TRST .
v)-“-.
Kakor tolikokrat v politiki se tnđipogaja, da o Tržačanih odlo= šajo popolnoma tuji ljudje, tisoče kilometrov daleč, ki na usodi same ga Trsta niso neposredno zainteresirani. Res, ni nujno, da so se stva ri tako razvile in bi se mogle drugače, če bi slovenski živelj na po= dročju Trsta( in Gorice)lahko zaupal svoji matični državi,da bo upošte vala njegove želje in branila narodove koristi. Toda Primorci se na žalost niso mogli in ne morejo opirati na močno narodno državo,ki bi jih ščitila.
Jugoslovansko komunistično politiko glede Trsta ne smemo soditi le po zadnjih mesecih. Ta zgrešena politika se namreč začenja tam,kjer je bila obglavljena Svoboda. Od tistega trenutka naprej, ko je ideja svobode postala le vaba za neuke ali dobromisleče domoljube in ko je Trst postal le sredstvo za dosego komunističnih ciljev ne pa cilj sam, se' je pričel poraz na diplomatskem polju - čeprav so Trst ob koncu vojne prve zasedle jugoslovanske čete.
Vse to ne more vplivati na nc f», da ne bi bili veseli naključja, da zavzemanje- za tržaške Slovence trenutno ugaja komunističnim oblastni= kom. Razloge za to je' lahko najti.Baš pred volitvami so poskrbeli Ita lijani s svojo neumnostjo in pohlepnostjo,da morejo jugoslovanski ko= fliunisti strašiti ljudstvo in se obenem bahati,kako jih kot močne vla= do.rje posluša in celo upošteva ves svet.
In tu se žalostno 'zamislimo,da vsa množica naših vžad pred vojno ni spravila skupaj toliko poguma ali pa ni dosegla -tolikšnega ogorče= nja državljanov kot zdaj; -komunistična vlada, ko se je postavila Itali= .janom po robu.
+
Težko je napovedovati,kakšne posledice bo rodila zadnja angloame niška poteza pri jugoslovanskih komunistih ali kako bo to sploh vpli= ynl0 na čustvovanje jugoslovanskih narodov,ki ga celo komunistični re zim težko prezira. Dejstvo je, da je bil z 8.oktobrom podrt dober kos Poti, po -kateri se je s tolikimi žrtvami in potrpljenjem posrečilo Za Padu privabiti Jugoslavijo. Ni dvoma, da so Anglonmeričani s tem zad= njim dejanjem okrepili kominformistično peto kolono pa najbrž tudi vzpodbudili tiste Titove partijce, ki so obžalovali prekinitev stikov s komunistično Meko in so v tesnih stikih z Zapadom videli nekaj popcfl homa nenaravnega.
Anglija in Amerika sta s to svojo izjavo brez dvoma hoteli okre= Piti g.Pello,pa naj to zanikata kolikor hočeta. Kajti Lahi so bili ti zti, ki so v avgustu ustvarili bojno razpoloženje okoli Trsta in samo Zaradi njih je nastala zadnje mesece takšna napetost, ki jo zdaj izko niščnta London in Washington za postavitev pred izvršeno dejstvo. Res Pa je spet, da je s Titovo enostransko praktično aneksijo B cone po = stala izvedba Svobodnega tržaškega ozemlja v vsem obsegu skrajno te = Z“vna če ne nemogoča; tem bolj, ker iz tehtnih razlogov nasprotujejo jugoslovanski komunisti svobodni tržaški državi in bi jih brez sile a Ti pa brez hudih sankcij ne mogli izgnati iz okupacijske cone.
Zdaj razmišljajo o dveh smereh bodoče jugoslovanske orientacije: Ta namreč Jugoslavija postane "evropska Indija" ali da bo krepila Bal banski sporazum, če seveda predpostavi jamo,da bodo Titovi doglavniki °Lnedeli v sedlu partije. Prva možnost je toliko večja, kolikor se
\zU»tUMAZ'
Toodo urejali^odnošaji med Jugoslavijo in sateliti ter Bolgarijo in Gr= oijo ter Turčijo. Dvomljivo pa je, če bo prav zaradi nevarnega sosed = stva ta "Indija" lahko dolgo obstojala kot tretja sila. Drugo smer ne gre precenjevati, dokler med tremi podpisnicami ankarskega sporazuma ne bo prišlo do tistega medsebojnega zaupanja,ki je predpogoj učinkovi tega vojaškega sodelovanja. Pa tudi ne podcenjevati,ker ta pakt prvič nedvomno predpostavlja skupnega napadalca in je jugoslovanskim komuni= stičnim samodržcem že zaradi njihovih glav potrebna takšna obrambna zveza.	• -	•	.	-.■?
"DOLGA POT"
Z bolečino spremljamo besedni dvoboj med begunskimi Hrvati in Sr= bi. ki ne poznajo meje in v slojem tisku obravnavajo življenjska vpra= šanja dveh med seboj pomešanih narodov kot da gre res samo za to, kdo bo koga iztrebil. Ne bi se čudili,pa tudi omenjali, ne bi, če.bi to po = čehjali .skrajneži, ki so med vojno na obeh straneh tako temeljito poka zali kaj znajo. Zdaj bi mogli morda celo predvidevati,da so v službi komunistov, saj je njihovo početje voda na komunistični mlin in se v svojih metodah tako malo razlikuejo od komunistov in tako potrjujejo-resničnost izreka,da se skrajnosti stikajo; končno: ali niso bili naj= glasnejši komunisti najvnetejši nacisti in fašisti? In obratno.
Zgrozimo pa se, kadar zagledamo v tej družbi moralnih propalic in političnih klatežev ljudi svetlega imena in častitljive preteklosti.
Nimamo druge razlage za to kot da gre za bolezenski pojav ali pa za življenjsko odpoved, ki sledi političnemu porazu v ' zadnji svetovni voj ni.
Kaj je sicer moglo pripeljaci v to đmžbo g.Adama Pribičeviča, te^ ga zastavonošo triinpetdesetih obtoženih Srbov, s katerimi je proslula Avstro-Ogrska hotela na velešzlajniškem procesu leta 19Ö8 razbiti Hr = vatsko—srbsko koalicijo in tako nemoteno zavladati nad Srbi in Hrvati, ko bi se ti med seboj davili? (Kot ugotavlja g.Vilder,tedaj Hrvati toj zločinski dunajsko-peštanski politiki niso nasedli in je tako bilo ustvarjeno delo, ki so mu svoja življenja posvetili bratje PribiČeviđi)
Razumljivo je, da je mogel g0Adamu Pribičeviču odgovoriti na tako svojski način samo njegov vrstnik in sodelavec g.Večeelav Vilder.Od te ga si ne obetamo kakšnih takojšnjih ali posebnih uspehov, toda prvak stare generacije, kot poročamo na 7.strani, je v'bistvu postavil stva= rj. tja,kamor spadajo^ nobena doktrina, niti nacionalizem niti ne komu= nizem nič ne velja, če ne reši-odnos človeka do človeka. V tem je vsa kultura,vsa demokracija, ves humanizem.:In to je bistvo vsega našega jugoslovanskega problema, bistvo srbsko-hrvatskega vprašanja. :Kdorkoli bo to moralno stran obšel, ta ne bo rešil ničesar.
Po tolikem trošenju tiskarskega črnila je postalo brez smisla dokazovati, kako je nadškof Stepinac kriv ali kako je nedolžen. Dokler no dojamemo bistva, da človek pred človekom ni kriv, da,ni izdajalec in ne morilec, dokler me ne bo sodilo nepristransko sodišče, toliko časa nismo zreli za demokratično družbo, pa če na svojih praporih sto in stokrat zapišemo gesla o svobodi in demokraciji. Kdorkoli še danes ni spoznal, da je to načelo osnova in gibalo vsega zapadnega družabnega reda, ta stoji hote ali nehote v isti vrsti z levimi ali desnimi tota= litarci, ki zagovarjajo in sprovajajo "pravico močnega". Kdor se zdaj v svobodnem svetu poslužuje takšnih amoralnih sredstev, ta ne samo po= maga komunistom, ampak sam celo dokazuje, da bi uporabljal prav iste metode, če bi mu bila dana oblast. __________
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Wafwickshire
Izhaja l.in 3»ponedeljek v mesecu
CENJENE ÖlTATELJE obveščamo,da bomo v prihodnji šte vilki pričeli objavljati razpravo g.Franca Erjavca o nastanku slo •» v-nskih političnih strank.
*. v r
"HEJ, SLOVANI..." V LJUBLJANI
Gradec, 18 .oktoTora .( Od posebnega dopisnika)
Slovenijo je zajelo takšno vojno razpoloženje,kot je bilo v marcu leta 1941, bi mogel biti zaključek iz raznih vesti,ki smo jih dobili bo diši tu ali na Koroškem glede zadnjih dogodkov v domovini v zvezi z ans gloameriškim sklepom,da bodo njihove trupe prepustile cono A Lahom. Ta vojna psihoza se je pri ljudeh izrazito videla v blaznem nakupovanju ži vil,tako da je bil ljubljanski mestni odbor prisiljen izdati že tekom 9.oktobra odredbo živilskim trgovinam,da smejo prodajati določene koli= Čine živil le stalnim odjemalcem.
Računajo,da je bilo v vsej državi vpoklicanih do 100.000 ljudi,a prostovoljcev se je javilo na tisoče. Pomembnejši objekti,kot mostovi, železniške postaje in proga, so od Ljubljane pa vse proti Trstu stalno Pod vojaško stražo.Podobno kot v Beogradu 30 se tudi v Ljubljani prebi= valci znesli nad angloameriškimi publikacijami: razbili so izložbena ok na NaMe,pobrali takšne publikacije in'sredi noči zakurili kres.Kaže pa, <3a je bila policija brez moči in da so demonstracije bile ali pa so se izprevrgle v spontano razgrajanje, ker so se lotili tudi izložbe Sloven skega knjižnega zavoda,pobrali knjige in z njimi kurili.
V vsej veličini je tradicionalno sovraštvo Slovencev do Italijanov spet izbruhnilo na dan. Z njim pa naraščajoče nerazpoloženj e proti Angle 2em in Američanom,ki so se to pot tako očividno pojavili kot zaščitniki italijanskih imperialističnih namenov - in samo kot take jih ljudje zdaj
vidijo.
Kažejo pa se spet znaki neki panslavistične miselnošti,ki jo kaj= Pak dobro krepi ruska nota v korist Svobodnega tržaškega ozemlja. Čeprav se režim upira taki miselnosti in sovjetski politiki in četudi zvezna ^lada izjavlja,da ni poti v Canosso, se takšne vseslovanske težnje pora Oajo spontano kot odgovor političnim ukrepom, ki jih ni povzročila beo= grajska vlada,še manj pa jih je mogla preprečiti. Tako ne bi bilo nič audnega, da takim miselnim pojavom državno vodstvo ne bi bilo kos,in mo ra tudi iz^tega razloga zastopati odločno stališče tako do Lahov kot do Angloameričanov. Jasno je, da bi imeli Titovi ljudje največ opravka prav v sami partiji, kjer so mišljenja že tako in tako deljena, ako je dose= clanja prozapadna politika države pametna in potrebna.
Zanimiv pa je še odziv med nekomunisti,ki se sprašuj ejo,kaj je vendar Angliji in Ameriki, da sta se odločili za tak korak v tako nepri hladnem času. Zakaj sta sklenili umakniti svoje čete iz Trsta prav zdaj, ko ob "zamenjave straže v Kremlju" obstojajo vsi subjektivni pogoji za Pomiritev med Beogradom in Moskvo? Saj vendar Zapad s takšno politiko naravnost potiska Jugoslavijo sovjetski objem. Ti nekomunisti, ki so ^adnja leta prav.zaradi pojačanih stikov med Jugoslavijo in Zapadem,pri 1 er1 ^-az9e	in se ji® je v nekem pogledu stanje tudi ekonomsko iz
013salo, se zgroze pred mislijo,da bi se utegnila ponoviti prva leta Po osvoboditvi". Prav nobenih utvar si ne delajo,da bi v takšnem orime ju padla vsa.jeza predvsem nanje in da bi še tako skrite simpatije"do ''Spada morali drago, drago plačati.
’Talijanom - London!*
(Dopis)
Ko sem zadnjič spet hotel poslušati Radio Ljubljana,so oddajali stra ovito 130 venj e,iz katerega sem razločil zlogovanje"Heroj Tito" in "Tito ••,5	Titovi".Ko je tuljenje prenehalo, je napovedovalec ob
. sn0i’^a. ljudstvo" protestira nad krivično odločitvijo Angloaroerikan= ,;v Uato je radio prenašal.govor nekega študenta sredi Ljubljane: '...In Šn Tjndje.nam očitajo,da nimamo demokracije.Povemo jim,da jo imamo bolj bni • j oni>zatS ^j® nočemo,a njim povemo,naj bodo v zunanjih odnosih sij demokratični.’Tu pretrga govornika dekliški glas:"Naj dajo Taliia= v°tn M°nd°S nam pa Trst" .Množica: "Tako je".Naenkrat spet glas prvega g0~ M-P01 z vatikanskimi podrepniki" in množica vpije:"Dol". In govcr tv, *• stikan je vedno vodil politiko nasilja do naše đržave'.Odkar živimo ’^e 00811 v eni roki križ,v drugi pa nož",Množica tuli:"Nooož'"
Zapr! sem radio in si predstavljal duhovnika,če bi se iz kake ulice tucajno po javil.Bi prišel domov brez noža?
NE KLIÖI -VRAGA!
Trst, 24*ok:tobra.Od našega dopisnika.
Najbrž ši je sleherni tuji dopisnik,ki jih je 'zadnje dni .vse polno v trstu,težko predstavljal tako nepovoljni odmev tržaških političnih o sebnosti in skupin na angloameriško izjavo od 8.oktobra. Gptovo je?za= vezriški sklep ‘o umaknitvi svojih čet iz cone A,ki naj bi jo zasedla i= talijanska vojska ali pa prevzela le civilna uprava,hajbolj prizadel tiste Tržačane,ki so se zavzemali za uveljavitev italijanske mirovne po godbe.To so vsi pričakovali in razumeli. Nerazumljivo pa je bilo,da so' Italijani,ki bi vendar morali noreti od veselja nad prihajajočo materjo Italijo v Trst^na splošno kazali preplašene obraze. Odnašali so se kot ljudje,ki so dolga leta klicali hudiča,misleč da ga ni in da nikdar ne bo^prilezel’ iz pekla. Toda kakor hitro je pred njimi stala v vsej reš= nični grožnji zloglasna rimska uprava, vojska,policija,konec uspevajo^ čega pristanišča in podobno - so ljudje kazali strah in neodločnost.
Malega človeka je,zdi se mi, prevzela sprva predvsem misel na kruB in bodočnost. Tisoči uradnikov so v skrbeh za svoja mesta,ki so bila vezana na AA upravo? tisoči policistov se boje,da bodo zamenjani s ka= rabinj erji.morda iz južne^It^lije; trgovci so spoznali,da'bo konec nji hovih kupčij in da se bo že itak slabo mestno gospodarstvo še poslabša' lč>; lastniki barov in gostilnic, ki so rasle kot gobe po dež ju, obupuj e jo konec je upov tržaških deklet na prekomorsko ženitev? vzemimo še družis ne,ki so že^oddale svoje hčere preko morja in so videle v zavezniških oetah nekakšno miselno zvezo z njimi? in še desetine podobnih drobnih a vendar za povprečnega človeka važnih stvari.
Drugačni problemi pa so stali pred politiki: kaj bo z. Italijani v coni B,saj je z izjavo ministra g.Edena v angleškem parlamentu vendar postalo jasno,da ni mogoče misliti na "drugi korak",to je'na laško za= sedbo cone B. .■■.je1 pa je Istra,Jieka, Za'dar... ! Trideset tisoč istrskih beguncev je spoznalo, da .je z delitvijo Ozemlja konec njihovih upov na vrnitev. Breko noči so tako postali njihovi programi brez sfiiisla in predmet ostrih notranjih prepirov in zunanjih očitanj., saj so prav ti Istrani tako močno klicali vraga in preklinjali "okupatorje/".
Italijanska zasedba bi pomenila'za "Independentiste,f, Tržačane, ki so se zavzemali za Svobodno triaško ozemlje v okviru italijanske Fron= te za neodvisnost, mnogo hujšo tragedijo kot n.pr,za tukajšnje Sloven=
: v,r31eđn'ii ^ođo imeli moralno oporo v Jugo slavi ji, daši bo ta komuni --stionajkljub _ delitvi bi namreč v Trstu še vedno ostalo veliko titistr. v in zaradi njih bi morala biti Jugoslavija budna, obenem pa .bo v njenem interesu,da bo v brstu krepka in uveljavljena slovenska manjšina,ki nao bi bila.kot železna rezerva za nepredvideno morebitnosV tekom bodo= ^ih generacij, eažadnje bo italijanska manjšina tudi v Jugo slaviji,pa utegne imeti slabo italijansko postopanje s.Slovenci neprijetne posle= dice tudi zanjo. Toda za Neodvisneže,It«lijane-Tržačane,pomeni prihod italiie dosmrten pečat izdajstva nacionalnih italijanskih interesov.
Ce upoštevamo_vse te mogoče faktorje, potem ni nič'preseneti jive= ga, da s ..a se napotila v Rim tukajšnji politični svetovalec De Castro in ps zastopnik italijanskih strank v Trstu g.Romano. Poučeni sklepajo, da sta svetovala ministrskemu predsedniku g.Pelli, naj bi zaenkrat o ^ stale zavezniške čete v coni A, zavezniška vojaška uprsva pa naj bi kot doslej upravljala področje,
JiJJ-ilXl.U
Atlantski pakt, Jugoslovansko-italijanski spopad bi spravil Severno atlantsko zvezo v kočljiv položaj.Daši čl.5.pogodbe določa,da"bo napad na eno ali veo podpisnic v Evropi ali Severni Ameriki pomenil napad na ^se ,bo■vendar Italija napadena na ozemlju,ki je pod zaščito Združenih narodov in katerih varuško vlogo utegne igrati Jugo slavij a,uspešno ali neuspesno.Italija bi postala kršitelj mirovne pogodbe.Verjetno je,da bi skušala Jugoslavija omejiti napad le na ozemlje cone A,da s tem o = hrani cim večjo legalnost.svoje akcij e.Vendar ni. izključeno,da bi Ita= ll.]a, ki ima enako kot Jugoslavija, razpostavi jene svoje divizije vzdolž vse italijansko-jugoslovanske meje,poskušala razširiti konflikt.Tem • pr ege,c e bi ji v coni A trda. predla.Ta cona pa je razen ozkega "vratu" obdana od Jugoslavijerki obvlada višine nad mestom. Torej lepa prilika za laški poraz.
KLO GA JE K)LOMIL ?
Svetovni tisk se .je prixel spraševati, kdo nosi odgovornost sa ne= premišljeno izvedeno dejanje 3.oktobra šele takrat, ko je Tito zagrozil da bo vkorakal v cono A,oe bodo to storili tudi Italijani,
A vendar še do danes ni popolnoma jasno,kdo je avtor te izjave.
Prvo. vest o' nameravanem umiku AA čet je iz Rima že 5.-">ktobra razši rila britanska agencija REUTER.To je dalo slutiti,da so ji botrovali La hi in da je to morda uspeh gospe Luče. Vendar pa je agencija jasno doda lajda so rimski opazovalci mnenja,da bo italijanska vlada zavrnila tak predlog,ki pomeni praktično delitev'ozemlja in da bi to -celo utegnilo povzročiti krizo vlade. Toda kje je vest puščala? Na britanski strani?
V britanskem zunanjem ministrstvu' so bili naslednje dni zelo previdni y izjavah in niso hoteli z ničemer potrditi točnost Reuterjeve napovedi.
Že v septembru je ameriški zunanji minister g.Lulles izjavil,da ni mogoče marčno izjavo iz leta 1943 več smatrati kot stalno;to je govorilo,da je morda Amerika prišla na dan z idejo o zapustitvi Trsta. • ;
'Gotovo je,da Francija,ki je bila glavni pobornik marčne izjave,to pot ni imela svojih prstov vmes,dasi ja o stvari bila poučena.
Spominjam pa'se ameriškega NEVS^EEKA od 14.septembra,po katerem je Italija v avgustu samo zato poslala svoje čete na mejo,ker je pričakova la zasedbo cone' A' -po .Italijanih; tednik je pisal, da so se s to idejo strinjali Britanci in Francozi, Amerikanci pa da so so bali spopada med laškimi ir, jugoslovanskimi vojskami. Vendar pa je Italija tedah obljubi la, da-bo po zasedbi cene A molčala o ooni B,četudi se ji ne bo odpoveda
Milanski . pORJERE L LLA CERA pa pripisuje zaslugo za vse to prav gospe Luče, ki 'da"-je‘ pred nekaj tedni zagovarjala to postavitev pred iz= vršeno 'dejstvo na diplomatski konferenci Američanov v Luksemburgu.
Ko,pa je dopisnik londonskega OBSERVERJA vprašal c tem na britan = skem zunanjem ministrstvu in v ameriški.ambasadi v Lonfonu,so mu odgovo rili,da . je‘bil sklep za umaknitev čet skupna odločitev in da so o tem razpravljali po običajni diplomatski poti med brit.ambasador jem v USA in ameriškim državnim tajništvom v.'fashingtonu.;Zakaj * pa ne med ameriš= kim veleposlanikom in britanskim ziin.ministrstvom'v Londonu? ) OBSERVER zanika vlogo ge .Luče, na sprotno : "če kaj, izhaja ideja od Britancev"-.
. Angleški levičarski tisk,ki ne taji simpatij za Jugo slavijo,"naše^ ga starega zaveznika", smatra, da so stvar skuhali Amerikanci, ki bi silite želeli, da bi oimprej prisjo do ratifikacije pogodbe o Evropski obrambni skupnosti in da je delitev cena za italijanski pr is tanek .Vendar pa le"' MANCHESTER GUARDIAN poročal iz "a. shin gtona O ameriškem namigu, da" j e" pri -la originalna pobuda iz britanske strani. Te dni je g.Dulles izjavil, da osnovna ideja južne Evrope ni vprašanje Trsta,ampak zadeva obrambe tega.področja( južne Evrope),ki vključuje Turčijo,Grpijo,Jugoslavijo in Italijo;in da je bilo na.vojaških razgovorih balkanskega pakta in na " po svetu jugoslovanskega vojaškega odposlanstva v fashingtonu z'Amerikan ci, Britanci in Francozi ugotovi j eno,da je takšna obramba nemogoča,dokler -e ne resi.gordijski vozel med Italijo ih Jugo slavijo.Tak vozel se prp= seka,..Kljub temu pa je zelo levi NEV STATE3MAN & NATION še vedno mne= n^a, da je gospa Luče dovolila Lahom misel,da lahko pod AA zaščito kora fcajo v cono A in;B. Nadaljujeta so Angleži pri tem mislili le na cono ,toda niso imeli toliko korajže,da bi Lahe opozorili,da "samo do tu,na Prej pa ne".	( zps)'
UMIK AA ČET_ODGODEN London,29.oktobra.Od našega dopisnika,
V teku včerajšnje razprave o Trstu v Spodnji zbornici je zunanji mi nister g.Eden sicer izjavil,da vlada vztraja pri sklepu,da bodo britan skačete zapustile Svobodno tržaško ozemlje, vendar pa je bil mnenja, da je umik in predaja uprave zelo zamotana zadeva in"potrebuj e’veliko c jse.Izrazil je upanje,da bo v tem času lahko prišlo do konference pe= tih sil,na kateri bi razpravljali o tržaškem vprašanju. Laburistična stranka,ki je leta 1948,ko je bila na vladi, sodelovala pri marčni is= Dtvi češ,da bi kazalo celotno tržaško ozemlje vrniti Italiji,je zdaj napadala g.Eaena zaradi njegovega postopka,kako je namreč bil sklep ab er J, tako je vlada povzročila oslabitev g.Pelle,hudo jugoslovansko zamero in velike vojske,ki si stojijo nasproti.
r
Štev.128.	KLIC	TRIGLAVA	Str .1g>.
	"SAMO SLOGA	SRBINA SPASAVA"	•
(Od posebnega dopisnika)
IV.
Nasprotno od določenega zbiranja na kanadskem- zborovanju, pa je v ■Združenih državah prišlo 29.julija letos na "Dnevu srbskega edinstva" pod vodstvom g.Mihaila Dučida,predsednika Srbske narodne države v USA, do razpadanja. Ameriška Odbrana se je na tem sestanku namreč prvič po=. čutila osamljeno med izseljeniškimi organizacijami - brez Cerkve in Sr bskega narodnega saveza. Od političnih strank ni hotel nihče sodelova= ti, česar itak Srbska narodna odbrana in Srbski centralni narodni odbor nikdar nista obžalovala.Za tema dvema organizacijama sta stali le dve emigrantski skupiniSrbski kulturni klub "Sv.Sava" in Organizacija srb skih četnikov, oziroma gg.Eraškovid,Djujič,Jevdjevič. Ti pa predstavlja jo izrazito protidemokratični del srbske emigracije, poleg tega da sta ggeDjujić_ in Jevdjevic na vseh. straneh osumljena kolaboracije za Druge : •svetovne vojne.
Na "Dnevu srbskega edinstva" pa je prišlo do tež j ih stvari.Episkop Nikolaj se je najprej dvignil proti tistim Srbom,ki Srbe’delijo na "pra ve Srbe" in "Jugoslave". To je povzročilo odpor dr.DreČkovida,ker je vi del v episkopovih besedah dve nameri: da namreč obsodi Draškovicev ultra srbsko stališče in da rešuje Ijotičevce pred Draškovidevimi konkurent = skimi napadi. G.Eorid sestanku ni prisostvoval,ker je težko bolan. "Yoj voda" Djuj id je bil navzoč,pa je v glavnem molčal,g.Djonovid pa se je pritoževal nad nesrečami in nezgodami. Gg.Purid in Žujevid, ki se naha jata- v Evropi,sta zborovanje pozdravila le s kratkima pozdravoma.Dr.Dra škovid je zahteval revizijo politične smeri Srbske narodne odbrane in njegovi ljudje so hoteli minirati Odbrano, toda predsednik g.Dučid je nudil močan odpor. To je povzročilo,da je nekaj dni za tem g.Draškovid’ podal ostavko na članstvo v Srbskem centralnem narodnem odboru in da so s ozirom na to tudi njegovi ljudje prenehali sodelovati v ameriški 0d^=! brani. Tako so stari in obnemogli Potic in Djonovid,odsotni Purid in Žu jevid ter kompromitirani Djuj id ostali sami v Dučičevi Srbski narodni odbrani z edino emigrantsko Organizacijo srbskih č etnikov( Djuj id,J evd j e vid),ki tako po vodstvo kot po številu in lokalnem značaju skoro niče = sar ne pomeni v srbski emigraciji. S tem pa sta po šestletnem delu osta: la gg.Dučid in Potic popolnoma osamljena in diskvalificirana,da bi,gledano s srbskega stališča,mogla še dalje delovati v srbskem javnem živ =* Ijenju.
Nekateri sicer predvidevajo,da bo poskušal g.Dučid kot "uporni Di narac" kljub vsemu z drugimi sredstvi nadoknaditi dejavnost Odbrane,to= da zelo dvomljivo je,da bi občutljivi g.Potid in nestalni g,Djonovid,še manj pa ambiciozni "seoski popa" g.Djujid mogli z njim voziti. Če je "Srbska borba" 9.julija točno poročala, potem "volilni govor" g.Dučida sijajno razkriva njegov značaj:"Tu imam svojo listo.V celoti mora biti sprejeta. Nič se ne sme spreminjati, niti dodajati niti črtati,kajti to so ljudje,ki sem jih izbral,ker lahko samo z njimi delam, če kdo od .teh ne more sprejeti mesta,lahko samo jaz odredim drugega...Jaz sem predsed nik,kajti to mesto ni mogoče dati vsakomur.Žal mi je,da moram to reči, toda za to čast ni sposobnejšega od mene".	(Konec)
G.urednik! V 126.štev.Klica Triglava je člankar v prikazu srbske emigracije močno pogrešil. Radikali imajo danes 800 krepko organiziranih članov po raznih državah,pa njihovo zbiranje še zdaj ni zaključeno. Njihov list Radikal,ki ga pošiljajo le delu članstva,se je od začetnih 200 izv.dvignil na 600. -Ni res,da bi bile vse srbske stranke monarhi^ stične.Zemljoradniki so že povsem v republikanstvu.Tradicionalno monar histične radikale pa bivši kralj Peter sili k reviziji stališča;zanimi vo je,da se dnslej niti z besedo niso izjavili za monarhijo.Iz javi jeni monarhisti so dejansko le vsi odtenki četnikov in ravnogorcev,drugi pa so proti ali se pa o tem nočejo izreči.Da pa je Cerkev ostala monarhi^ stična,pa je razumljivo.	PftBrezar
VILTER NA RADIU
Pariški LE MONDE je 27.majo letos objavil pismo g.Stevana Trivunca, prvaka begunskih srbskih radikalov,v katerem ta dokazuje sodelovanje nadškofa Stepinca s Paveličem,'njegovo protizavezniško stališče ter klr če .za' priči’ svojih dokazov s. Več e slavo' Vilderja in g.Grisogona. Na prve ga se sklicuje, češ da je govoril na BBC 1'6.februar ja 1942 in obsodil nadškofa, dočim -pri Grisogonu navaja njegovo brošuro.(Slednji pa je iz= javil,da mu je bila brošura podtaknjena.) To Trivunčevo pismo je 30.ju= lija ponastinil GLAS KANADSKIH SRBA,pri katerem uživa izjemen položaj g. Adam Pribičevič, predsednik Samosto jne d-emokratske stranke.
12.avgusta je LE MONDE objavil pismo 'g.Vilderja,vendar pa je iz pi srna izpasti!, da je bil nadškof Stepinac solunski dobrovo-1 jec.Pismo j-e . zakl juČevalo, da'vsi oni, ki napadajo kardinala, nehote pomagajo komunistom, ki ga preganjajo. - 15 dni kasneje je g.Vilder pisal tudi uredniku -GLASU KANADSKIH SRBA, kjer je takole obrazložil vzroke in o-ko-liščine svoje= ga govora leta 1942:
Proti fašistom •
Smatram, da mi' prav moj govor (na radiu) da j e pravico, da se odločno oddvojim ne le od družbe,ki neposredno preganja kardinala Stepinca,ampak tudi od onih,ki danes nasedajo in tako služijo tej komunistični kampa = njih Kako je prišlo do tega govora? Osebno zelo dobro poznam zagrebške= ga nadškofa Stepinca,njegov značaj in politično prepričanje.Vedel sem, da je leta 1918,v času prve svetovne vojna,ko je še obstojala Avstro -Ogrska,kot njen podanik vstopil kot hrvatski dobrovoljee v jugoslovan' = oko divizijo in s tem v sestav srbske armado na solunskem bojišču;tako sem^vedel,da je.bil na nadškofovski stolici nasprotnik ustaške in faši= stične ideologije. Zato sem kot tedanji ravnatelj informacijske službe pri .jugoslovanski vladi,smatral, da moramo v Londonu kot zakonita ob = last opozoriti nadškofa Stepinca na njegovo pravo poslanstvo, ko se je ze okupatorska hiti erjevsko-mussolinijevska oblast leta 1941,maskirala' s tkzv.hrvatsko ’državo’ s.kvßLslingom Paveličem' na čelu (ki jih je bilo ne vec straneh). Okupator.ji so namreč stremeli,da v vojni izkopi je jo. med urbi in Hrvati taksen prepad,da se bo za vedno onemogočila skupna drža= va, ideja. Jugoslavija.Q.dtod.razbijanje Jugoslavije kot celote, odtod tež i pokolji .jrbov po Hrvatski; prisilno pokatoliČevanje pravoslavnih, na regi strani pa preganjanje katolikov in-ubijanje katoliških duhovnikov v Sloveniji. Sodec po^skromnih vestih,ki smo jih prejeli za časa vojne, orno obžalovali,da ne cujemo .glasu protesta od strani nadškofa Stepinca. opomnili smo..ga na.herojsko zadržanje belgijskega kardinala Merciera V .rvi svetovni vojni in škofov .v tej ( vojni).(Drugih opominov Stepincu, kolikor se spominjam,ni bilo na BBC.)"
G.Vilder.potem nadaljuje,da hočejo zdaj komunisti ustvariti sov= J^vo med Srbi in. Hrvati na verski o snovi. Tako je nadškof prikazan kot D	fašistični .kolaborant m izdajalec. "Toda komunisti nr' preganja
Jo otepinca zato,ker da.je sluzil Paveliču,ampak zato,ker ni hotel slu=
7 .1	*"e Praganja .Tito Stepinca zaradi Paveliča ampak zaradi sebe...
o je po mo jpm mnenju sekundiranje gotovih emighantov demokratov komu nistom v kampanji in preganjanju kardinala Stepinca ne le nerazumljivo, ampak more tudi^škodovati razvoju odnosajev med Srbi in Hrvati in s tem «provedbi resnične demokracije v Jugoslaviji."
Enostransko obveščena javnost
^JLAS ni objavil Vilderjevega pisma. Namesto tega je 24.sept.
^lsnek _ ( g.Adama Pribiceviča?), ki zavrača Vilderjev odgovor v LE v	'd& r'azl°ga^R ae bi smeli Srbi napadati "koljače" kot so Pa
elrc,Artukovic m Luburič,če bi jih komunisti obsodili, ’Steuinac pa je ^f]?l na3° črzavo, prelomil prisego, prekrŠčeVal Srbe, poveličeval Paveli-flu+G,taYl1 v službo prvo številčno in organizirano družbeno silo:
cefklv,0p 3 3V'°^0 aktivnostjo,MaČek Pa s pasivnostjo, ^omagal ustašem... olankar končno pride do zaključka: "Stepinčev borce i nmokatolicizem je za Srbe še nevarnejši od komunizma". Nato vprašuje
i’
• :
zakaj ni Stepinao1 tako vstal proti ustašem in jih napadel kakor se je dvignil proti komunistom ("treba 'je' priznati, da je bilo to veliko junaš tvo") in zakaj ni Vatikana pripravil do tega, da bi rekel vsaj eno besedo za nesrečni srbski narod.
G.Adam Pribičevid je pisal prijatelju g *Vilderju( 29.9.),da GLAS " ne.more objaviti" njegovega pisma. Ta odklonitev je povzročila,da je g.Vilder v odprtem pismu g.Pribičevidu (10»oktobra 1953)odgovoril načelno glede Stepinčevega slučaja in vse, kar pride ob tem v poštev» Piše,da ni zahteval,naj-GLAS objavi njegov članek kot svoj,ampak da mu dajo pri= likojda odgovori g.Trivuncu,ker ga je ta prijel za besedo."Ali ne bi bi lo fair,da za Trivuncem daste besedo še Vilderju,da bo javnost razumela in dojela ves slučaj?"
G.Vilder še -citira pismo g.Pribičevida in potem komentira:
"Nikdar ni on odkrito,javno vzel Srbe v obrambo kot tudi ne papež" ...(A.Pribičevid) . Ce bi tu pos.tavil piko,bi to Tvojo obt'o’žbo 'St'epinca, obtožbo opustitve,pdopisal. Saj sem jo vendar dvignil proti njemu na ra 'diu 16.fbr.1942,Toda od tega pa do obtožbe izdaje,do mučenja,do preganja nja je dolga pot..."
"Toda - ali so samo ustaški Hrvati ubijali Srbe,ali niso tudi Srbi ubijali Srbe? ..'.'Predsednik Srbskega pravo slavnega kluba v Londonu g, Lakovič je 31.julija letos izrecno napisal)da so Nemci in Bolgari reše= vali Srbe pred Ijotičevci Srbi in dobesedno zaključuje:'zločini Ijotičev cev so "hujši in težji od zločinov,ki so jih v istem času počenjali-v NDH ustaše"..
w„; , "In kje so še medsebojna krvoprelitja komunistov Srbov in četnikov Srbov! Kje je ta zgodovinar in psihoanalitik,ki bo nekoč v pravi -svetlo' bf prikazal, vse to krvavo kolo?..."	(ps)
J AVNO
Lahi in Tito: G.urednik!Povsem ja= sho je,da pri vsem■sedanjem počeju okrog Trsta edino jgsl.komunisti vedo,kaj hočejo in tako sijajno u= smer jajo vodo na svoj mlin.Italija ni so naravnost krivi,da podpirajo komunističnega diktator ja,pe Če še še tako bahajo s krščansko kulturo.
P. P.
Prostovoljci v Angliji: G.ur e dnik! Resen angleški'list je'poročal, da 'so na jgsl.ambasadi v Londonu pre= jeli več prijav jugoslovanskih pro tikomunističnih beguncev, da so volj ni vstopiti kot pro sto'vo 1 j ci-v Tito vo vojsko,-'Če bi 'prišlo "do" vojne z Italijo.Težko je reči,Če je to le špekulacija begupcev, ki jih tare do mo tožje in ki bi si s pro sto vol j -stvom tako oprali madež medvojnega prctipartizanstva ali pa je to iz= raz kipečega nacionalizma,ki vidi v Titu borca za narodove pravice. Značilno je,da pride do takega pojava.	Y.
Ne dajo se: G.urednik! Priznam, da nimam prav nobenih simpatij' za pred vojne jgsl.politike, pa bo zato moje oc^utje morda pristransko.Toda ne morem si predstavi jati, da bi na Titovem mestu mogel petdesetmilijonski Italiji in združenim Anglosakso ncem tako kljubovati kak profesor Jovanovid,pasivni dr.Maček ali pa zgovorno molčeči dr .Miha Kr ek. Pa ni.
MEN J E
danes Tita, bi verjetno spet doživ Ijali drugi 25.marec!	J n
+ Pobrodelno združenje svobodnih državljanov Jugo slavij e,ki mu predseduje g.Vane Ivanovič,je obja= vilo,da se je na razpis za študij = sko podporo(gl.KT 119) prijavilo 7 kandidatov.Naslednjim, štirim je bi= -lo 'dodeljenih:
L 65.0.0 g.Sveto Potokar,
R 60 .0 .0 g. Živo j in Prvulovid,
P 30.0.0 g.Milan Eržen,
P 15.0.0 g.Stanislav Pevbc.
Pri odrejanju pomoči je Združenje upoštevalo dosedanje šolske lispelte, naravo študija in stroške,ki so z njim v zvezi.
+ Zaključen je bil občni zbor Slo venskega časnikarskega društva v emigraciji,ki se je vršil več mese= cev pismeno. Za predsednika je bil izvoljen g.Prane Erjavec,za podpred sednika pa g.Jože Majce. Izglasovan je bil tudi predlog glede odnošajev tega-društva z drugim v Argentini.
+	1.oktobra je bilo v Trstu regi=
striranih 6.237 beguncev.Veliko pa je tudi laških beguncev iz Istre in cone B,ki so v oskrbi laških or ganizaoij.
I GLA VA: Enoletna nar o č nina 24/-,četrtletna 6/-. Za ostale drža ve odgovarjajoče.