11 17936 J 
1 R!Z 
TURIZEM Informativno glasilo Centra za romoci'o turizma Slovenije 
N A p o 
• Poročilo s tujih trgov: Nemčija: kupci še vedno ne razumejo, da je Slovenija daleč od Kosova, Švica: povpraševanje po informacijah za 40 
odstotkov višje kot lani 
• študijska potovanja tujih turističnih novinarjev: kakšne koristi pričakujemo od njih ........................................................................ 3. stran 
• Celostna grafična podoba slovenskega turizma je dobila svoj priročnik. Ker se na CPTS zavedamo, da nekateri uporabniki slovenske 
"rožice" še vedno nepravilno uporabljajo, objavljamo priročnik v celoti ........................................................................................ 4. in 5. stran 
• Iz tiskarskih strojev prispela cela vrsta novih informativnih in promocijskih publikacij ................................................................. 6. stran 
• Sejmi in borze: pred vrati je RDA - spet "bomo romali v Kelmorajn", Preostali program udeležbe na mednarodnih turističnih sejmih in 
borzah v letu 1998, promocija kraja -drugič : Zasnova celostne turistične predstavitve na tiskanih gradivih .......................................... 7. stran 
• Zadnja stran: kje je kdo, podčrtano, črna pika ...................................................................................... .. .............................................. 8. stran 
~. -•~ ..,_ ~ _, _ " '-"~~-~~~~ ~ 
Zvezdice boao očakale do konca leta 
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je sporočilo, da je zaradi spremembe dosedanjih odločitev v zvezi s postop-
kom ocenjevanja, ki je podlaga za kategorizacijo, izdalo novo Navodilo za določitev kategorije nastanitvenih obratov, ki 
naj bi začelo veljati z dvanajstim majem 1998. Po novih navodilih Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem se roki za 
kategorizacijo podaljšajo do 31.12.1998. 
MINISTER ZA MALO GOSPODARSTVO IN TURIZEM JE KONEC APRILA OBISKAL BOVEC IN BOHINJSKO BISTRICO. OGLEDAL SI JE TURISTIČNE 
OBJEKTE V POTRESNO PRIZADETIH KRAJIH IN SE S PREDSTAVNIKI OBEH OBČIN POGOVARJAL O MOŽNOSTIH ČIM HITREJŠE SANACIJE. SKI HOTEL 
VOGEL V BOHINJU JE ZARADI OBNOVE STEN POTREBEN VEČJE SANACIJE. MINISTER RAZGORŠEK SE JE ZATO ZAVZEL, DA BO TA TU·RISTIČNI 
OBJEKT NA VOGLU ČIM HITREJE SANIRAN. 
"Veseli muzikanti" so ponesli Slovenijo v nekaj milijonov 
nemških domov 
Sredi maja je bilo na Tartinijevem trgu v Piranu veselo v pravem 
pomenu besede: nemška nacionalna televizijska postaja ZDF je 
pripravi la pravi glasbeni festival, na katerem so sodelovali številni 
izvajalci zabavne in narodno zabavne glasbe iz Nemčije, Italije in 
Slovenije. Oddajo "Lustige Musikanten" (Veseli muzikantje) je 
posnela in predvajala ZDF v sodelovanju s Centrom za promocijo 
turizma Slovenije in turističnim gospodarstvom občine Piran. 
Gledalo jo je - v nedeljo, 17. maja, skoraj pet milijonov gledalcev 
na nemškem govornem območju, kar je sicer nekaj manj kot smo 
pričakova li , vendar to še vedno pomeni "obisk" Slovenije v nekaj 
milijonih nemških domov. Ta dan je bilo vreme v Nemčiji namreč 
zelo lepo, zato ga je mnogo Nemcev izkoristilo za nedeljske izlete. 
V odstotkih pa je bila gledanost 14,3-odstotna, kar je - zaradi 
poplave tv postaj v Nemčiji - izjemno visok delež. 
Organizatorji so se za Piran odločili zato, ker so v sicer silno 
priljubljeno oddajo že leli vnesti svežo vsebino in atraktivno pri-
zorišče . Slovenija se jim je zdela kot prizorišče zelo primerna, saj 
Piran s svojo arhitekturo in kulturo nedvomno sodi v srednjo -
Evropo, predvsem pa želijo poudariti tudi pomen glasbe Slavka in 
Vilka Avsenika, ki je močno vplivala na razvoj nemške in avstrijske 
narodno zabavne glasbe. Slavko Avsenik je na prireditvi zaigral 
skupaj z ansamblom Gašperji in sinom Gregorjem. Slovenijo so 
zastopali tudi plesalci AS France Marolt ter Vasilij Meljnikov v 
vlogi Tartinija. Poleg njih so na koncertu sodelovali tudi AI Bano 
Carissi (znan kot član nekdanjega dueta AI Bano in Romina 
Power), potem Rondo Serenata, Raabtaal Dirnd ln in drµgi. 
Poseben gost prireditve je bi l Primož Peterka. Šlo je torej zs 90 
minutno predstavitev povezanosti Slovenije v srednjo Evropo in njenega vpliva na srednjeevropsko kulturo. Ta oddaja bo zagotovo 
prispevala k boljši prepoznavnosti Slovenije na nemškem govornem območju in s tem boljšim turističnim rezultatom. In koliko je tudi 
finančno vredna ta oddaja O ZDF namreč ni zahtevala finančnega prispevka Slovenije v obliki oglasov? Sekunda oglasnega prostora na 
nemški nacionalki stane 2900 DEM, 90 minut pomeni 5400 sekund, se pravi 15,66 milijona DEM komercialnega zneska, torej denarja v 
primeru, če bi ZDF tržila ves ta medijski prostor po tarifi za oglaševanje (brez popustov) . (Foto: Rok V. Klančnik) 
Postojnska jama je praznovala 180-letni-
co organiziranega turizma. Čestitamo! 
CPTS 
Ce l je - s k ladišče 
Per 
I I 17936 / 1998 
III IIII III III III II I IIII III ll ll l llllllll 1111111 111111111 
5000006319, 21 COBISS 
Komentar 
"Pretresene" turistične 
napovedi za Zgornje 
Posočje - ne smemo sedeti 
križem rok 
Najprej dejstva: na velikonočno nedeljo 12. 
aprila ob 12.56 je Zgornje Posočje prizadel potres osme 
stopnje po evropski lestvici in pozročil veliko škodo na 
infrastrukturi, gospodarskih in stanovanjskih objektih. 
Uničujoči učinek potresa je imel najhujše posledice v 
tolminskih zaselkih Polog in Tolminske Ravne, v 
drežniških vaseh Drežniške Ravne in Magozd, daleč 
največ škode pa je bilo koncentrirano na Bovškem - v 
samem Bovcu, Kal l<oritnici in Lepeni. Najhujša posledi-
ca dogodka je dejstvo, da je okrog 1000 prebivalcev 
ostalo brez strehe nad glavo. Posledice in materialno 
škodo so občutili tudi na gorenjski strani, predvsem v 
Bohinju. 
Medijski odmev pa je imel . za Posočje in 
Bovško, kjer je turizem prioritetna dejavnost, tudi svoj 
negativni vpliv. Prizadeto območje je pozicioniral kot 
nevarno destinacijo - v jeziku turističnega trženja torej 
na najslabši možni način. Odhod gostov (poudariti 
moramo, da v dogodku prav nihče ni bil poškodovan) iz 
zasedenih apartmajev in hotelskih sob v času 
velikonočnih praznikov in popolno zamrtje turističnega 
prometa v tednu najintenzivnejšega reševanja osnovnih 
eksistenčnih problemov prizadetih prebivalcev je bila 
seveda normalna posledica. Stornacije prihodov 
velikega števila organiziranih skupin konec aprila in v 
maju mesecu, pa seveda nimajo več racionalne osnove. 
Približno 20 odstotkov lokalov in names-
tivenih kapacitet je poškodovanih in potrebnih obnove, 
nekatere objekte izmed teh bo potrebno ponovno zgra-
diti. Teh kapacitet v letošnji sezoni pač ne bo na trgu. 
Preostali del turističnega gospodarstva - hoteli, žičnica 
na Kanin, 80 odstotkov preostalih apartmajev in sob - se 
je lotil sanacije hitro in učinkovito. Vse objekte so pre-
gledale usposobljene strokovne komisije, hotel Kanin je 
bil odprt že dan po potresu, hotel Alp, ki je sicer nudil 
začasno zavetišče brezdomcem, so tehnične ekipe 
dokončno usposobile v desetih dneh, ATC l<anin je 
izvedel vse potrebne teste na žičničarskih napravah, 
zasebne sobe že čakajo na prvomajske goste, kampi ob 
Soči pa so nedotaknjeni. 
Turizem nudi velikemu delu prebivalstva 
edino zaposlitev, še večjemu deležu pa take ali 
drugačne, posredne ali neposredne možnosti zaslužka. 
Katastrofi, ki se je zgodila, ne sme slediti še ena - slaba 
in prazna turistična sezona. Zato se posoško turistično 
gospodarstvo, ki se mu v polni meri pridružuje Center za 
promocijo turizma Slovenije - na pristojne institucije in 
medijske hiše obrača s prošnjo za pomoč v tem smislu, 
da jim v okviru svoje redne dejavnosti pomagajo jasno 
in nedvoumno ponovno ustrezno pozicionirati Bovec in 
Zgornje Posočje. 
Glede na to, da bodo vsa razpoložljiva sred-
stva na prizadetem območju usmerjena v reševanje 
osnovnih eksistenčnih problemov prizadetih prebival-
cev, obnavljanje infrastrukture in gospodarskih 
zmogljivosti od tistih, ki se bodo vključili v akcijo - da 
predlaganih aktivnosti pač ne morejo sami plačati -
pričakujej in pričakujemo o udeležbo vseh, ki se bodo 
našemu vabilu odzvali, kot prispevek k reševanju 
posledic potresa. 
1 
~ z 
l., 
A r 
l., 
m 
2 
PO SVEŽE ZNANJE ŠE PRED POUTNO VROČICO 
Center Brdo je pripravil nov 
program - Management turizma 
Turizmu na pragu novega tisočletja napove-
dujejo pravcati boom, saj naj bi danes največji 
svetovni poslovni sektor prevzel kar vodilno 
mesto v svetovnem gospodarstvu. Tudi v 
Sloveniji D deželi aktivnega oddiha, kjer po 
številčnosti pred tujimi gosti še vedno pred-
njačijo domači - vse bolj izžareva spoznanje, 
da je turizem sektor z velikim potencialom za 
sodelovanje in za zaposlovanje. In prav zaradi 
vse večjega pomena turistične industrije v 
svetu in doma, se je Center Brdo odločil za 
dvotedenski seminar z naslovo 
Management turizma. Prvi modul bo potekal 
od 15. do 19. junija na Bledu tik pred osrednjo 
turistično sezono, medtem ko bo drugi del po 
njej, in sicer v Portorožu od 14. do 18. septem-
bra. 
Strokovnjaki - zaposleni v turističnih agenci-
jah in vodilni v najrazličnejših sektorjih indus-
trije, ki podpirajo turistični sektor s svojimi 
storitvami, proizvodi ali kot dobavitelji, bodo 
na dvotedenskem seminarju lahko prisluhnil· 
uglednim strokovnjakom s področja manage-
menta turizma. 
Nizozemski profesor Frank M. Go iz Rotterdam 
School of Management, ki bo prvič gostoval Vi 
Centru Brdu, bo za slušatelje zanimiv tudi 
zaradi izkušenj, ki si jih je kot predavatelj 
nabral med delom v Torontu, Kanadi in Hong 
Kongu. Predavatelj Luiz Mountinho iz 
Univerze v Glasgowu je svetovno znano ime, 
po številnih knjigah domače tudi številnim 
slovenskim managerjem. Predavateljsk 
skupina, v kateri je tudi Paul Phillips iz 
poslovne šole v Cardiffu, poudarja, da je 
dvodelni seminar namenjen tistim, ki bi se 
radi usposobili v ustreznih metodah mar-
ketinškega managementa in v tehnikah, ki jih 
turistične organizacije in destinacije potrebu-
jejo na strateški ravni odločanja in upravljan-
ja. 
Vodilni v turističnih podjetjih in organizacijah 
oziroma vsi, ki se tako ali drugače znajdejo v 
stiku s turistom, ne morejo zaobiti dveh v 
globalni turistični konkurenci vse bolj ključnih 
zahtev: gostoljubnosti in odličnost i 
(kakovosti). že stara modrost nas uči, da 
lahko lastne kvalitete preverimo le, če s 
podamo v širni, beli svet, kjer je konkurenca 
dosti hujša od domače in boj za preživetje trši. 
V turistični industriji ni prav nič drugače. 
Seminar Centra Brdo nudi seznanitev z naj-
FACULTY 
IM!.,..,.l}.tilCDC•dl•-h,., .. d."9 -•~• !<1-.,.,.."tt!fm{'",_ C•n;l<l• 
llf\J !i',fV,,.W.,f,t,11, l"'-0,1,i1iflX"t"""f,_ fi,,,,>rdl....,,...~l>ool· !"40 l, ,. 
IIISUOft<'l.-•u.• ... ~"""rW>o<,lot11'.t<./1Wt<.,ltol>n11«a o,,t-. :>'lffll,,.. _ _. ~,...._1,111,,1 ,_u,_, ,.,., • .,~">li~P'~'"W<1•nd 
~~-• 1r.,...1.,,., •• ,a1w.,,,..c..._ 11, .. t'l"..i,, r,_ ,.,.,...,,,.)<,..,,,...le 
'" 1 ..... , .... ·- ..... b!1<!11.o"' ~,-1,1 "4,,..,._M, v....,, ol C:, 1.,, -lo~Olffl 
\thool,.,.,.1, ·010< r""'"""_ L...._.•~•-•t•.,.,.,,.~1 ~~<onw~•r>C"f 
lhej,jlA"-9<N"<Otll-"" J:>l<OO,-,T<_.., .. 
• , .i. 11.-0 . ..... ~ .... \,..,._ , ... """"""~ 
"'"''"""'"'a,,, ... e91.!dt< lu-~ .. u...1- "...i-,,,_ 
• K~~~tgrollt< f"'""~·"'••-•-•l'l<l rt"""I>,. 
...... - ..... •"'"' '°'~t!~"""''~""- ....,._t....,,"°"""  ,c! ... _ , ..... ,t_,..,.rxqo,<, 
ADMISSION 
-- .. ,.-.. .... ~, ~""' ..... ~"'-°'""""'-""'~•f\n! 11tv·. r~"'l"- •nd•_,,.......,.,.,,...,,..,,. ,_..,,....,~.,Pf•"'"'' d 
..... ,_lhty,,...dlr,-,11„1t<l•WC>011 •t'M1<fl!,.~!>!- 1<1-r-l,o""-'t 
.,._.., ... ,1o .,.., ,.~ ..... t,tl, -~(O<"""'""'"""'',,,. .r.di.. ..... 
,_ ..... C•-··•--i to l l>tl(C( O<Olfflffttt<lor~- 1 ... ...,._1.,;i:,,, 
:::::.~..: ~ ... '1(:~.r<I \~"""O ~~~~••l«~l~I ~•~:~ ~= ~:•;~::.,' ~f 
AIMll_..,.!.,,_t~k~lor,onU<""l!llottDC~tlOC_.,....,, • .,,.,,OQOt, 
~ 1,..~ 1-tt..1 ...... .fffftOQ · 1.1Ui,~.-KV1.t•-· ..... ,,.. ·""-- l!i,po,t·ol,wt_..,....,_~, l~ .. -•M1l .. 1 , ...., rN'fa U,..s:10,t_,~OI 
llt<\U<l'$aw,dt,, .. . a~.....,_....,.,.\hl,WA,p.1tlU •II0"'1"ffl.o< ! 
1.c....:.-.ir.._,c.t""-:l•t"' •'" 'Wl<•'"'-..i1,, ,i,..,,,.,.,"'°'"'""'"""'~"~• 
W~- ,•--••1>'1""'<• t 1tur,•ro»a:i.1:ffH"'""''tt<ln....,Of•cl K"°"a,ot,,p< 
1~ O,.\lta...iw.:i ......... d,tt< ...... !.,:I;. ~ N(flN')' l t\OU"<.ff. 
sodobnejšimi trendi v mednarodnem turizmu, 
s sistemi strateškega načrtovanja in nadzora 
ter z metodami preverjanja uspešnosti tu-
rističnih organizacij. 
In v čem se tovrstna ponudba Centra razlikuje 
od nekaterih podobnih izobraževalnih 
ponudb v Sloveniji? Direktorica Centra dr. 
Danica Purg pravi, da predvsem po kakovosti 
predavateljev, ki so svetovno znani strokovn-
jaki in tudi zaradi mednarodne udeležbe, saj 
bodo na seminarju navzoči managerji tu-
rističnih organizacij iz drugih držav. 
Na junijskem delu Managementa turizma se 
bodo lahko udeleženci na tem izrazito inter-
aktivno organiziranem seminarju (podkre-
pljen bo s študijskimi primeri in filmi) se-
znanili s strategijo managementa in si tako 
tudi na pod lagi tujih izkušenj in teoretičnih 
dognanj pomagali odgovoriti na vprašanje: 
Kaj vse vpliva na razvoj turistične destinacije 
ali po domače: kako na turistovo izbiro kraja 
preživljanja dopusta vplivajo demografske 
spremembe, nova tehnologoija, novi turistični 
proizvodi in seveda tudi sodobne smeri v 
trženju mednarodnega turizma. Profesorska 
trojka svetovnega ugleda bo opozorila na to, 
da je pomembno, kako izberemo ciljne 
skupine turistov in kako jih umestimo v svojo 
turistično organizacijo. Pri strateškem načrto­
vanju v gostinskih in turističnih organizacijah 
velika vloga odpade prav na upravo. Merjenje 
(ne)uspešnosti turistične organizacije pa 
seveda ni možno brez poznavanja glavnih 
razlogov zanjo . 
Obravnavano snov prvega, blejskega dela 
seminarja bodo udeleženci zaokrožili z izmen-
javo izkušenj in pogledov na okrogli mizi. 
Nabrali si bodo moči za pravcato turistično 
vročico v praksi in morda bodo že jeseni 
potrebovali kakšen obliž. Marsikdo med 
zaposlenimi v turizmu se namreč utegne 
vprašati: "Ali naša organizacija potrebuje pre-
obrazbo?" Gostitelji seminarja Management 
turizma bodo septembra letos v Portorožu 
zagotovo nakazali, kako si pri tem lahko 
pomagate z vodenjem, ustvarjalnostjo in v 
prvi vrsti s kritičnim pogledom na preteklost 
in sedanjost. Le tako je namreč mogoče 
pravilno predvideti kakšna bo podoba tu-
ristične organizacije v prihodnje. 
Biserka Povše Tasič 
MILLENNIUM 
prihaja tudi v Slovenijo 
MANJ KOT ŠESTSTO DNI NAS LOČI DO SILVESTROVANJA, KI BO HKRATI 
POMENILO VSTOP V TRETJE TISOČLETJE. TURISTIČNI DELAVCI PO VSEM 
SVETU SE NA TA DOGODEK PRIPRAVLJAJO ŽE NEKAJ LET, SAJ BO POMENIL 
VELIKO POSLOVNO PRILOŽNOST. NEKATERE DRUŽBE PRIPRAVLJAJO 
SILVESTROVANJA, KI BODO TRAJALA PO NEKAJ DNI, TEDNOV, MESECEV, 
CELO SKOZI VSE LETO 2000. ZA ZDAJ V SLOVENIJI NI ŠE NITI ENEGA 
PROJEKTA VREDNEGA TAKO IMENOVANEGA "MILENIJA", KI BIL VREDEN 
POSEBNE OMEMBE. 
• 
CENTER ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE ZATO OBJAVLJA 
NEFORMALEN RAZPIS ZA OBLIKOVANJE ATRAKTIVNEGA PRODUKTA 
"SILVESTROVO 2000", 
KI BI BIL ZANIMIV ZA PROMOCIJO NA DOMAČEM IN NA TUJEM TRGU. 
• 
PROJEKT NAJ BO AVTORSKO DELO DRŽAVLJANOV S~OVENIJE, 
PREDVIDEVAL NAJ BI DOGODEK, KI SE MORA PRIČETI NAJKASNEJE 31. 
DECEMBRA 1999 IN KONČATI NAJPREJ 1. JANUARJA 2000, 
LAHKO PA TRAJA TUDI DLJE, TODA NAJDLJE DO 31. DECEMBRA 2000. 
• 
PROJEKT MORA BITI IZVEDLJIV, ZNANA·.PA MORA BITI TUDI DRUŽBA 
ALI PODJETJE, KI BO IZVAJALEC PROJEKTA SILVESTROVO 2000. PROJEKT 
MORA BITI IZVEDLJIV KJERKOLI V SLOVENIJI 
IN NE SME PRESEGATI NJENIH MEJA. 
• 
CENTER ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE BO IZBRAL NAJBOLJŠE 
PROJEKTE IN JIH IZDAL V PRIMERNI BROŠURI, 
KI JO BO PREDSTAVLJAL NA SEJMIH IN BORZAH 
TER PROMOVIRAL S POMOČJO KOMUNIKACIJSKIH KANALOV 
PREDSTAVNIŠTEV IN INFORMATIVNIH URADOV V TUJINI. 
• 
NAJBOLJŠIM TREM PROJEKTOM, KI JI BO KOT TAKE IZBRALA 
STROKOVNA KOMISIJA IN NJIHOVIM IZVAJALCEM, BO CPTS 
ZAGOTOVIL BREZPLAČNO SODELOVANJE NA SEJMIH IN BORZAH 
V TUJINI, NA KATERIH BODO IZVAJALCI ŽELELI NASTOPATI, ZAČENŠI 
Z WORLD TRAVEL MARKETOM 1998 IN SKOZI VSE LETO 1999. 
• 
NAJBOLJŠI PROJEKT, KI GA BO KOT TAKEGA IZBRALA STROKOVNA 
KOMISIJA, BO DELEŽEN FINANČNE PODPORE CENTRA ZA PROMOCIJO 
TURIZMA SLOVENIJE, GLEDE NA OBSEG IN FINANČNO 
KONSTRUKCIJO PROJEKTA. 
• 
PREDLOGE SPREJEMAMO NA CPTS, DO 1. SEPTEMBRA 1998 . 
15. SEPTEMBRA BO ZASEDALA STROKOVNA KOMISIJA IN OBLIKOVALA 
LESTVICO NAJBOLJ ATRAKTIVNIH PROJEKTOV. RAZGLASITEV BO OB 
MEDNARODNEMU DNEVU TURIZMA, 27. SEPTEMBRA 1998. 
• 
VSE DODATNE INFORMACIJE NA CPTS, TEL. 061-189-18-40, 
(ODNOSI Z JAVNOSTMI OZIROMA PRODUKTNO VODENJE). 
: .. : .. " . : ~ . . ·- . . - . --:- --: ... _ 
Nemčija: Kupci še vedno ne razumejo, 
d_a je Slovenija daleč od Kosova 
Iz Miinchna: Janez Repanšek 
Po napovedi inštituta Trave[ & Tourism 
lntelligence iz Londona, bo Nemčija postala do 
leta 2010 največje turistično tržišče na svetu. 
Takrat naj bi potovalo v inozemstvo 122 milijonov 
Nemcev. Na drugem mestu so ZDA s 117 milijoni, 
sledijo Francija (69 milijonov), Velika Britanija (65 
milijonov) in Italija (40 milijonov). Po analizi, ki jo je 
napravil Gallup lnternational konec preteklega 
leta, pa so Nemci z 51% vprašanih na prvem 
mestu, kar se tiče pesimističnih izjav glede 
pričakovanj v leta 1998. Temu je kriva predvsem 
visoka brezposelnost (približno pet milijonov ljudi 
ali 12,5 %), ki pa v vzhodnih deželah že presega 20 
%, in zato zmanjšanje neto dohodkov ob 
povečanju socialnih dajatev. Pričakuje se, da letos 
ne bo potoval kar vsak četrti Nemec (1996: 21 %, 
1997: 22 %). Tudi število tistih, ki se še niso 
odločili (še vedno ne vedo ali si lahko privoščijo 
počitnice ali ne), narašča (1996: 27 %; 1997: 28 %, 
1998: 29°/o). Toda to še ne sme biti vzrok za prehud 
pesimizem, saj jih bo 48 % še vedno potovalo 
(1996: 52 %; 1997: 50 %), vendar bodo potovanja 
oziroma počitnice krajše in cenejše. Po zanimanju 
je daleč na prvem mestu Španija s 14 %, sledita 
Avstrija in Italija z 8 %, Grčija 6 %, Turčija s %, 
Skandinavija in Francija po 4 %, Tunizija in Maroko 
3 %, ZDA in Karibi 2 % (1997: 3 %). Prioritete pri 
zahodnih in vzhodnih Nemcih pa so različne : 
zahodni potujejo predvsem v Španijo in Italijo, 
vzhodni pa imajo rajši Madžarsko, Tunizijo in 
Maroko. Zanimivo pa je tudi, da so vzhodni Nemci 
bolj prilagodljivi, saj jih bo ostalo doma le 38 %, 
zahodnih pa iz znanih razlogov kar 41 %. 
Dobrega obiska iz Nemčije se lahko nadeja tudi 
Hrvaška, saj je cenovno atraktivna (osnovne 
cene), relativno blizu, država pa še vedno subven-
cionira programe in prevoz tujim organizatorjem 
potovanj (0,60 do 1,25 DEM za vsak kilometer) . Ob 
delavnikih nudijo tudi 10 % popust na trajektih. 
Poleg tega ima Hrvaška relativno zelo velike 
oglasne in druge promocijske akcije, uspelo pa se 
jim je vključiti tudi v letalske programe velikih tour 
operatorjev, ki jim letalo predstavlja najbolj zani-
miv del posla in zato tudi sami močno oglašujejo. 
Slovenija je destinacija za skoraj izključno prevoze 
z osebnimi avtomobili in avtobusi, kar je za velike 
in srednje tour operatorje manj zanimivo, kljub 
temu pa smo tudi v programih največjih na primre 
TUi, Neckermann, ITS, DER, pa čeprav v primerjavi 
z obsegom njihovega poslovanja le simbolično: pri 
skupini TUi na primer Slovenija s približno 4200 
gosti ne predstavlja niti enega promila vseh gos-
tov. Prodaja za Slovenijo poteka malo pod 
pričakovanji, nekje na ravni preteklega leta. Vzrok 
so splošne gospodarske razmere, v zadnjem času 
pa še kriza na Kosovu. Pri TUi je trenutno stanje 
prodaje isto kot lani in pričakuje skupno preko 
4000 gostov. Bolje se prodaja alpski del kot morje. 
Za prihodnje leto so pripravljeni povečati program, 
vendar ne izključno na svoj riziko. Novost letošnje 
ponudbe za Slovenijo je tudi program 
pohodništva. Neckermann ima letos poleg Obale 
in Lipice v programu tudi alpski del. Prodaja je 
trenutno za okoli s % boljša kot lani, prave prime-
rjave pa ne more biti, ker je bilo lani v programu 
samo morje. 
Prodaja pri ITS zaostaja za okoli 10 % v primerjavi 
z lani. Pravijo, da so vzrok cene in lanska zaus-
tavitev rezervacij (bookinga) med sezono. 
Alpetour je s prodajo zadovoljen: plus 20 %, tudi 
šolske skupine se zelo dobro prodajajo, skrbi pa 
jih situacija na Kosovu. Njim je že jasno, kje je 
Slovenija in kje Kosovo, njihovi publiki pa še 
zdaleč ne. 
• Schmetterling Reisen: s prodajo so v glavnem 
zadovoljni. Pri zdraviliščih je sicer trenutno 
padec za približno 20 %, stanje pa se popravlja. 
Zelo dobro pa se prodaja Obala, kjer sta v pro-
Študijska potovanja tujih turističnih novinatjev: 
kakšne koristi pričakujemo od njih 
V prvi polovici maja je na povabilo Centra za pro-
mocijo turizma Slovenije (CPTS) prispela na razisko-
valno potovanje v Slovenijo skupina turističnih no-
vinarjev, predstavnikov največjih južno- in srednjen-
emških medijev. V glasilih, ki jih zastopajo, bodo z 
besedo in sliko čim bolj atraktivno opisali možnosti 
za letovanje nemških gostov v Sloveniji, kajti z vse 
večjo prepoznavnostjo v Nemčiji narašča tudi 
interes nemške javnosti po informacijah o naši 
deželi. 
Nemški novinarji so obiskali Bled, Ljubljano, 
Postojno, Lipico in Portorož. Poleg teh, tradicional-
no najbolj znanih turističnih krajev, pa so potovali 
tudi na vzhod države, in sicer od Gradu Mokrice, 
preko Rogaške Slatine v Maribor, med vračanjem na 
ljubljansko letališče so jim predstavniki turizma 
Slovenskih Konjic pri Kartuziji Žiče pripravili "kar-
tuzijanski piknik". Med udeleženci so tudi pred-
stavniki velikih medijev, kot so S, ddeutsche 
Zeitung, Rheinischer Merkur, Frankfurter 
Rundschau, ADAC in drugi. 
Gre za osrednje študijsko potovanje nemških no-
vinarjev v letošnji pomladi, ne pa tudi za edino. 
Konec junija bo Slovenijo za tri dni, na iniciativo 
tiskovne agencije Kirsch, obiskala skupina 25 no-
vinarjev iz Berlina, ves čas pa Slovenijo tudi individ-
ualno "raziskujejo" predstavniki različnih turističnih 
medijev iz tujine. 
že aprila sta študijski potovanji avstrijskih in itali-
janskih notiinarjev izredno uspešno izpeljali pred-
stavništvi CPTS na Dunaju in v Milanu. Medtem ko 
so si avstrijski novinarji podrobneje ogledali ponud-
bo slovenskih naravnih zdravilišč, pa so italijanski 
po dolgem in počez prepotovali zahodno Slovenijo, 
od Posočja do kraških jam. Predstavnika Jan 
Ciglenečki (Dunaj) in Boris Bajželj (Milano) ocenju-
jeta, da bodo potovanja povzročila objavo 
odmevnih člankov o slovenskem turizmu na obeh 
sosednjih trgih. Sredi maja je Slovenijo obiskala še 
skupina devetih madžarskih novinarjev. 
Med posebej pomembnimi individualnimi novinarji, 
ki so v zadnjem času obiskali Slovenijo, bi veljalo 
izpostaviti britanskega pisca, živečega in 
delujočega na Japonskem, Davisa Barragerja, ki je v 
časniku Japan Times že objavil serijo člankov o 
slovenskem vinu. O naši kulinariki se je v 
najpomembnejši švedski reviji za gostinstvo 
Restaurang Guiden razpisal Morten Jonsson, na 
novo izdajo vodnikov pa se pripravljata založbi 
Lonely Planet (Steve Fellon) in Rough Guides 
Oonathan Bousfield), pa tudi nizozemska založba 
Dominicus. V Sloveniji pričakujemo tudi pred-
gramu Portorož in Izola. 
• ADAC Reisen je za letos tudi razširil program na 
alpski del, s trenutno prodajo pa so zadovoljni 
(+ 8 %). Po začetku nove krize na Kosovu pa je 
tudi pri njih zanimanje zmanjšano. 
• DER - čeprav med večjimi operatorji -v Sloveniji 
ne dosega tisoč potnikov. Prodaja poteka na lan-
ski ravni. 
• BFR, BG-Tours so srednje veliki in imajo pri nas 
nekaj sto potnikov. Prodaja poteka podobno kot 
lani. 
Po začetku kosovske krize se je zmanjšalo tudi 
povpraševanje po informacijah v predstavništvu 
CPTS. Zanimanje za gorski svet je še vedno 
odstotkovno največje , tudi Obali gre dobro, za 
zdravilišča pa je vprašanj precej manj, verjetno 
zato, ker potencialni turisti dobijo informacije od 
organizatorjev potovanj. še vedno je veliko 
povpraševanj po počitniških stanovanjih in 
cenejših hotelih. 
Za mestni turizem, z majhno izjemo pri Ljubljani, 
skoraj ni zanimanja. 
Od "event" turizma (obiskov prireditev), ki je v 
močnem porastu, pa težko kaj pričakujemo, saj 
naše prireditve ne dosegajo ravni velikih mest, ki 
si lahko privoščijo prireditve svetovnega pomena 
in kjer za marketing skrbijo predvsem organizator-
ji prireditev sami. 
Kakšna bo sezona je še prezgodaj ocenjevati, ker 
smo preveč odvisni od individualnih turistov, ki pa 
se odločajo vse pozneje. Tudi šolske počitnice na 
Bavarskem (30 % vseh Nemcev v SlovenijO so šele 
avgusta in septembra in še veliko časa je za 
odločitev. 
Švica: povpraševanje po informacijah za 40 odstotkov višje kot ·lani 
Iz Ziiricha: Zvone Petek 
Tudi aprila smo uspeli na švicarskem tržišču organizirati nekaj zelo odmevih akcij, kar se pozna 
tudi pri povpraševanju po turističnih informacijah (index 140). 
lzr~d~o ?dmevna je bila zlasJi v strokovnem turističnem tisku generalna skupščina Združenja tujih 
tunst1črnh predstavništev v S vici AONTES, ki je bila prvič v tujini in sicer v začetku aprila v Ljubljani 
in na Bledu. Pri tem je treba pohvaliti odlično organizacijo in podporo CPTS, Kompasa Turizem, 
Mesta Ljubljana, Bleda in zlasti Janeza Fajfarja (Vila Bled), ki je sijajno organiziral skupščino, gala 
večerjo in pokongresni izlet. 
Pojavlja se tudi vse večje povpraševanje po skupinskih potovanjih (AGRAR Reisen, Lamprecht 
Reisen, SSR, Leserreisen - Hiterthurgau Regionalzeitun&), zelo uspešno in za promocijo 
slovenskega turizma dragoceno pa je bilo tudi gostovanje Studentske godbe iz Einsiedelna od 
15.-19. aprila v Ljubljani, Mariboru in Portorožu (So oseb). 
Zadnja novost: Portorožu se obeta prvi čarterski polet iz Švice v zgodovini. Kot kaže bo IT Reisen 
od julija do septembra tedensko letel iz Alterrheina z DASH-8 v Portorož (so sedežev). V pripravi 
tega pomembnega dogodka aktivno sodeluje predstavništvo Aqrie Airways v ZUrichu. 
stavnike ameriškega časopisa USA Today in 
prestižne revije Gentlemen's Quarterly, pa tudi 
skupino portugalskih novinarjev, kar je zaradi 
nastopa Slovenije na lizbonski svetovni razstavi 
posebej pomembno. že februarja je Slovenijo 
obiskala izjemno "močna" skupina britanskih no-
vinarjev 
In kakšno korist prinašajo vsi ti "raziskovalci"? 
Raziskovalna oziroma študijska potovanja tujih 
novinarjev so učinkovito nadomestilo za oglaševan-
je, ki si ga zaradi visokih cen oglasnega prostora za 
zdaj še ni mogoče privoščiti v želenem oziroma 
nujnem obsegu. Oglasni prostor namreč v določeni 
strokovni reviji, kot je na primer Omnibusrevue (25 
tisoč izvodov naklade), stane približno 3000 DEM za 
stran, obisk njihovega predstavnika v okviru 
skupine, ki napiše eno stran reportaže, pa pomeni 
celo šestkrat nižji strošek. Pri velikih, dnevnih 
časnikih , je razlika še mnogo večja. Stran oglasnega 
prostora v SUddeutsche Zeitungu stane približno 40 
tisoč DEM. Poleg tega gre za besedila, pod katera se 
podpišejo znani pisci, ki jim bralci zaupajo in jim 
posvetijo mnogo več časa, kot pa zgolj ogledu 
oglasa. Kot pa dobro vemo, ima vsak časopisni 
članek (ali tv oddaja, četudi le petminutna) določen 
vpliv na javnost. V tem primeru dva: dviguje razpoz-
navnost Slovenije kot zelene, mirne in atraktivne 
dežele (saj se nenehno pritožujemo, da tujci "sploh 
ne vedo, kje smo", kajne) in pozitivno vpliva nabod-
isi tour operatorje ali individualne turiste glede 
odločitve, kam na počitnice oziroma kje jih orga-
nizirati. 
CPTS je v programu odnosov z javnostmi za letošnje 
leto napovedal stike s približno tisoč tujimi tu-
rističnimi novinarji, od tega naj bi jih približno 300, 
v lastni režiji ali na povabilo CPTS, obiskalo 
Slovenijo. Ocenjujemo pa, da bo ta številka konec 
leta presežena, saj so že na dosedanjih sejmih in 
borzah navezali ali obnovili kontakte s približno 450 
novinarji. Slovenijo je letos do začetka maja obiska-
lo približno 150 novinarjev, medtem ko "glavna 
sezona" za turistične obiske šele prihaja. Interes 
tujih medijskih hiš za objavo člankov o Sloveniji se 
je v letu dni povečal za približno 20 odstotkov. 
Članki, ki nastanejo po obisku tujega novinarja v 
Sloveniji, niso samo promocija naše dežele, 
temveč praviloma tudi hotela, v katerem je nov-
inar bival. Organizator študijskega potovanja, 
torej CPTS, pa mora hotel v veliki večini primerov 
plačati. Čeprav smo na CPTS že velikokrat opozo-
rili, da naj bi v takem primeru hotelsko vodstvo 
zagotovilo popust na normalne, individualne 
cene, pa so doslej vodstva odobrila "gratis" ali 
vsaj ceno, ki sicer velja za skupine, le izjemoma. 
Kljub temu ta trend narašča in v prihodnje bo 
CPTS rezerviral sobe izključno v hotelih, ki so bolj 
kot drugi pripravljeni na sodelovanje in za tako 
pomembne goste odobrijo tudi močno znižane 
cene. že pohvalna navedba določenega hotela pa 
lahko močno vpliva na dvig prepoznavnosti in 
simpatijo pri bralstvu določenega tujega medija, 
zato bi se morala vodstva slovenskih hotelov za 
predstavnike medijev pravzaprav "tepsti", ne pa 
da jih odganjajo z visokimi cenami, ki naj jih 
plačajo bodisi novinarji sami ali organizator nji-
hovega obiska. Sicer pa se ta problem izboljšuje, 
v prvi vrsti na Obali in v alpskem svetu, mnogo 
manj razumevanja za to pa je v Mariboru, ki posta-
ja vse bolj zanimiv za tuje medije. 
3 
~ 
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA 
'1- ----~ 
ZNAK IN LOGOTIP : OSNOVNA POJAVNOST 
BARVNO IZVEDBO ZNAKA 
IN LOGOTIPA 
uporabljamo, kadar je le mogoče. To pomeni 
vedno takrat , ko nam kakovost tiska in podlage 
to dopuščata . Možne so ra zli č i ce z osnovno, 
sekundarno ali terciarno svobodno postavitvijo, 
vendar naj ima vedno prednost osnovna. Sami 
boste z lahkoto presodili , kdaj bo lje in 
u činkovitej e deluje katera od preostalih dveh 
postavitev . 
SEKUNDARNA VODORAVNA POJAVNOST 
r• '. 
~- Slovenia ~- Slowenien 
4 
Tbe green piece oj Europe 
TIPOGRAFSKO OKOLJE: 
MHA MEOIUM RQMAN 
ABCO EFG A 1J KLM NORRS:f UVZ 
abcdefghijklmnoprstuvz 0123456789 
META NORMAL ROM/IN 
ABCDEFGHIJKLMNOPRSTUVZ 
abcdefghijklmnoprstuvz 0123456789 
g h ... 
gH ••• 
SE KUNDARNA NAVP IČ NA POJAVNOST 
Slovenija 
'lbe green p,rxe of Europe 
Slovenija 
1kgrmtp,tao/Eurrpe 
....f-1"' l::v---: 
f"1: • .,-t l 
~t 
Slovenija 
7'Ng,m,p,«to{Eurcflt 
• LOGOTIP V TUJEJEZI Č NI RAZLI Č ICI 
Zaželjeno je da najbolj pogosto uporabljamo slovensko 
raz li čico logotipa. če je bi lo zaradi določen i h razlogov 
od ločeno, da se uporabi tujej ez ič na različ ica, zanjo 
veljajo enaka pravila kot za slovensko. Nemško različico 
ved no uporabljamo brez pozici jskega slogana. 
komercialne narave samo ob predhodnem 
soglasju in skladno z internim Pravilnikom 
o uporabi celostne grafitne podobe 
slovenskega turizma Centra za promocijo 
turizma Slovenije, 
Dunajska 156, Ljubljana 
(tel.: 0611891 840, faks: 1891 841, 
e-mail: cpts@cpts.tradepoint.si, 
internet: www.tourist-board.~i) . 
TERCIARNA SVOBODNA POJAVNOST 
• ČB ČRTNA IZVEDBA 
ZNAKA IN LOGOTIPA 
Uporabljamo jo le, kadar res 
ne gre d rugače. Tu imamo 
v mislih na primer faks 
obrazce, embalažne kartone 
in podobne manj 
prom inentne aplikaci je. 
Za izbiro prave postavitve 
velja isto kot pri barvni 
izvedbi . 
ts RASTRSKA IZVEDBA 
ZNAKA IN LOGOTIPA 
To izvedbo uporabljamo, kadar 
imamo na voljo le eno barvo, 
npr. č rno ali katerokoli drugo 
temno barvo. Namenjena je 
kakovostnejšim tiska rskim 
tehnikam in večjim povečavam . 
Za izbiro prave postavitve vel ja 
isto kot pri barvni izvedbi. 
BARVNI SISTEM, OSNOVNE RAZPOZNAVNE BARVE 
Temno modra 
PANTONE 2748 
proces C100 M8o K20 
Rumena 
PANTONE Yellow 012 
proces M10 Y100 
Bela 
ZNAK IN LOGOTIP NA • 
SVETLIH BARVNIH PODLAGAH 
Na svet lih podlagah se bel cvet 
prilagodi podlagi in postane prozoren, 
ostali cvetovi 
pa ostanejo nespremenjen i. 
ZNAK IN LOGOTIP NA • 
MOČNIH BARVNIH PODLAGAH 
Pri temnih pod lagah bel cvet 
ostane bel, s čimer skušamo doseči 
največjo kontrastnost, 
s tem pa opaznost znaka. 
ZNAK IN LOGOTIP NA • 
LASTNIH BARVNIH PODLAGAH 
Na lastnih podlagah se bel cvet 
umika barvi podlage tako, da 
se zamenjata s cvetom, ki bi bil sicer v 
barvi podlage. 
ZNAK IN LOGOTIP NA 
LASTNI TEMNO MODRI PODLAGI 
Tu gre za izpeljanko svobodne 
postavitve znaka: brez kvadrata. 
Znak mora biti vsaj 1,5 krat večj i 
' od logotipa. Logotip je bele 
barve in vedno delno prekriva 
temnejši del znaka (rdečo ali 
zeleno rož ico). Pri nadaljnih 
povečavah rožic velikostne 
kombinacije znaka in logotipa, 
razen iz h oqiščne, niso 
predpisane. 
• 
• 
VODORAVNI PLAKAT 
Zaželene so najbolj barvite ilustracije, 
logotip pa praviloma v vodoravn i 
pojavnosti na svetli ali celo beli 
pod lagi, postavljen sredinsko, razteza 
se na prostoru od ene četrt in e do ene 
1 1/3 1 1/3 1 1/3 1 tretjine. Višina belega pasu ni 
11 141 
do ločena. 
-;--- znak ;;; 1,5 -- - _ _;__ 
1 1 
1 
1 
1 
1 
1 
logotip= 1 
II 
111, 111, 111,1 11,1 l 113 l 113 l 113 I 
1113 1 1 112 1 
•• 
POKONČNI PLAKAT 
Zaželene so najbolj barvite ilustracije, 
logotip pa praviloma v vodoravni 
pojavnosti na svetl i ali celo beli 
podlagi, postavljen sredinsko ali 
desno poravnan. Sredinska postavitev 
se lahko giblje med eno tretjino in eno 
polovico, desna poravnava pa med 
eno četrtino in eno tretjino. Višina 
belega pasu ni določena. 
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA 
VODORAVNI IN POKONČNI PLAKAT 
Zaželene so najbolj barvite ilustracije, logotip pa 
praviloma v vodoravni pojavnosti na svetli ali celo 
beli podlagi. Znak je po možnosti postavljen 
sredinsko ali z desn im naslonilom. Sredinska 
postavitev se lahko giblje med eno tretjino in eno 
polovico, desna poravnava pa med eno četrtino in 
eno tretj ino. 
l 11411 /411 /4 11 /41 
l 113 1 11131 11311/3 1 
1 1/2 1 
"._-
5 
NOVE PROMOCIJSKE PUBLIKACIJ E 
Iz tiskarskih strojev prispela cela vrsta novih 
. • · t· .h . .. k.h bl.k .. l!D1 orm:a : IVDI: : 1 10: p,romOCIJS · I : pu ' ,1 . aCIJ 
Na resnično primernem kraju - turistični 
kmetiji Firbas v štajerskem Cerkvenjaku, so 
maja predstavniki Združenja turističnih 
kmetij Slovenije (ZTKS), Centra za promocijo 
turizma Slovenije in avtorji predstavili proda-
jni katalog slovenskih turističnih kmetij in 
splošno brošuro turistične ponudbe 
slovenskega podeželja. Z novimi publikacija-
mi naj bi se začela uresničevati nova tržna 
strategija komaj decembra lani ustanovljene-
ga Združenja slovenskih turističnih kmetij. 
Prodaja zmogljivosti na turističnih kmetijah 
temelji na direktni prodaji, le manjši delež 
zmogljivosti tržijo na domačem in tujem trgu 
nekatere turistične agencije v Sloveniji, 
pravita predstavnici ZTKS Vilma Topolšek in 
Vesna Čuček. Prav zato je za vse kmetije, ki 
se ukvarjajo s turizmom, ze lo pomembna 
izdaja skupnega prodajnega kataloga, ki 
omogoča direktno rezervacijo počitnic na 
kmetiji oziroma obiska izletniške kmetije. To 
so potrdile večletne izkušnje, prav tako pa si 
to želijo tudi gostje. Prejšnja leta je katalog 
turističnih kmetij izdajala turistična agencija 
VAS, ki pa je šla decembra 1996 v stečaj. Od 
takrat so bile turistične kmetije prepuščene 
same sebi in svoji iznajdljivosti. Zadnji kata-
log turističnih kmetij je izšel leta 1996, torej 
je bil novi več kot nujen. 
ZTKS je katalog zasnovala skupaj s Centrom 
za promocijo turizma Slovenije, ki je hkrati 
izdal splošni prospekt za zaključeno tu-
ristično območje podeželje v nemškem, 
angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku v 
100.000 izvodih. V njem so splošne informa-
cije; predstavljene so slovenske pokrajine, 
zemljevid Slovenije, značilnosti ponudbe tu-
rističnih kmetij, v njem pa je tudi odgovorna 
kartica, s katero lahko tujci pri združenju 
naročijo prodajni katalog. Katalog turističnih 
kmetij Slovenije, ki ga je izdalo združenje, je 
za turiste oblikovno in vsebinsko dopolnilo 
prospekta, ki ga je izdal Center za promocijo 
turizma Slovenije. 
Naklada kataloga turističnih kmetij je 24.000 
izvodov; 12.000 izvodov je slovenskega, 
6000 izvodov angleško-nemškega in 6000 
izvodov hrvaško-italijanskega. V knjižici 
priročnega formata 13 x 24 cm je zajetih 
okrog 120 turističnih kmetij v Sloveniji. V kat-
alogu je pregleden cenik v tolarjih, priložena 
pa mu je tudi odgovorna kartica za direktno 
rezervacijo počitnic na kmetiji. Naslovnico je 
oblikovala agencija lmago, notranjost pa 
Delo. Vsa besedila v katalogu pa je pripravila 
Darja Verbič, novinarka in urednica turistične 
priloge Dela. Delo je poskrbelo tudi za 
ustrezne prevode, lektoriranje, kartografijo 
in tisk. Izdajo kataloga je omogočilo 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in 
prehrano, ki je prispevalo dve tretjini potreb-
nih sredstev. Vso strokovno delo in koordi-
nacijo aktivnosti pri projektu je združenju 
zagotovila Kmetijska svetovalna služba 
Slovenije, ki združenju pomaga že od same 
ustanovitve. 
Vsebinska zasnova in oblikovanje vseh pro-
mocijskih brošur ter celotna grafična linija je 
delo ljubljanske agencije imago, ki pri tem 
zahtevnem projektu tesno sodeluje z vodjo 
informacijskih sistemov na Centru za promo-
cijo turizma Slovenije Lučko Letič in njeno 
asistentko Jasmino Dizdarevič. lmago pa kaj-
pak oblikuje tudi TUR!ZEM. 
Ostala promocijska gradiva, ki so že, ali bodo 
v kratkem prišla na domači in mednarodni turistični trg 
III 
0 
z 
.:5 
Pred vrati je RDA - spet "bomo 
romali v Kelmorajn"* 
V drugi polovici junija, natančneje med 23. in 25. junijem, se bo slovensko turistično 
gospodarstvo ponovno predstavilo v Kolnu, na delavnici največjega evropskega 
združenja avtobusnih podjetij RDA (Ring der Deutschen Autobusunternehmen). CPTS 
bo Slovenijo na RDA predstavil že tretjič. Spomnimo se, da smo se praktično prvič na 
tujem videli prav v Kolnu leta 1996. Obakrat doslej je šlo pri naših nastopih za 
nekakšno prelomnico, tako predlani, kot tudi lani, ko je Slovenija preprosto "šokirala" 
z agresivnim, toda hkrati prijaznim nastopom. Prvič nas je lani spremljal tudi Slavko 
Avsenik st., z nami pa bo tudi letos. 
Naj ponovno opozorimo, da turistično podjetje ali destinacija ne more nastopiti - niti 
kot podrazstavljalec - na RDA, če ni član združenja. Članarina znaša približno 500 DEM 
letno in prav zagotovo se ta denar splača vložiti. Slovenska stojnica bo letos merila kar 
130 kvadratnih metrov, kar bo največ doslej. Mimogrede: v teh dneh že poteka ani-
macija arhitektov, oblikovalcev in drugih strokovnjakov, ki naj bi skupaj s CPTS obliko-
vali novo, svežo obliko stojnice slovenskega turizma. Ta naj bi se prvič predstavila na 
londonskem World Trave[ Marketu novembra letos. 
* "Kelmorajn " je bil za naše dede Kiiln am Rhein. 
Promocija kraja - drugič: 
Kako je bilo prvič v Moskvi, na MITT? Predvsem "nagneteno", soj je bilo povpraševanje mnogo večje od ponudbe. Na MITT 99 
bo razstavni prostor velik skoraj sto kvadratnih metrov. (Foto: RVK) 
Zasnova-celostne turistične pfedstavitve na tiskanihgradiv_~ih .... "1· ~ ----~~-~ 
Na trgu, zlasti tudi na (mednarodnih) sejmih 
in borzah, se vse pogosteje želijo predstaviti 
slovenski kraji, bodisi samostojno ali skupaj s 
kraji iz svojega zaokroženega turističnega 
območja. Žal mnoge predstavitve izzvenijo v 
vete,; kajti destinacija ne razpolaga s 
kakovostnimi gradivi. Naj naslednje vrstice 
skušajo pomagati zlasti tistim, ki na novo 
vstopajo v "krmatjenje" med ponudbo in 
povpraševanjem. 
Pri pripravi turistično usmerjene promocije kraja se 
vsi večinoma srečujemo s podobnimi težavami. 
Izvesti je potrebno učinkovito predstavitev. Pripraviti, 
sestaviti in ponuditi potrebne informacije, pritegniti 
pozornost in jo obdržati. .. Celotna paleta promotivno-
prospektnega gradiva se interesentom in gostom deli 
brezplačno. Učinek mora biti kar največji, ob naj-
manjšem vložku tako finančnih kakor drugih 
uporabljenih virov. Obenem pa moramo celostno, 
učinkovito, kakovostno in vizuelno uglašeno pred-
staviti kraj (mesto, regijo) in njegov turistični proizvod. 
Kako se lahko lotimo te naloge? Potrebujemo nasled-
nje: 
• cilje in ciljne skupine. 
• vsebine, ki jih predstavimo, oblike in poti predstavitve. 
• načrt aktivnosti. 
• čas za pripravo, izdelavo in izvedbo. 
• In -finančne vire. 
Nato moramo aktivnosti ponavljati in plasirane infor-
macije utrjevati in izboljševati. Kar spet zahteva 
mnogo časa in denarja. 
Koncept, cilji in ciljne skupine 
- Vloga predstavitvenega gradiva je pridobiti intere-
senta in mu posredovati čimveč zanj potrebnih in 
ustreznih informacij. 
- Gradivo je lahko kratko in jedrnato, aktraktivno in 
zloženo v priročen format. Vsa gradiva določenega 
kraja ali tematike naj bodo likovno povezana in 
razpoznavna. 
- Interesent mora dobiti v teh gradivih tako splošno 
informacijo (predstavo) o kraju, kakor tudi specifično 
informacijo, ki ga zanima (ta zahteva se mora zrcaliti v 
strukturi prospektov in v njihovi vsebini). 
- Prospektno gradivo je potrošen material, predviden 
za eno do dve sezoni, nato moramo lansirati nekaj 
novega, drugačnega ali vsaj preurejenega, da ne pride 
do zasičenosti ali dolgčasa. 
- V času priprave promocijskega gradiva naj se 
upoštevajo tudi veliki dogodki, ki se bodo dogajali v 
tem kraju. Tako ga še dodatno izpostavimo. 
- Promocijsko gradivo (predvsem na ravni celostnih 
prospektov) naj vidno izpostavlja primerjalne tu-
ristične prednosti kraja. Torej prednosti, ki ga bodo 
ločile od ostalih krajev in od druge konkurence, s 
katero se bo srečeval na javnih manifestacijah (sejmi 
ipd.). 
- Čiste "image" prospekte - to je obče motivacijske 
(opremljene samo s fotografijami) prospekte 
uporabljajmo samo z izredno natančno določenim 
namenom. Njihove običajne značilnosti so namreč 
visoka cena, majhen informacijski učinek, velik emo-
tiven naboj. V njih naj se objavljajo take stvari, ki jih je 
mogoče tudi res doživeti, ko se gost pojavi v tem kraju 
in ne le prestižne oziroma ekskluzivne posnetke. 
Pri razvoju koncepta je treba upoštevati: 
• razvojne turistične usmeritve kraja (v njih mora biti 
razpoznavna tudi struktura želenih gostov); 
• celostno podobo kraja; 
• usmeritve Centra za promocijo turizma Slovenije po 
posameznih območjih in produktih; 
• zgodovinsko (naravno in kulturno) dediščino in 
značilnosti sodobnega utripa; 
• osnovne naravne, zgodovinske, socialne in kulturne 
danosti, ki jih tu srečamo; 
• značilnost in raznolikost turistične infrastrukture, s 
katerimi lahko dodatno izpostavimo prednosti kraja in 
njegove ponudbe; 
•geostrateška in klimatska pozicija kraja ali področja 
in možen vpliv na turistični proizvod itd. 
Gradivo za različne ciQne skupine: 
Material za turistične agente in organizatorje 
potovanj 
Vloga tega gradiva je predvsem usmeritev pozornosti 
agentov in touroperaterjev - potencialnih partnerjev v 
poslu, na želeno destinacijo - kraj. Ta gradiva morajo 
vzpostaviti tudi ali predvsem poslovne 'vezi' za sode-
lovanje tako, da animirajo in zagotovioj potrebno bazo 
podatkov o predstavljenem trgu, vzbudijo poslovni 
apetit in nakažejo možnosti poslovanja in sodelovanja. 
Delijo se selektivno - na borzah ali na povpraševanje 
poslovnih interesentov in seveda niso namenjena tur-
istom. 
Gradivo' za odločanje bodočega gosta o kraju 
letovanja 
V tej liniji promocijskega tiskanega gradiva je atrak-
tivnosti treba dodati primerljivost in emotivni naboj. V 
informativnem smislu pa odgovore na večino 
vprašanj še neusmerjenega oziroma neopredeljenega 
gosta. Torej elemete, ki bodo bodočega gosta 
prepričali, da je odločitev o bivanju v našem kraju 
primerna. Ta gradiva naj pozicionirajo tako individual-
nega kakor tudi skupinskega gosta. Dodatna oblikov-
na zahtevnost te linije je vpadljivost, saj mora gradivo 
v množici ponudnikov na sejmih ali v agencijskih kata-
logih in zbirkah bodočega gosta privleči in prepričati. 
Učinkoviti so zlasti veliki, razkošni formati in atraktivni 
posnetki ... Priporočljive pa so tudi vse osnovne infor-
macije, ki interesentu omogočijo vse korake 
počitnikovanja: naj ga prepričajo o pravilnosti izbire, v 
odločitev, rezervacijo in prihod v določen kraj. 
Gradivo za gosta, ki že letuje v kraju 
To je predvsem informativno gradivo, s katerim 
pričakamo gosta. Osnovna naloga gradiva te linije je 
kakovostno in kar se da izčrpno informirati gosta o 
krajevni ponudbi ter ga s tem čim prej 'udomačiti' v 
kraju. Prospekti mu morajo nuditi široko paleto 
možnih aktivnosti, tako da čim manj ždi na mestu, da 
izbira, kaj bo počel, videl, doživel. Gradivo te linije se 
deli predvsem v kraju samem in njegovi okolici. 
Dosegljivo je v turističnih agencijah, hotelih, informa-
cijskih točkah, skratka povsod, kjer se gost giblje. Za 
tiskana gradiva iz te linije je priporočljiva uporaba 
priročnih, zloženih formatov. 
Linije se med seboj na določenih točkah prepletajo in 
dopolnjujejo. 
Prospektne ravni 
SKUPNI PROSPEKTI 
To je osnovna raven, ki vključuje prospektno gradivo 
namenjeno prvemu stiku z gostom. Na teh prospektih 
so osnovni podatki o tem, kaj vse kraj nudi. V to 
skupino sodijo na primer: 
- turistična mapa kraja 
- prospekt 'Dobrodošli' 
-prospekt 'Kraj se predstavi' 
-splošne (trajne) turistične informacije 
- koledar prireditev 
Značilnost prospektov te ravni je, da uporabljajo 
splošne podatke o kraju (destinaciji) in ne le o 
posameznem območju ali objektu. V njih je najbolj 
izpostavljena informacija o primerjalnih prednostih 
kraja in paleta možnosti, ki jih kraj nudi. , 
TEMATSKI PROSPEKTI 
Na tej ravni so vsa tista tiskana gradiva (prospekti), ki 
ciljno pokrivajo posamezna področja turističnega 
proizvoda kot so: botanika, šport in rekreacija, nara-
vne znamenitosti, kultura, kulinarika ... Prospekti te 
ravni niso več samostojni, pač pa jih z ravnjo skupni 
prospekti povezujejo skupni likovni in vsebinski ele-
menti. Svoja vsebino črpajo iz značilnosti območja ali 
področja, ki ga obravnavajo, kakor tudi iz podatkov v 
prospektih objektne ravni. 
OBJEKTNI PROSPEKTI 
Na tej ravni so prospekti, ki se nanasaJo na 
posamezen turistični objekt kot so: hotel, terme, 
rekreacijska pot, naravna znamenitost, muzej, 
restavracija ... Tudi prospekti te ravni niso v celoti 
neodvisni, pač pa jih s predhodnima ravnema povezu-
jejo skupni elementi. 
Na tej ravni je pa vseeno največ svobode, saj je tukaj 
tudi največ raznovrstnih izvajalcev, ki delujejo na last-
ni pobudi. 
DOPOLNILNI PROGRAM 
Ta program, ki je namenjen posebnim zahtevam (bolj 
zahtevnim gostom, kakršnih i želimo čimveč). Zanj 
velja, da da gostje posamezne artikle kupujejo. to so 
npr.: vodniki, fotovodniki, monografije, cederomi, 
video filmi, kvalitetni značilni spominki in podob-
ni trajnejši izdelki. 
inslilut '8 
K,7 klJIJ1llttlt«U-1t1 
in/()lm. 'I}. · 
PREOSTALI PROGRAM UDELEŽBE NA MEDNARODNIH TURISTIČNIH 
SEJMIH IN BORZAH V LETU 1998 
št. datum naziv sejma kraj kv.m. ca.obiskovalcev 
23. 06.06. - 14.06.1998 TOURMONDO Bologna 32 100.000 
24. 23 .06. - 25 .06.1998 R DA - Ring Deutscher Autobusunternehmer Koln 130 13.000 
25 . 26.09. - 04.10.1998 Caravan Dusseldorf 32 200.000 
26. 21.10. - 24.10.1998 MITCAR Pariz 32 15.000 
27. 27.10. - 29.10.1998 T T W -Trave! and Trade Workshop Montreux 32 10.000 
28. 16.11. - 19.11.1998 W T M - World Trave! Market London 130 50.000 
29. 18.11. - 22.11.1998 T & C -Touristik & Caravaning Leipzig 36 72.000 
30. 24.11. - 26.11.1998 BTF - Brussels Trave! Fair Bruselj 42 15 .000 
• ..... • .,._ • .. · --:-::-- - -. • ..,. • •• - •• :..·: (" :,,.J;,l'.j . 
British Airways poletel med Gatwickom in Ljubljano 
Letalska družba British Airways je z 21. aprilom uvedla novo zračno linijo med Londonom (Gatwick) in 
Ljubljan. Leta la bodo v obe smeri letela trikrat tedensko. Let British Airways 2867 bo zapustil Brnik ob 15.10 
vsak torek in četrtek ter prispel v Gatwick ob 16.35 po lokalnem času . Ob sobotah bo BA2867 odletel iz 
Ljubljane ob 17.00 in priletel na drugo največje otoško l eta l išče ob 18.25. 
Kot je poudaril direktor British Airwaysa za Slovenijo Grant Organ, naj bi slovenski turizem z novo linijo 
mnogo pridobil, saj naj bi se število britanskih turistov precej poveča lo. 
British Airways ima izjemno razvito mrežo mednarodnih linij. Pokrivajo več kot 180 mest v več kot 90 
državah. V partnerstvu z avstralsko družbo Qantas so si zagotovili prisotnost na daljnem Vzhodu, poveza-
va s poljskim LOT in finskim Finnair pa jim zagotavlja vodilni položaj na trgih srednje in severne Evrope. 
British Airways je s pomočjo Air Liberte in Deutsche BA močno prisotna tudi na dveh največjih trgih v 
Evropi, v Franciji in Nemčiji. 
Kmalu bodo zaključili tudi dogovore z American Airlines. Čakajo še na zadnji podpis Komisije za konkuren-
co pri Evropski uniji in Oddelka za prevoze ameriške vlade. Če uspe, bo ta mreža pokrivala 60 % letalskega 
prometa med Veliko Britaniji in Združenimi državami Amerike. 
Družba British Airways je najbolj dobičkonosna letalska družba na svetu, saj letni profit družbe presega 640 
milijonov angleških funtov. Letno prepelje 35 milijonov ljudi, večinoma na mednarodnih linijah, skoraj 60 
% njenih gostov prihaja izven matične države Velike Britanije. Flota British Airways obsega 308 modernih 
letal, od tega tudi sedem nadzvočnih concordov. Imajo tri letala Boeing 777, najširša in najbolj tiha letala 
na svetu. Do konca stoletja bodo svojo jato povečali za 12 novih letal. Nedavno je British Airways najavila, 
da bo investirala 500 milijonov angleških funtov in kupila 100 novih letal krajšega dosega, s katerimi bo 
povečala flote partnerskih družb. 
Podčrtano 
Casablanca: Najboljši tv oglas na področju turizma 
Če vemo, da so letalski prevozniki neloč ljiv del 
turistične industrije in da je Adria Airways 
letalski prevoznik, potem je treba v tej številki 
povsem brez zadržka pohvaliti Adriin tv oglas 
za promocijo novih letal Canadair Regional Jet. 
Gre za duhovito zadevo, v kateri "Humphrey 
Bogart" in " Ingrid Bergman" vabita na polet z 
Adriinim CRJ. Približno tisoč srečnežev v 
Sloveniji je dobilo - iz Casablance! D tudi raz-
glednico, ki promovira letalo (in hkrati tv spot). 
Oglas je "rodila" agencija Pan, vodja projekta 
je bila Sonja Pangeršič Litaj, kreativni direktor 
Mitja Petrovič, art direktor Jani Kovič, režiser in 
direktor fotografije pa Peter Bratuša. Adriina 
"Casablanca" je na nedavnem Slovenskem 
oglaševalskem festivalu prejela visoko priz-
nanje srebrno situlo. Simpatično, duhovito in 
učinkovito! Pet točk. 
Skupni produkt Adrie in Diners Cluba 
mesečno, ni omejitev z limi-
ti, več kot 5000 prodajnih 
mest v Sloveniji in štiri milijone 
po vsem svetu, dvig gotovine v tujini, Diners 
Club Airport Lounges - letališki 
salon za člane Diners Cluba, 
kjer se lahko člani 
brezplačno osvežijo, 
lokalno telefonirajo, 
pošiljajo fax, na voljo so 
jim razni časopisi in 
ostala literatura, ... ) 
Bistvena prednost 
nove kartice - točke za 
brezplačne vozovnice pridobi-
vate ne samo na poletu (Privilege Club) 
ampak se prištevajo tudi točke od skupne 
porabe na ostalih prodajnih mestih (200 SIT= 
1 točka). 
Brez s rememb v vodstvu Ml 
V Hotelu Slon je konec marca potekala šesta 
redna skupščina Nacionalnega turističnega 
združenja (NTZ), ki je bila tudi volilna. V NTZ so 
zadovoljni z rezultati dosedanjega delovanja, 
zato skupščina ni prinesla posebnih novosti v 
vodstvu te strokovne ustanove. Za predsedni-
ka Nacionalnega turističnega združenja je bil 
ponovno izvoljen Janez Sirše, združenje pa ima 
štiri podpredsednike: dr. Janez Planina, done-
davni redni profesor na Ekonomski fakulteti v 
Ljubljani in profesor na Visoki šoli za turizem in 
hotelirstvo v Portorožu, je postal podpredsed-
nik za področje razvoja znanosti, izobraževanja 
in raziskovanja; Zoran Ja n kovič, predsednik 
uprave Mercator d.d., je bil izvoljen za pod -
predsednika za področje razvoja in sodelovan-
ja s turizmom povezanih dejavnosti; Krešimir 
Čabrian, generalni direktor Terme MARIBOR 
d.o.o. je postal podpredsednik za področje 
razvoja turizma in Peter Rigl, direktor Peri 
lnternational d.o.o. ter član Nadzornega sveta 
Razvojne družbe Slovenije, pa bo opravljal 
funkcijo podpredsednika za področje gospo-
darskega razvoja in razvojne politike. Mag. 
Janez Sirše je tudi č lan upravnega odbora 
Centra za promocijo turizma Slovenije. 
Novi bazeni v Hotelih Morje __ . ,. ___ _ _ 
,.,~ • ,- - r ,., - V'-,(.~~ • ...,_:, ' •_::;;/..__ -:~; _.,. ~ •• 7- • -
Za eno najpomembnejših novosti pred 
začetkom letošnjega poletnega turizma so 
poskrbeli Hoteli Morje v Portorožu. Pred dnevi 
so odprli nov bazenski kompleks, ki so ga 
umestili natančno med hotela Slovenija in 
Riviera. Gre za 600 kvadratnih metrov veliko 
vodno površino v treh večjih bazenih in enem 
manjšem za otroke, 780 kubičnimi metri vode, 
na 3000 kvadratnih metrih 
bazenskega kompleksa. 
Bazeni so polni morske vode, 
kar je v Portorožu izjema. 
Pred novimi bazeni so Hoteli 
Morje v hotelu Slovenija 
obnovili 144 sob (dve med 
njimi so namenjeni invalidom) 
in 16 apartmajev, penzionsko 
restavracijo in italijansko 
restavracijo Rivo, recepcijo, 
aperitiv bar, frizerski salon in 
nekaj trgovinic. Ponosni so 
tudi na kongresne 
zmogljivosti, generalnemu 
• Črna pika 
Obmejni policisti pogosto rušijo 
sicer uspešne promocijske dosežke 
če smo vse doslej pod rubriko "Podčrtano" 
pohvalili turistična podjetja zaradi nekaterih nji-
hovih trženjskih dosežkov (in bo tako ostalo še 
naprej), bomo poslej podelili tudi (neuradno) črno 
piko določenim subjektom v slovenskem turizmu 
oziroma tistim, ki so z njim povezani. Prva črna pika 
gre obmejnim policistom, seveda ne vsem, toda tis-
tim, ki svoje odgovorno delo razumejo tudi kot 
priložnost za samodokazovanje nad tujci - turisti, ki 
iz takega ali drugačnega razloga obiščejo Slovenijo. 
Konkreten primer: na nedavno končani borzi kon-
gresnega turizma EIBTM v Ženevi, so morali sloven-
ski razstavljalci požreti cmok zaradi kritike na račun 
slovenskih obmejnih policistov, ki jo je izrekla 
Veronika Bugge iz podjetja Best Concept iz 
Nemčije, ki se skupaj s podjetjem Hoechst Marion 
Roussel iz Avstrije ukvarja z organizacijo kongresov 
direktorju Marinu Antoloviču pa povzroča sive 
lase neskončno čakanje na odgovor odgovornih, 
ki se nikakor ne morejo odločiti za podelitev 
licence hotelskemu podjetju za ponudbo poseb-
nih iger na srečo. 
Tretja investicijska stopnja se bo priče la leta 
1999, ko bodo začeli obnavlj~ti sobe v hotelu 
Riviera in depandanso Jadranka. 
v evropskem prostoru za prekomorska podjetja. 
Gospa Bugge, predstavnik podjetja Hoechst in 
predstavnica nekega ameriškega podjetja, ki je 
letos želelo organizirati kongres, so v Slovenijo 
novembra lani pripotovali iz Hrvaške z namenom, 
da si še pri nas ogledajo primerne lokacije. Pri pre-
hodu meje so bili s strani obmejnega policista izzi-
vani in zaslišani z neupravičenimi vprašanji brez 
vljudnostnih pridevnikov. Na njihovo prošnjo po 
ustreznejšem obravnavanju in vsa vprašanja, pa jim 
je odgovoril z dokaj "čudno" kretnjo - dvignjenim 
sredincem. 
Zaradi te neprijetne izkušnje, ki pa žal ni edina, se je 
Hoechst seveda od loč il, da kongresa ne bo orga-
niziral pri nas, saj si po njihovem mnenju "dežela s 
tako neprijaznimi ljudmi ne zasluži kongresnega 
turizma". Samo omenjeni kongres pa bi naši državi 
prinesel okrog 750.000 ameriških dolarjev prihod-
ka. (Njihovo obsežno pismo je na vpogled na Centru 
za promocijo turizma Slovenije, že takoj po dogod-
ku pa so ga poslali najprej veleposlaniku RS v 
Nemčiji Alfonzu Nabrežniku). 
Kje je kdo? 
• MAG. DANICA ZORKO: Poslej bo namesto turistične statistike urejala svoj vrtiček z izvrstn imi jago-
dami nekje v Slovenskih goricah, kajti privoščila si je več kot zasluženo upokojitev. Vsi v 
slovenskem turizmu jo bomo močno pogrešali! Danica, hvala za vse, kar ste nas naučili! 
• MATJAž ŽNIDARŠIČ in JANEZ STERLE: Zapustila sta Hotele Bernardin oziroma nj ihovega direktorja 
Čedomila Vojniča in se odpravila za novimi izzivi. "Mike" (Žnidaršič) bo po novem vodil marketing 
v Casinoju Igralnici Portorož, Sterle pa je postal direktor koprskih hotelov Triglav in žusterna, ki sta 
od letošnje pomladi v varnem okrilju Term Čatež. 
• ERNI DOMADENIK: Do pred kratkim na Kompasu Holidays eden največjih poznavalcev itali-
janskega trga, oblikovalec številnih uspešnih potovanj v našo zahodno sosedo, je prevze l vod ilno 
mesto v turistični agenciji Stop, kjer je zamenjal državnega sekretarja za turizem Tomaža Zajca. 
• SAŠO STEINER: Iz turistične agencije Proteus ga je pot zanesla na Emono Globtour, kjer sodeluje 
z Zmagom Skobirjem (prej Adria Airways). 
TURIZEM - Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije · Izdaja Center za promocijo turizma Slovenije, 
WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 061/189-18-40, fax 061/189-18-41, E-mail: rok.klancnik@cpts.tradepoint.si -
Glavni urednik: Franci Križan - Odgovorni urednik: Rok V. Klančnik - Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. Klančnik, 
Maja Pak, Lučka Letič, Danica mag. Zorko, Srečko Šajn, Janez Pergar, Slavko Mastnak, Mija Gačnik, Marija Rok, Renata 
Picej, Drago Medved - Oblikovanje in tehnično urejanje: imago - Priprava za tisk: Reprostudio S - Tisk: Tiskarna Graf, 
Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasi pod 
zaporedno števi lko 1382 - Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na CPTS, izklju čno po faksu, št. 061-189-18-41.