Glas zaveznikov Leto II • St. 298 orm (dam izkrcanja v Evropi) vojakom poslanico. Pohvalil je ameriike borce, in dejal, da mir Se ni ustaljen in da se je zaradi tega potrebno skrbno zavedati nevarnosti nove vojne. Dejal je, da je v ZdruScnih državah neodhodno potrebna obvezna vojaSka služba, da bo vojska lahko zadostila obsežnim in Številnim na'ogam ter da mora ameriški narod zastaviti vse sile za vzpostavitev trajnega miru. UFANJE NA SPORAZUM 0 NEMČIJI Washington, 8. Junija V odgovornih diplomatskih krogih v Washingtonu upajo, da bodo na podlagi različnih britanskih in ameriških predlogov za ureditev Nemčije, lahko dosegli splošni sporazum o enotnem in točno določenem osnutku. Bolj kpt kdaj koli prej je verjetno, da bodo na pri. hodnjem sestanku štirih zunanjih ministrov v Parizu prišli do sporazuma. Temeljni predlogi so trije: 1. britanski načrt za federacijo nemških držav; 2. predlog, ki ga j« predložil ameriški zunanji minister James Byrnes za 25 letni sporazum med velesilami in 3. predlog ki ga je vojaški podguvemer Nemčije, general Lucius Clay, predložil zavezniškemu svetu v Berjlnu, na podlagi katerega bi morali ustanoviti komisijo štirih velesil ln jo pooblastiti, da preuči napredek v razorožitvi in demobilizaciji v štirih zasedbenih področjih Nemčije. Menijo, da bodo tl trije predlogi odstranili največje ugovore, ki sta jih prej izrazili Sovjetska zveza ln Francija o dosedanjih načrtih za bodočnost Nemčije, NEUKLONLJITA OPOZICIJA V BOLGARIJI Sofija, 8. junija Stavci lista kmečke opozicije »Narodno Zemedelsko Zname» so odklonili poziv, naj zapuste delo, ki jim ga je poslala uradna sindikalna organizacija «ORPS9. Ko jim je vodja organizacije razložil, da se je bolgarska vlada odločila, da bo list ustavila in da bodo ostali brez dela, so odgovorili, da so svobodni ljudje in da imajo pravico izbirati, kje bodo delali. MIHAJLOVICEVA BRANILCA Beograd, 8. junija Razni jugoslovanski odvetniki so odklonili obrambo štirih obtožencev, ki bodo skupno z generalom Dražo Mihajlovičem, bivšim jugoslovanskim vojnim ministrom sojeni zaradi vojnih zločinov, na, razpravi, ki se bo v ponedeljek pričela v Beogradu. Štirje obtoženci so bivši ministrski predsednik jugoslovanske vlade v Londonu Slobodan Jovanovič, brata Radoje in t\-van Kneževič, svetovalca kralja Petra, in bivši jugoslovanski veleposlanik v VVashingtonu Konstantin Fotič. Jovanovič je obtožen kolaboracionizma s hrvaškimi četami, ki so bile naklonjene osi, Fotiča pa obtožujejo, da se je posluževal državne imovine, da je podpiral generala Mihajloviča pri njegovem sodelovanju s sovražnikom in v tujini razširjal lažno propagando. Kot poročajo, je general Mi-Iiajlovič že v stiku s svojima branilcema, dvema najbolj znanima beograjskima odvetnikoma, Nikolo Djonovičem in Dragom Joksimovičem, ki sta oba člana demokratske stranke. Razprava bo javna ter bo, kot predvidevajo, trajala štiri tedne. Javljajo, da bodo za obtožence, ki jih bodo sodili v odsotnosti, imenovali uradne branilce. Razpravi proti generalu Mihajlo-viču ln drugim jugoslovanskim obtožencem bo prisostvovalo veliko število tujih časnikarjev. Poleg beograjskih dopisnikov listov in tujih ogencij bo navzočih 16 Časnikarjev iz Združenih držav, izmed katerih »o 4 že prispeli, dalje 8 britanskih, 4 sovjetski, 4 francoski, 4 poljski, 10 češkoslovaških, 2 turška, 4 bolgarski, 2 romunska, 2 madžarska in 2 albanska. »Mimohod zmage" Veličastna zaveznišKa slovesnost v Londonu LONDON, 8. junija. — Danes je London v znamenju veličastne *Victory Parade» — mimohoda zmage, pri katerem sodelujejo tudi Številna odposlanstva zavezniških držav. Jugoslavija in Poljska sta, kot smo poročali, sodelovanje odklonili. Svojega odposlanstva tudi ni poslala Sovjetska Zveza. Vse mesto je svečano okrašeno, posebno veličasten pa je Ozford Circus, kjer bo glavni mimohod. Ulice so živahne in z dežele je prišlo Številno prebivalstvo. V London je včeraj prispelo okoli 75 posebnih vlakov. V White Hallu je mnogo ljudi že včeraj zasedlo mesta, s "katerih bodo lahko opazovali svečani mimohod. Vremenska poročila letalskega ministrstva so napovedala sončen in ne prevroč dan. Filme, ki jih bodo posneli na današnji paradi, bodo že . v nedeljo zjutraj razposlali po svetu, predvsem na Daljni Vzhod. V torek zvečer jih bodo predvajali v Slngapu-ru, v sredo pa v Sidnegu. * Londonski časopisi danes niso izšli. Priprave in programi današnjega mimohoda so opisani že v včerajšnjih izdajah. Večina časopisov razpravlja o umestnosti parade v sedanjem trenotku. Vsi ugotavljajo, da je umestna. »Daily Heraldn piše: «Britanski narod ne potrebuje, da ga kritiki spominjajo, da je Se daleč od zmage miru. Vsak dan se žrtvujemo, da bi izvojevali mir in nekega dne z mirno vestjo proslavili to zmjigo. Storili bi res veliko psihološko napako, če bi se iz $t~uhu pred vrnitvijo v preteklost zatekali k občudovanju slavnih zmag in iz njih črpali pogum za sedanji boj le s spominjanjem na zmage, ki smo jih dosegli nad nasprotniki, ki so bili večkrat videti nepremagljivi.» »Yorlcshire Post» pravi; »Danes ni čas za bahanje. Ta proslava je izraz globokega čuta hvaležnosti naroda tistim, ki so to zmago omogočili.» »Ttrr.es* je eden izmed listov, ki obžaluje odsotnost sovjetskih, poljskih in jugoslovanskih zastopnikov. List piše, da bi Sovjetska zveza, ki je nosila najtežje breme vojne na kopnem, mučeni poljski narod, za katerega obramba je Velika Britanija stopila v vojno ter Jugoslavija, ki se je vedno upirala napadalcem, morali poslati zastopnike. Nad Londonom bo danes ob pri-liki mimohoda zmage nad 300 letal, ki bodo spremljala mimohod čet 19 zavezniških narodov, britanskih do-minionov, Indije In Burme. Mimohod bodo prenašali tudi s pomočjo televizije, katere programe je obna-vila »BBC*. ZAPISKI TITO V MOSKVI London, 8. junija Maršal Tito je že 10 dni gost v sovjetski prestolnici. V četrtek zvečer se je zunanji minister Molotov z drugimi ministri udeležil sprejema, ki ga je v čast maršala Tita priredil jugoslovanski poslanik. Niso še Izdali uradne objave o razgovorih, ki jih je imel ln jih še ima Tito s sovjetskimi voditelji. Imperijska konferenca o svobodi tiska Nekatere države skušajo na dopisnike vplivati z uradno propagando LONDON, 8. junija — Včeraj zjutraj je bila v Londonu imperialna tiskovna konferenca. Glavni predmet je bila razprava o svobodi tiska, v kolikor zanima časopise britanskega commonwealtha. Bivši uradnik obveščevalnega ministrstva Francis Williams je podčrtal važnost, ki so ga imele za svobodo tiska velike mednarodne obveščevalne agencije. Dejal je: «Zdl se mi, da bi bilo neobhodno potrebno, da bi mednarodne agen. clje vodili možje najviajih razumskih sposobnosti in da nikdar ne bi bilo možnosti ali nevarnosti, da bi agencije po navodilih ali podporah prišle pod nadzorstvo vlade ali skupine, ki bi ne bila neposredno povezana s koristmi časopisov in Javnosti. Morali bi se upreti vsaki težnji, ki bi hotela zagotoviti na NADALJNI RAZPUSTI NA POLJSKEM Varšava, 8. junija Vlada je storila adaljne orake, da izloči iz političnega življenja kmetsko stranko, ki jo vodi ministrski podpredsednik Mikolajczyk. Uradno obvestilo, ki ga je včeraj objavilo poljsko ministrstvo za javno varnost pravi, da so razpustili sranko v 4 okrajih, in sicer v dveh področjih Biallistoko, v enem blizu Stettina (sev. Poljska) ter v .. . , , , | bližini Varšave. Tako Mikolajczg- kakrsnem koli ozemlju sni izmed kom stranka zdaj ne morg Ml Avstrijski predsednik o vprašanju Tirolske »Popolno vrnitev ozemlja“ i> *. *jj- B—■ ftšjg sir ‘e zs&ki 8a * !zrarildSednlk Renner je kratko Jeda.noTi?' ^ b‘ AvstrljE *T tev 0 • . preprečila ustvari- Vo tS1/ CG imela tirolsko trdnja-strHS^ Je’ ^ se je moral av-orojL .“arod leta 1039 vdati sili Po prikLn-t? b‘ bU Up°r HltlerJu «Avi Wtvl blaznost. hi niknr^ de^aI Predsednik — to stor'in»ri<5ela VOjne' lta"Ja P1 J« Sle o m jr’ Ko J'e govoril o partizanke Prednji'"'^ V Itali;ii ln Avatriji, I’orne m, k »»Javil, da so b'le od. k°l: v it ah n Avstriji enako močne Je dodal italijanski narod — šk| stvari ^ Priključil zavezni- ce zahodnih h trenotku' ko 80 E* bod;Ie. Emir, denfftkracij že osvo. ki B e , v Je bil primer Avstrije. bri °dIo,a„,m0gIa doumetl' da bi bednost JU*nl Tirol8kl dali *bR»ka faš ^ * Je blla 20 let detnokratsk! I ^obena avstrijska Pripravljen,, V‘*da ne bo nikdar *MUa n„f potrdltl pogodbe, ki bi ---------------------------- naroda*. NEZADOVOLJIV ODGOVOR ROMONSKE VUGE London, 8. junija Neki dopisnik britanskega Zunanjega ministra v pretekli torek izjavil, da je odgovor romunske vlade na britansko noto, ki so jo nedavno poslali v xnak protesta proti pomainjkamju pri. prav za glavne volitve in proti določenim drugim omejitvam demokratske svobode, kot *povsem nezadovoljiv». Kot poročajo, trdi odgovor romunske vlade, da uživa tisk opozicijskih strank popolno svobodo in enakost ter izjavlja brez vsake navedbe datuma, da bodo volitve v bližnji bodočnosti. Dopisnik zunanjega ministrstva je poleg tega izjavil, da «( noben romunski list objavil besedila britanske note, ki so jo objavili pretekli teden. h agenciji monopol. Bivši informacijski minister Branden Bracken je izjavil: «Vesti so splošne in morajo svobodno krožiti med državami. Kako naj bo tisk povsod popolnoma svoboden, če . obširnih področjih sveta postavljajo zbiranju vesti vse mogoče ovire? «V tem času je potrebna večja povezanost tistih držav, katerih dopisniki uživajo polno tiskovno svobodo kot je v britanskem imperiju. «Ne moremo pričakovati, da bi britanski časopisi prinašali’ odkrite in povsem nepristranske vesti o tistih držhvah, v katerih so vesti pod nadzorstvom in kjer poskušajo na tuje dopisnike vplivati z uradno •propagando.* Indijski novinar Sadanand je dejal, da bi bilo dobro, če' bi zvezi imperialnega tiska dovolili ustanovitev neke vrste mednarodnega tajništva, ki bi s« lahko izčrpneje ba-vllo z vprašanji tiska. RAZLOGI PREMIRJA V MANDŽURIJI Nangking, 8. junija Z odreditvijo petnajstdnevnega premirja, ki je stopilo v veljavo v četrtek, je hotel generallsim Cang-kajšek dati komunistom priliko, da pokažejo dobro voljo ln željo po praktični izvedbi prej podpisanih dogovorov. Med premirjem se bodo pogajali *a popolno prekinitev sovražnosti v Mandžuriji in vzpostavitev prometa v vsej Kitajski. Na pogajanjih bodo razpravljali o izvedbi pogodbe, 'ri J° je podpisala vlada ln komunisti in ki se tiče organizacije nove kitajske vojsko, ki bi štela en ln pol milijona mož, ki bi‘bili podrejeni samo državi. Kitajska vlada zahteva nadzorstvo nad vso Mandžurijo, ki jo imajo zdaj v rokah komunisti, ki so zasedli velik del pokrajine ob času umil«! sovjetskih det. more vršiti Svojega dela v 6 pokrajinah ki so najgosteje naseljene in kjer ima največ pirstašev, ker, so kakor je znano, že pred nekaj tedni razpustili stranko v dveh drugih pokrajinah. Obvestilo policije vsebuje podobne obdolžltve proti sranki kakor jih je ■izrekla že prej, in sicer, da je sodelovala v navedenih pokrajinah s terorističnimi tolpami «W:na» in »S. Z.», tajnimi nacionalističnimi organizacijami. Poleg tega naj bi tudi delala za zrušitev poljske vlade. Strankine urade v teh pokrajinah so zaprli, ker se boje, da bi mogli člani MlkoUtjczgkove stranke tam, kjer je bila stranka razpuščena, glasovati pri referendumu. NEZADOVOLJIV ODGOVOR Washlngton, 8- junija Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da je amt-rtSka vlada vCeraj prejela odgovor na svojo protestno noto, ki jo je izročila S7. maja romunski vladi, in ki se tiCe njene obveznosti, da razpise sploSne volitve. Izjavil je, da je prvi vtis ta, da odgovor ni zadovoljiv, ker daje netoCno sliko položaja in ker ni izčrpen. ARETIRANI, KER SO HVALILI V četrtek da so Kairo, 8. junija so sporočili iz Kaira, izvedli v sredo po neki demonstraciji priblilmo tisoč brezpo-aelmh v Aleksandriji več aretacij. Demonstranti so neprenehoma kri-cali: «2ivell Angleži, ki dajo kruh in delo* in hodili p0 mestnih ulicah. Zagrozili so tudi z gladovno stavko, če oblasti ne bi upoštevale njihovih zahtev. Dijaki univerze »Faruk* v Aleksandriji, ki bi morali zaveti v soboto s poukom, so se odločili za stavko v znak naklonje. nostl do brezposelnih. Menijo, da Je danes po zaprtju britanskih 'in za-vezniiklh vojaških uradov več kot 300,000 brezposelnih. ROMUNSKI MINISTER IZVEDEL ZA VLADNE ODLOČITVE IZ DNEVNIKOV Bukarešta, 8. junija Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v Bukarešti, je Mi-lia.il Romniceanu, vodja opozicije, ki je vstopil v romunsko valilo pred petimi meseci kot minister brez listnice, izjavil, da ni romunska vlada razpravljala z opozicijskimi ministri niti o nedavni britanski in ameriški protestni noti niti o odgovoru na ti dve. Dodal je, da je izvedel on notah in odgovoru 6ele po časopisju, ki so prinesli lo vest «z ozirom na določila cenzure z nekaj dnevi zamudc.» Romniceanu je nato izjavil, da sta bili, odkar je vstopil v vlado, šele dve vladni seji. Ko je kritiziral romunski odgovor na britansko in ameriško noto je izjavil, da razpolagata dve opozicijski stranki «narodno liberalna« in «narodno kmetska od vseh časnikov le s Štirni in ne šestnajstimi, kot to trdi zunanji minister Tatarescu. Romniceanu je končno označil sedanjo romunsko vlado kot «nereprezentativno» in 4:popol-noma začasno« ter je dejal, da se ne strinja z odgovorom, ki so ga poslali v Veliko Britanijo in Združene države. ARETACIJA NEMŠKEGA VOHUNA V FRANCIJI Pariz, 8. junija V sredo zvečer so uradno sporočili, da so organi francoske javne varnosti zaradi izdajstva aretirali Pierra Charlesa Bastida, enegq iz. oned tajnih agentov generala De Gaulla, in tehničnega svetovalca in-doklnske banke. Zunanji minister je izjavil, da je hotel Bestld odpotovati s posebnim letalom na Špansko Gvinejo. Poročilo dodaja, da so aretirali tudi italijanskega grofa Maria Pinchija, ki je bil eden Izmed najbolj zunanih pariških ti^ govcev z diamanti in ravnatelj »O. riental Oubanguri Diamond Com-pany». Sodilo ga bo vojaško sodišče, Notranji min:ster je dodal: cBastld je izjavil, da je med zasedbo delal v Španiji za nemško vohunsko službo.* Na ukaz načelnika nemškega vohunskega urada v Parizu polkovnika Jaaga se je Bastid po-služil organizacije francoskega odpornega gibanja, da bi prišel k zaveznikom v Severno Afriko. »Kasneje ga je posebna služba De Gaulla v posebni misiji poslala v Španijo. Tako je do najmanjših podrobnosti uresničil načrte po nem. ških ukazih*. Grof Pinchl — nadaljuje poročilo — je 'obtožen, da je sodeloval pri organizaciji vohunske misije Indonezijski pokoli Kitajcev pri Tangeran^u Tisoči beguncev v Bataviji BATAVIJA, 8. junija — Posebni »Reuterjev* dopisnik poroča, da prihaja v Batavijo na tisoče kitajskih beguncev, ki prinašajo poročila o splošnem pokol ju Kitajcev v okraju Tangerang, približno 32 km zahodno od Batavije. Funkcionarji kitajskega Rd cčega križa računajo, da znaša število žrtev okoli 1000. Menijo, da je v mestu Tangerang, ki so ga v sporazumu z Indonezijci 28. maja zasedle nizozemske sile, okoli 4000 beguncev. ROMUNIJA PRIZNAVA ŠPANSKO REPUBLIKANSKO VLADO i Beograd, 8, junija Jugoalovanska poročevalska agencija »Tanjug* javlja, da je romunsko zunanje ministrstvo objavilo priznanje španske republikanske vlade, Begunci pripovedujejo, da so se v nedeljo ponoči njihovi sosedje Javanci s pomočjo »Indonezijcev v uniformah* dvignili ter pomorili številne Kitajce, ki jih je bilo po njihovih računih na vsem področju Tangeranga okoli 30000. Zavezniško poveljstvo je *;• levilo, da bodo verjetno sprejeli predlog kitajskega konzula, naj pošljejo zavezniške oblasti posebno ekspedi-* cijo. Britanci so izvedli na Javi več izvldnišklh poletov, ki so potrdili, da ekstremisti požigajo vasi In uničujejo polja v kraj'h zahodno od Batavije, ki meje na zavezniško področje. Kitajski begunci pripo-\tdujejo, da so ekstremisti poklali ckoli 600 njihovih rojakov. Član poveljstva Vzhodne Nizozemske Indije brigadir I. C. Lau-’ der je Izjavil dr. Sutanu Sjahrlru, da bo moralo zavezniško poveljstvo napraviti odločne korake, če se bo Izkazalo, da republikanska vlada ni zmožna obvladati položaja. Poročajo, da j>e uradnik kitajske, ga Rdečega križa Izjavil, da je napade proti kitajskemu prebivalstvu organiziral Hadži Šapije, fanatični verski voditelj, kateremu pripisujejo domačini čudežno moč. Posebni dopisnik agencije »Reuter* iz Batavije javlja, da je indonezijska republikanska vlada izdala uradno poročilo, v katerem je obžalovala in obsodila izgrede na področju Tangeranga. Poročilo pravi, da so odredili preiskavo ln da bodo storili pos;bne ukrepe, čim bodo imeli podatke o izgredih. Vrhovni zavezniški poveljnik v Jugovzhodni Aziji admiral lord Louis Mountbatten, ki je prispel na parado zmage v London, je na neki tiskovni konferenci izjavil, da ne predvideva možnosti oboroženega spopada med indonezijskimi rodoljubi in nizozemskimi četami niti v primeru, de bi prišlo med obema strankama do spora o bodočem ustroju Indonezije kat neodvisne države. »Organizirane Indonezijske s,le Imajo eno letalo, nekaj težkih topov ln so dobro opremljene s puškami in lahkimi topovi. Računajo, da štejejo te sile okoli 150.000 dobro organiziranih mož. Kar se tiče Nizozemcev, bodo lahko obvladali položaj, če bodo Imeli opravka s posamičnimi odpornimi skupinami, ker Indonezijci niso opremljeni tako, da bi se lahko uspešno bojevali proti organizirani evropski državi. Ce pa Indonezijci v resnici organizirajo odpor na vsenarodni podlagi, bo položaj povsem drugačen*. Posebni »Reuterjev* dopisnik Iz Batavije poroča, da bo negotovost Indonezijskega položaja trajala se nekaj časa. V notranjosti Jave sta narodni Izvršni odbor in nova stranka »narodne koncentracije*, ki Je nasled-n ca od komunistov organizirane ljudske fronte, soglasno potrdili ln odobrili politiko Indonezijskega ministrskega predsednika dr. Sjahrl-ra. Preosnova vlade ne bo vplivala na politično smer, pač pa bo ojačila položaj vlade med prebivalstvom. Dr. Sjahrtr se > že vrnil v Batavijo. VOJAŠKI POLOŽAJ V KITRDI9TANU Teheran, 8. junija V sredo zvečer so lz Teherana uradno javili, da v perzijskem Kur-distanu ni bilo bojev; prišlo je le do »priložnostnih napadov neperzlj. skih Kurdov*. N OBNOVA GRČIJE n. Zaradi neumestne neudeležbe skrajne levice so pristaši kralja dobili v parlamentu veliko večioo. četudi verjetno ne razpolagajo niti s slabo polovico volivcev. To jim je omogočilo, da zahtevajo čimprejšnjo vrnitev kralja, četudi ne morejp upati, da bi dosegli zahtevano večino pri splošnem glasovanju, če ne bi se poslužilii potvarjanja volivnih izidov. Zaradi tega je nevarnost, da bo položaj prišel Iz ravnotežja, to pot na desno. Toda potreba po zmerni vladi na široki osnovi je dandanes mno. go večja kot kdaj koli prej, če hoče uživati splošno zaupanje. Kljub blagohotni in obilni pomoči ustanove »UNRRA* so dosegli komaj malenkosten korak na poti do tega, da bi postavili deželo spet na noge. Krivda za to leži popolnoma na strani politične negotovosti, ki vlada v deželi. Največja ovira za gospodarsko ureditev dežele Je še vedno zakon o delu — »loviti zakon St. 424 _ katerega so uvedli v času nemške vejne zasedbe, ki prepoveduje, da bi tateri koli delodajalec odpovedal službo delavcu, če zanj nima večjftela. To povzroča neznosne Izdatke za vsako gospodarsko delovanje In onemogoča gospodarsko in trgovsko obnovo države. Skladišča v Pireju ln Solunu so do vrha polna najrazličnejših surovin, lci jih Industrija nujno rabi za predelavo. Te surovine in industrijsko opremo je pripeljala UNRRA za industrijsko obnovo dežele. Podjetniki pa jih ne prevzemajo, ker nočejo pbd današnjimi okolnostmi tvegati nevarnosti, ki jo povzroča naraščajoča negotovost o usodi valute, nepoznavanje bodoče gospodarske in finančne politike grške vlade in desetine drugih činiteljev, ki bi morebiti lahko vplivali na proizvodne stroške. Uradi ustanove UNRRA so zahtevali dolgo vrsto finančnih in upravnih sprememb. Prav tako so to zahtevali tudi številni britanski gospodarski svetovalci grSkih ministrstev. Mnogo so jih sprejele različne grške vlade, ki so si sledile s filmsko naglico na grškem političnem nebu, toda spremembe so redko kdaj prišle do dejanskega Izraza v gospodarskem Kvljenu, ker so njihovo izvajanje preprečile pogoste spremembe v osebah ministrov, V kratki debi, ko je bila ustanova UNRRA v Grčiji, so videli osem vladnih sprememb, tako da se je morala pogajati z nekaj stotinami različnih ministrov. V kratki dobi, ki je trajala komaj dva meseca pod ministrovanjem ministrskega podpredsednika Varvaresosa, kateremu so poverili tudi izvedbo gospodarskega vladnega načrta, so obnovili vrednost grškega denarja, obnovili ali spremenili vrsto davčnih predpisov, tako da so dav*ni dohodki krili skoraj 76 odstotkov preračunskih Izdatkov. Prav tako so tudi prilagodili mezde višini življenjskih stroškov. Minister Var-varesos je finančni strokovnjak prvega razreda, toda njegova finančna politika ni ugajala nekaterim bogatejšim Grkom. Ko so ga celo njegovi osebni tovariši ostro napadli, je odstopil. Ko se Je umaknil, so cerfte spet skočile in nov val Inflacije Je zalil deželo. »^nadaljevanje prihodnjič) Zaključek mednarodnega novinarskega kongresa Ustanovitev nove organizacije KOPENHAGEN, 8. junija — V sredo se je končal v Ko-penhagen^ mednarodni novinarski kongres- Sklenili so, da bo sedež nove mednarodne novinarske organizacije, ki bo nadomestila prejšnje, v Londonu. Predsednik bo britanski odposlanec A. Kenyon, podpredsedniki pa Evgen Morel (Finska), Tor Gje-sdal (Norveška), Milton Murray (Združene države) in Sverlov (Sovjetska zveza). Kongres Je odobril resolucijo, ki pravi, da svoboda tiska ne obvezuje le novinarjev, marveč tudi lastnike listov, pročevalske agencije ln radijsko službo; poleg tega poudarja dolžnost vsakega novinarja, da sodeluje pri razvoju mednarodnega prijateljstva. Prihodnji kongres bo v Pragi. Odobrili so predlog — pri Čemer se Je vzdržal glasovanja le švicarski zastopnik — da namesto mednarodne novinarske federacije in mednarodne federacije novinarjev zavezniških ln svobodnih držav (nastale v vojni), ki so ju v sredo razpustili, takoj osnujejo novo organizacijo. Nova organizacija bo sindikalnega značaja ln bo trajno zastopana v posvetovalnem odboru za informacije organizacije Združanlb . narodov. TAYLORJEV POLOŽAJ tVashington, 8. junija Na petkovi tiskovni konferenci predsednik Truman ni hotel odgovoriti na vprašanje, če misli odpoklicati Myrona Tallorja kot osebnega zastopnika pri Vatikanu. (Objavili so namreč, da Je v sredo predsednika obiskala skupina prote. stantskih cerkvenih dostojanstvenikov in zahtevala odpoklic Tay-lorja češ, da obstoj zastopnika Združenih držav, pri Vatikanu kr*l načelo ločitve med cerkvijo in državo). Vprašanje, ali y» veleposlanik Združenih držav Kirk izrazil željo, da se ne vrne v Italllo, je predsednik zanikal In dodal, da se s Kirkom ni razgovarjal. ) NEKAJ O JOGURTU p0Q0m ameriškega novinarja z Ginger Rogersovo Dva sodobna ameriška znanstvenika trdita, da se mora gospodinja drsati naslednjih temeljnih načel pri izdatkih za hrano: eno tretjino na,j izda za mleko in jogurt, najmanj eno tretjino za zelenjavo in sadje, in samo slabo tretjino za meso, ribe, moko in drugo. Marsikdo bo vpraial, zakaj imata mleko in jogurt prednost pred vsemi drugimi iivili. Na to vprašanja moremo odgovoriti Sele takrat, ko poznamo sestavo jogurta. Jogurt, kakrSnega izdelujejo pri nas, vsebuje povprečno 88.10% vod«, 3.76% tolSče, t.8S% mlečnega sladkorja, 3.34% beljakovin, 0.8t% mlečne kisline, 0.78% pepela in 0.14% alkohola; razen tega vsebuje en četrtliterski kozareo jogurta 180 kalorij. Iz sestave je razvidno, da so v jogurtu predvsem beljakovine, sladkor in tolSče, torej vse tiste hranilne »novi, ki so človeSkemu telesu potrebne za rast, vzdrževanje in ustvarjanje energije. Razen lega so v jogurtu snovi tako sestavljene, da v telesu skoraj popolnoma izgorijo in »e pri tem tudi prebavnim organom ni treba preveč truditi. Beljakovine tvorijo meso, sladkor in to'Sče pa toploto in moč telesa ter pripomorejo k temu, da krvne Ulice late preosnujejo in posrkajo beljakovine. Ako se hranimo s samim sladkorjem ali s samo toličo, začne telo počasi izgubljati na teli. Ce se ptt hranimo z zmesjo sladkorja in toliče, telo sicer ohrani svojo telo, vendar se počasi izgublja meso in pelajo moči. Pri hranjenju s /torno beljakovino ostane telo pri moči in obdrli telo precej časa nespremenjeno, oslabi pa pri tem lelodeo in drugi prebavni organi. Za zdravje je potrebno, da so v hrani u pravilnem razmerju beljakovine, sladkor in to’Sče. Vse te lastnosti ima jogurt. Poleg tega jogurta ni treba Ivečiti, ne zahteva prevelikega delovanja lelodca iry llez. Lahko rečemo, da se z Ulivanjem jogurta porabi samo približno 15% za delavnost, izgubo soka, neprebavljivi ostanek itd., medtem ko znala izguba prebavljivih snovi n. pr. pri kruhu čez 50%. Iz tega lahko zaključimo, da imata jogurt in mleko veliko hranilno vrednost in sta ju amerilka znanstvenika povsem upravičeno uvrstila na prvo mesto pri gospodinjskih izdatkih za prehrano. Razen že omenjenih dobrih lastnosti, se v jogurtu skrivajo le druge. Jogurt pospeluje obtok krvi in je zaradi tega njegov vpliv na kolo izredno ugoden. Kola posta-ne mehka, pravilno mastna, čista in dobi zdravo rožnato barvo in posebni lesk. Kakor vidite iz tega, sta mleko in jogurt najboljli lepotni sredstvi — spomnite se lepotne nege egipčanske kraljice Kleopatre. Vse dobre lastnosti jogurta pa le vedno niso izčrpane. Ni le prepozno, da očistite telo vseh strupov, ki so se v njem nakopičili. Jogurt je lahko prebavljiva m’ečna pijača in ima precejšen odstotek kisline in zelo koristnih bakterij. Te bakterije se pri prehodu iz lelodca v tanko in debelo črevo ne uničijo, marveč se tam hitro množijo. Tako preprečijo vsak večji ravoj gnilobnih bakterij in s tem v zvezi tudi porast strupenih snovi, ki nastajajo pri gnitju ter prehajajo V krvni obtok in po vsem telesu. Ce se Število gnilobnih bakterij, ki povzročajo gnilobo hrane, zelo pomnoži, se razvijajo pri prebavi' razni plini, ki jih črevesne sluznice vsrkavajo. Pri ■tem nastajajo črevesne in želodčne motnje, splolno nerazpoloženje, glavobol. V splolnem lahko rečemo, da deluje jogurt pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter motnjah kot zdrčhilo. Najrazličnejše organe človeškega telesa, kakor jetra, ledvice, srce in želodec najbolje pozdravite z jogurtom, ker urejuje prebavo, krvni obtok in delovanje ledvic. Uživanje jogurta blagodejno vpliva pri kožnih boleznih, ma-■ lokrvnosti, revmatizmu in raznih drugih boleznih. Ne vsebuje snovi, P. G. WODEHOUSE ki bi dražile sluznice, vsebuje pa vse snovi, ki so potrebne bolniku, da ga ohranijo brez druge hrane pri življenju. Zdravilna moč mleka kakor tudi jogurta je bila znana že v starih časih. Kakor porota grlki modrijan Hipokrat, so v starem veku zdravniki priporočali mlečno dijeto pri vseh primerih mrzlice. Jogurt priporočajo predvsem kot okrepčevalno hrano na želodcu bolnim in rekonvalescentom. Ker jogurt vsebuje Že deloma razkrojene beljakovine, je lahko prebavljiva hrana. Zaradi visokega odstotka mlečne kisline in koristnih bakterij je istočasno tudi uspelno razkuževalno sredstvo za črevesje. Dober jogurt mora biti gost in ne sme izločati sirotke. Koža, ki se tvori na jogurtu, je nekak čuvaj jogurta pred umazanijo in ima Se večjo hranilno vrednost kakor jogurt. Zato ni priporočljivo odstranjevati kože, pri uživanju, kakor to nekateri ljudje delajo, ker s tem jogurt izgubi na redil-nosti, posebno zaradi tolSče, ki je v koži v velikih množinah. Posebno priporočljivo je popiti pol kozarca jogurta pred spanjem, ker pomirljivo deluje na živce ter omogoča bolj mirno in zdravo spanje. Jogurt je redilna in izvrstna hrana, ki jo pri nas Se vse premalo cenimo in uživamo. ZA KUHARICE Dunajska kavina krema: Skuhajte zelo močno kavo iz 80 gr drobno zmlete prave kave in približno pol litra vode ter odcedite, ko se vsede. Nato prevrite pol litra dobrega mleka, ki ga začinite s cimetom. V nekaj mlačne vode raztopite lž listov želatine. Vedno meSaje, dodajte kremi in odstavite od ognja. Prilijte kavo, kozarček likerja, sladkor in primešajte dva spenjena jajčna rumenjaka. Obliko za puding umijte z mrzlo vodo in ko je Se mokra, vlijte kremo vanjo. Postavite na mrzlo, da se strdi.' PRAKTIČNI NASVETI Zvečer pri luči lahko opazite majhne svetle veSče; to so molji, največji sovražniki naše obleke. Da ne bi bilo v jeseni neprijetnih presenečenj, je najboljše, da preko poletja vso zimsko obleko zanesljivo shrgnite. Vsa volnema oblačila najboljše shranite v velikih Škatlah, ki jih na naslednji nab'n odišavite h žveplom: v kovinasti posodi zažgite nekaj žvepla in ga zaprite v Škatlo. Pustite, da se žveplene pare nekaj minut razvijajo v Škatli. Odprite, odstranite posodo z žveplom, v Škatlo pa položite able-ke, volnene jopice in nogavice, seveda vse oč'Sčeno in lepo zavito v časopisni papir. Pri neki modlstki je prodajalka hvalila klobuk: tiZelo lep klobuk je. Prav zares vas pomladi za deset let.z «Potem ga pa nočem,d je naglo odvrnila gospa. «Ne morem si naložiti deset let vsakokrat, ko dam klobuk z glave.n Enostavna platnena obleka. Ginger Rogers, kdo je ne bi po. znal? Vsi se je spominjamo iz filmov, ko Je plesala s Fredom Astai-reom z njej svojsko lahkotnostjo in veseljem do plesa. Želel sem Izvedeti tajnost njene umetnosti in zagrabil prvo priliko, da sem jo mogel srečati. »Kako se more navaden smrtnik naučiti plesati neprisiljeno in brez strahu, da bi izgubil nadzorstvo nad svojimi gibi?* »Predvsem se je treba naučiti temeljnih gibov*, je odgovorila Ginger. Pri vsakem plesu imate vodilno nit. ki jo morate poznati in vaditi toliko časa, da lahko izvedete ples brez strahu in pomislekov. Vaditi morate tako dolgo, da vam lahko rečejo: «Lah ki ste kaljor perft. Ni lahko doseči popolnosti; mnogo truda stane vsako plesalko.* Ko sem prosil Ginger, da mi razloži, v čem je lahkotnost, je dejala: »Plesalka mora položiti vso težo telesa v konice stopal in vedno plesati s petami od tal. To ji dopušča premikanje v vse smeri na najmanjši mig partnerja. Biti vedno pripravljen na korak in ga skladno izvesti, pomen biti lahek.* Zdi se, da tudi to se ni dovolj; plesalka mora paziti, da se preveč ne naslanja na partnerja. »Desna roka se mora lahno dotikati roke plesalca*, je dejala Ginger. «Leva roka pa komaj dotikati plesalčevega ramena*. Spomnil asm se še drugega vprašanja: »Ce dekletom ne škoduje, kadar plešejo med seboj, da morajo igrati kavalirja. Pojasnila mi je, da gotovo škoduje in morajo zato vedno menjati vloge, da si ne pokvarijo sloga. Ginger Rogers ni velika in kakor vse majhne žene, občuduje velike. Meni, da je velika napaka hoditi s sklenjeno glavo in nositi nizke pete le zato, da akrijete nekaj centimetrov. Glavno za vsa dekleta, velika ali majhna je, da hodijo pokonci z dvignjeno glivo, to velja predvsem pri plesu. Nekaj večerov, preden je mož Ginger Rogersove odšel na fronto — mornariški strelec je — sem Ju v nekem nočnem lokalu videl plesati. Gibala sta se tako harmonično in lahkotno, kakor da bi plavala in nisem mogel odvrniti oči od njiju. Se eno pravilo, mi je zauipala Ginger: »Znamenje slabega okusa je, če dekle pleše v javni dvorani in skuša pritegniti pozornost vseh plesalcev nase. Ni lepo, če se z vso težo naslanja na plesalca, tudi z zaprtimi očmi ni treba plesati; pa tudi z divjim vrtenjem ni treba kazati svoje spretnosti.* Ker sem videl, kako strogo pazi na pravila dobre vzgoje, sem vprašal za nasvet: »Kako se je treba vesti, če stopi dekle plesalcu na nogo, ali kar je še hujše, plesalec dekletu?* Očarljiva plesalka mi je odgovorila, da je dovolj zamrmrati »o-prostite* in pozabiti neprijetni dogodek. »Ce se vaš plesalec prepo-gostema zmoti in se vam položaj dozdeva neznosen, se opravičite, da ste zelo žejni In bi želeli popiti kozarec vode.* Se nekaj vam lahko povem: »Ginger rajši plese z visokimi petami. Ne samo zaradi tega, ker je majhna. marveč tudi zato, ker dajejo postavi več ljubkosti ter plesalka lahko dela daljše korake. «Ples je tako zabaven*, je končno dejala Ginger Rogers, ki se na to umetnost razume. Nekaj o urah Kako veste, koliko jev ura? Ce pogledate na uro, seveda. Vendar niso bile vedno ure na svetu. — ali vsaj ne takšne, kakršne so današnje, Človek je vedno čutil potrebo po zaznavanju časa in je zato kmalu opazil, da je najlažje meriti čas po soncu. Mislim, da veste, da 9? zernlja vtfl okoli sonca, veste tudi, .da se vrti okoli svoje osi — kakor miška, ki bi se rada ujela za rep. V razdobju enega dneva se enkrat zasuče okoli svoje oei in v razdobju enega leta okoli sonca. *> Verjetno Je prva ura bila sončna — na mnogih starinskih hišah lahko vidite železno galico na’steni ali na vrtu. V letnih časih in deželah, kjer je malo sonca, si seveda š takšno uro niso mogli dosti pomagati. Stari Egipčani so pred več kot 3.000 leti uporabljali kamenite vrče z majhno luknjo v dnu. Vrč so napolnili z vodo, ki Je vselej v enakem času Iztekla. Ce bi vi živeli v starem Egiptu in bi vam mati dejala: »Prosim, poglej, koliko je ura. Rada bi vedela, koliko časa ilje ša do kosila*, ne bi mogli pogledati na uro, temveč bi šli pogledat v verč, koliko vode je se ostalo v njem. Včasi so uporabljali tudi steklenice s peskom, kjer je na mesto vode tekel pesek skozi ozko luknjo. Vsekakor nobeden izmed teh načinov ni bil posebno točen. Pred 600 leti približno so iznašli, da nihalo enake dolžine vselej potrebuje enako dolžino časa za popolni n'haj. To ji« bil začetek modernih ur. Najnovejše in najbolj točne ure so ure s krerrtenjakovim kristalom, ki so Jih iznašli angleški inženirji med vojno. Te ure so tako točne, da merijo čas na eno tisočinko sekunde natančno na dan. VojaSka policija Združenih držav, kakor tudi francoska, sta začeli z iskanjem dveh nemSkih voj- nih ujetnikov, ki sta uila iz Francije z nekim ameriškim vojaškim letalom, ki sta ga ukradla. Letalo, katerega akcijski radij znaSa približno 800 km, je odletelo v smeri proti Nemčiji. Odbor Šahovskega turnirja, ki ga bodo odigram po radiu med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, je prejel uradno listo britanskih igralcev; V celoti bodo odigrali 84 partij, začetek turnirja bo 19. junija, končal pa se bo ž2. t. m. Znanstveniki zvezdarne v Tatrah na BlovaSkem so odkrili novo repatico. Ko so jo zadnjič videli se je pomikala proti, severozahodu. Pred dnevi je v Chicagu Izbruhnil požar v hotelu *Lasallt», ki je v trgovskem srediSču mesta. Po izjavi nekega častnika ognje-gascev, znaSa Število mrtvih 58, toda ta Številka Se ni točna, ker ja ognej zajel stopnice in je mnogo ljudi ostalo v xnSjih nadstropjih. Mnogo ljudi je skočilo skozi okno, toda vsi niso dosegli varnostne mreže, ki so jo razpeli člani policije; med temi osebami sta bili dve mrtvi. Število žrtev sobotnega potresa v vzhodni Turčiji stalno naraSča; po zadnjih podatkih je bilo 1M0 mrtvih in 300 ranjenih. 35 vasi je bilo skoraj popolnoma porušenih; zruSiPo se je 1.800 hiš, tako' da je ostalo B.000 ljudi brez strehe. Z letali dovažajo pompč prizadetemu prebivalstvu. Gospodinjske šole v Angliji Za izobrazbo ženske kmetske mladine po vsej Angliji skrbijo gospodinjske Sole, katere vodijo večino ma občine. Sole nudijo pouk o vseh poslih, ki so potrebni dobri kmetski gospodinji. Slika nam kaže notranjost taksne Sole v Impingtonu v bližini Cambridgea pri poučevanju kuhanja. Iznajdba za pospeševanje vrtnarstva . Britanska tiskovna služba v Nemčiji poroča, da so v Berlinu vložili v zadnjih treh mesecih okoli deset tisoč ločitvenih proženj. V rednih časih Število ločitvenih proženj v Berlinu ni presegalo 806 nn, leto. V nekaterih krajih okoli Firenc so se pojavile kobilice. Oblasti to ukrenile gotrebne protiukrepe. Angleška javnost je na poziv, naj z vsemi močmi pospešujejo proizvodnjo živil, kfr je treba računati s svetovnim pomanjkanjem kmetijskih proizvodov, jasno odgovorila s tem, da se je polnoštevilno udeležila velike razstave posebnih pokrovov v obliki zvonov, ki so jih izumili za zaščito povrtnine. Razstavo so pod pokroviteljstvom Chase Cloche Guild priredili v Londonu. Brž ko so razstavo odprli, so pričele razstavne prostore naravnost oblegati množice vrtnarjev, ki so prišli iz vse Anglije; vsakdo si je želel ogledati novo iznajdbo. Ko je minister sir John Anderson odpri razstavo, je izjavil, da so izbrali ravno pravi čas, ker težki prehranjevalni položaj In težkoče prekomorskih prevozov nalagajo dolžnost, da Angleži vlo-že vse sile v zvečanje kmetijske proizvodnje* Razstavljene predmete je izdelala neka tovarna v Chertseyu — blizu Londona — ki izdeluje zaščitne pokrove. Njeni ustanovitelji so že pred 30 leti izumili posebne pokrove v obliki zvonov, ki so Jih polagoma toliko izpopolnili, da morejo zaščititi celo vrsto sadik. Zdaj skušajo doseči, da bi te pokrove vedno bolj uporabljali ter so ustanovili posebno združenje, ki šteje nekaj tisoč članov, ki se zanimajo za uporabljanje takšnih aparatov. Te naprave ščitijo rastline pred preveliko vlago, pred vetrovi in mrazom tter preprečujejo prehudo osušitev zemljo in omogočajo dostop svežega zraka do . rastlinskih korenin. Vzdržujejo stalno dovolj visoko temperaturo tal, kar omogoča semenom, da želo zgodaj vzklijejo in da že v zimskih mesecih poženejo krepke korenine. Kljub temu pa zaradi ventilacijskih naprav v vrhu pokrova temperatura nikoli preveč ne naraste. Silno zanimiva iznajdba, ki so jo razstavili, je električni pospeševalec dozorevanja semen, ki se je izkazal za zelo uspešnega v pridelovanju zgodnjih rastlinskih semen. Ta pospeševalec predstavlja odlično iznajdbo za tiste, ki nameravajo pridelovati semena, a nimajo umetno ogrevanih rast-1 njakov. Iznajdba predstavlja najmodernejšo uporabo elektrike v vrtnarstvu. Ta pospeševalec je moči uporabljati na kateri koli ravni površini in ga lahko priključijo na izmenični tok kakršne koli napetosti. Tudi ne porabi več toka kot navadna 60 wattna žarnica. Ta rastlinjak v malem vse. buje 12 predalčkov za semena. Za proizvajanje toplote so vrtnarji že stoletja uporabljali kipeč oz. razpadajoč gnoj, toda v današnji dobi mehanizacije se takšen postopek vedno manj izplača. Vendar je še neko vprašanje, ki povzroča vrtnarjem skrbi, in sicer •kako najti postopek, ki naj bi dovajal potrebno toploto koreninam tistih rastlin, ki rastejo v razdohju hladnih mesecev. Eno izmed rešitev so videli v posebnem aparatu za ogrevanje, ki deluje na takšen način, da je moči uporabiti izmenični tok med 200 la 250 volti. S pomočjo te naprave morejo skozi vso žirijo gojili razne gobe in povrtnino, ki je dovolj odporna, medtem ko tiste rastline, ki niso dovolj odporne, morejo pričeti gpjiti prej, kot pa so jih navadno doslej. Poročila dostavljajo, da s to napravo za ogrevanje tal že z velikim uspehom goje različne vrste zimskih salat. Neki novi model podobne naprave v obliki pokrova oz. zvona predstavlja posebna električna luč, ki jo uporabljajo za gojenje posameznih vrtnih sadik iz semena. T^ luč uporabljajo za gejenje pa- radižnikov, buč, kumar, melon, mi-laocan in zelandske špinače. Te rastline ne zahtevajo presaditve, kadar jih vzgojijo na podlagi tega postopka, ker brž ko poganjajoči listi dosežejo steklo pokrovhe luči, to steklo hitro dvignejo in sadike sproti pokrivajo s celo vrsto vedno večjih pokrovov. Ker je opažati občutno pomanjkanje dobav jajc v prahu, so angleški rejci perutnine pokazali veliko zanimanj« za gojilnico piščet, ki so jo tudi razstavili. Naprava temelji na osnovi posebnega zvona, pod katerega vlože piščeta, '■im so se izvalila iz jajc; tu ostanejo toliko časa, dokler jih ne premestijo v posebne oddelke za 6 do 7 tedenska piščeta. Zvonu dovaja potrebno toploto 60 wattna žarnica, ki visi v notranjosti zvona v višini približno 4 palcev nad zemljo. Po približno 10 dneh to; lhč dvignejo spet za 2 do 3 palcej ter jo po 1 mesecu ' ' odvzamejo. IZREDNO POROTNO SODIŠČE Član milice obsojen na 30 lel Včeraj je izredno porotno sodišče obsodilo na 30 let ječe zaradi zločinov bivšega podčastnika milice Vincenza Chiarenza, rojenega v En-ni (Sicilija) leta 1903. Obtožbe proti Chiarenzu so sledeče: leta 1944 je v Istri povzročil smrt nekega partizana; 13. fe. bruarja 1945 je v Trstu povzročil smrt Mariota Mattiassicha; leta 1944 je v Foljanu skušal povzročiti smrt Erminia Zorzenona; v Trstu je dal zapreti in mučiti približno 15 nameščencev tovarne ILVA z obtožbo, da so antifašisti; nadalje Je pred 8. septembrom 1943, in sicer v letih 1920-22 sodeloval pri uničevanju delavske zbornice v Aiel-lu in Gradiški, kakor tudi kulturnega kroža v Foljanu. Obtožen je tudi, da je izvedel akcije proti antifašistom v Ennl v letu 1922. Med izčrpnim zasliševanjem, ki je trajalo približno eno uro in pol, je Chiarenza večino obtožb popol. noma zanikal, medtem ko je nudil za ostale obtožbe malo verjetne iz- govore, katere je javni tožilec označil kot otroške in neverjetne. Skvadristično delovanje obtoženca Je bilo razvidno iz prepisa pisma, ki so ga našli v njegovem stanovanju in ki ga je obtoženec pisal fašistični zvezi v Trstu. Po izjavi obtoženca je bilo vse to, kar je bilo v pismu opisano, kratkomalo izmišljeno z namenom, da bi prejel, skvadristično odlikovanje na način,; ki je bil takrat običajen. V drugih prilikah, kot n. pr. pri umoru Mattiassicha v Barkovljah, je obtoženec zvrnil vso krivdo na svojega kolego podčastnika Capra. Malo pred 19. uro je sodišče po dolgem posvetovanju izreklo razsodbo s katero so obsodili Vincenza Chiarenza na 30 let ječe, na trajno prepoved izvrševanja javnih služb, na plačilo sodnih stroškov in na triletno nadzorstvo po prestani kazni. Predsednik: Roatti; Javni tožilec: Ghersa; ljudski sodniki: Zaccaria, Brattina, Milleri in Martinoli. Obvestl'0 češkoslovaškim državljanom Vsi češkoslovaški državljani, ki bivajo v Trstu in na tem področju, so vabljeni, da se javijo v uradu češkoslovaškega predstavništva, ulica Valdirivo 21, dne 6., 7. ali 8. junija. Popis stanovanj v Tržiču V trižiškem okraju bo prihodnje dni popjs stanovanj, da tako ugo-tove morebitna razpoložljiva stanovanja in do katere meje je potrebna nova razdelitev v tem kraju. Opominjamo lastnike in upravitelje hiš na dolžnost ki jo imajo na podlagi pokrajinske odredbe številka 28 in 31, izdani od Zavezniške vojaške uprave in ki vsebujeta navodila, ki jih morajo upoštevati, v svojih prošnjah osebe, ki potrebujejo stanovanje in ki prepovedujejo prenos lastnine brez pooblastila. Popis bo izvedel statistični odsek s pomočjo izvežbanih uradnikov, ki bodo obiskali vsa stanovanja, da dobe potrebne podatke. Vsak uradnik tega urada bo imel osebno izkaznico, ki ga pooblašča zahtevati informacije. PREHRANA T Konec razdeljevanja. Sepral sporoča, da se bo danes končalo razdeljevanje masti, testenin in sladkorja v glavnem mestu in v pokrajini. Ravno tako se bo danes končalo razdeljevanje moke za polento potrošnikom od 4 do 9 let. RAZDELJEVANJE TOBAKA Za teden od 10. do 16. t. m. bodo potrošniki dobili naslednje količine tobaka: »trinciato forte* 20 gr in 10 gr cigaret »Macedonia*. Za prvo polovico junija, si lahko potrošniki nabavijo 4 zavojčke papirčkov ali dve škatli cigaretnih tulcev. dokončno IZ SLOVENIJE Kmetijsko ministrstvo obnavlja med vojno uničeno lično železnico Kolnica-Razpok pri Radovljici, S to železnico bodo omogočili uspešnejše spravljanje lesa iz jelovških gozdov v dolino. Doslej so postavili oporne stolp? ter spodnjo in zgornjo postajo. V teku pa je montaža strojnih naprav. Za to delo so doslej porabili 200 kub. metrov lesa 150 kub. metrov betona in preko 11.000 kg železa. V ptujskem okraju, ki Je na j večji v Sloveniji, delajo na področju elektrifikacije s precejšnjo hitrostjo. Delavci postavljajo vode, inštalaterji delajo priklope po hišah. Poročajo, da bodo kmalu izvedli elektrifikacijo Dravskega polja in Slovenskih goric. S temi deli je v tesni zvezi gradnja velikih elek. tricnih central na Mariborskem etoku in pri Dravogradu. Hitro izvedbo teh del pa zelo ovira pomanjkanje potrebnega gradbenega materiala. Slovenski skladatelji so na zadnji seji sklenili, det bodo medsebojno Izvedli tekmovanje za poživitev slovanske zborovske produkcije. Pozvali so vse skladatelje, da vsakdo izmed njih v teku treh mesecev uglasbi vsaj po en mladinski en moški in en mešani zbor. Vsem »o priporočili naj bodo besedila narodna ali pa naslanjajoča se na osvobodilno vojno. 48. NOVINAR PS.lllTil Psmlth Je obžaloval dejstvo in premišljeval o uaodi, ki Je pretila Biliyju. Billy ni icnel v takšnem N položaju ifobene možnosti, da mu pomaga. Vsekakor, kar je še preosiajalo, ni potrebovalo nobene pomoči in beg je predstavljal novo krivdo, za katero bi ga lahko spet obsodili. Psmith Je bil prvič v svojem newyorškem življenju . resnično vznemirjen, .. Obrnil se je k Parkerju. »Prijatelj Parker*, Je dejal, »obžalujem, toda povedati vam moram, da bo ostalo uredništvo zafrto do večera. Drugače bi zelo rad nadaljeval najin pogovor; toda tako...* »Dobro*, Je rekel Pa-ker. »Torej ne nameravata opustiti 'te-le zadeve?* »Sploh ni treba, da me sprašujete o tem, prijatelj Parker.* Odšla sta skuipaj. Psmlth Je bil zamišljeni in akoraj ni vedel, da je imel družbo. V bližini je čakal taksi. Psmlth ga je poklical. Parker je bil še vedno ž njim. Psmith se j? zavedal, da bi bilo boljše, če ne bi slišal Parker naslova, ki mu ga je BUly napisal na listič. Dejal Je torej šoferju: »Vozite naprej po tej ulici.* Vsedel se je v taksi in poizkusil, zapreti vrata. Toda nenadoma jin je Parker odprl na stežaj, skočil v taksi in se vsedel njemu nasproti. Taksi je odpeljal prav v nasprotno stran in Parker Je naperil svojo pištolo proti Psmithu. »In zdaj, kaj se vam zdi?* ga je vprašal Parker. Mirno se je naslonil na naslanjač In gledal pištolo, ki jo Je držal na kolenih. XXVI. PRIJATELJ V NEVARNOSTI «Prav lepo, gotovo*, je zamišljeno dejal Psmith. «Misiite?» ga je vprašal gospod Parker. »Prepričan sem.* «Dobro. Toda ostanite mirni in ne poizkusite premakniti rok.* ""1 »Dobre oči imate, prijatelj Parker.* Psmlth se je poglobil v premišljevanje. Taksi Je tekel zdaj v Peti Aveniji. Psmith je videl, da so šli v tistem trenotku mimo Parka. Na levi strani je stal veličastni hotel Plaza. «A!i ste bili že v hotelu Plaza, prijatelj Parker?* »Nikoli*, je kratko odgovoril Parker. »Bodite prijaznejši, prijatelj Parker. Zakaj naj bi bili tako osorni v tej srečni okoliščini? Ve. deti morate, da so že bili v hotelu Plaza možje, ki so znamenitejši od naju. Oh, poglejte, vrt! Kako so sveži lističi, _ prijatelj Parker, kako zelena je travica! Poglejte vendar travnik...* Z roko je hotel pokazati skozi okno. V istem trenotfcu je Parker spet privzdignil pištolo do telovnika; cev je oskrunila njegovo brez-madežnost. »Rekel sem vam, da bodite mirni z roko!* Res Je, prijatelj Parker, res*, je vljudno odgovoru Psmith. »Krivda Je moja, samo moja. Moja ljubezen do narave me je premotila in sem pozabil. Nikoli več so ne bo zgodilo kaj takšnega.* »Boljše za vas*, je resno dejal Parker. »Drugače bi bil prisiljen, da vam napravim luknjo v prs‘h.» Psmithu so se zatemnile oči. «V tem se motite, prijatelj Parker; lahko ste gotovi, da ne boste streljali proti meni v srcu velemesta, kot ste gotovi, da ne boste nikoli oblekli smokinga s kravato z umetnim vozlom. Vaša koža, čeprav nima za druge ljudi nobenega pomena, vam je zelo draga In niste človek, ki se Izpostavlja takšni nevarnosti za trenotno zadoščenje, ki bi jo dobili s tem, da mi napravite s samokresom luknjo v telovniku. V zločinskih krožkih v New Yorku sem slišal geslo: 'Prijatelj •> Parker ni neumen, kot je videti’. Pomislite, torej, za tre-eotek, kaj bi se potem zgodilo. Na ulici bi slišali strel in takoj bi policisti na motornih kolesih sledili taksiju, z isto brzino kot psi, ki dirkajo za pokal na dirkališču Waterloo; v kratkem bi vam bili za petami. Ooh! kaj pa je to? Psmith, ljubljenček naroda, v mlaki krvi! Smrt ubijalcu! Ne bi mogli zbežati razjarjenim množicam, prijatelj Parker. Zdi se mi, kot da bi videl: košček za koščkom bi vam trgali ude, prav tako kot delajo zaljubljenci z marjeticami; ’Me ljubi’, pa proč z nogo; ’me ne ljubi’, proč z roko. Prav tako bi se zgodilo. Kaj pa bi zasluž.U e tem? Nič drugega, kot sem vam že povedal, razen trenotnega zadoščenja. Pomislite tudi, da ne bi imeli radosti dobrega strelca, ki zadene cilj v daljavi. Vraga! Vsakdo lahko zadene s pištolo moža, ki mu stoji centimeter nasproti. Zdi se mi, prijatelj Parker, da niste stvari dodobra premislili. Rekli ste: 'Dobra misel! Ukradel bom Psmjtha’; in vsi vaši prijatelji so rekli: 'Parker ima dobre možganeV Toda zdaj jočete ln mislite: 'Kaj pa bom napravil ž njim, zdaj ko ga imam?'* «Tako mislite, torej, eh » »Prepričen sem, da Je tako. Vaš izraz dokazuje duševno strast. Naj vam bo to v opomin, prijatelj Parker, da ne boste nikoli več ukrenili kaj takšnega, posebno pa, če ne boete vedeli, kako boste mogli zadevo zaključiti.* «Vsekakor ae ml zdi, da vem prav dobro, kako Jo bom zaključil.* «Potem’ takem imate prednost, prijatelj Parker. Toda kaj mislite, ali se bova zdaj vozila po new-yorških’ulicah, dokler ne boste trudni?* Smrt mons.Valentinčiča Včeraj zjutraj le. v svojem zasebnem stanovanju nenadoma preminul zadet od možganske kapi kanonik Škofijske cerkve v Gorici monsignor Ignacij Valentinčič. Mons. Valentinčič se je rodil pred 79 leti v Kanalu. Služboval je kot dekan v Komnu in bil pozneje imenovan za kanonika Škofijskega kapitlja. Kot kanonik je opravljal razne službe, med drugim j^ bil tudi generalni Sofijski vikar. Bil je zaveden narodnjak ki je vedno branil pravice in koristi slovenskega naroda. GoriSki nadžkof, kakor hitro je izvedel žalostno vest, je počastil preminulega tn blagoslovil njegovo truplo ter izrekel sožalje sorodnikom. Urnik za trgovine na Binkošti baldl: ob 8. 12.30 in 18 uri; iz St Petra: ob 8.10, 12.40 in 18.10 uri. Ob nedeljah ln praznikih iz Gorice: 8.45, 14.30, 18.30; iz St. Petre'. 6 50, 14.40, 18.40. Proga št. 8: Gorica - Solkan: ob delavnikih a Travnika: 7.15, 8.45, 12.45, 14.30, 17.30, in 19; iz Solkana’ 7.40, 9, 13.40, 14 50, 17.45 in 19.20. Ob nedeljah in praznikih s Travnika: 9, 12.30, 14.30, 17.30, 19; iz Solkana: 9.15, 13.30, 14.45. 17 45, 19.20. Proga št. 4: Gorica - Ločnik: ob delavnikih izpred kavarne Garibaldi: 7.15, 12.30, 19; iz Locnika: 7.30. 13.45, 19.20, Ob nedeljah in praznikih iz Gorice: 9, 12.30, 17.30, 19; 1* Lvčnika: 9.15, 13 45, 17.45, 19.20. Proga št. 5: Gorica - Ločnik: o* delavnikih s Travnika: ob 15 ur" pokopališča ob 16 uri. Ob nedeljah in praznikih s Travnika ob 1® in 15 url; s pokopališča ob H 16 uri. Trgovska zveza sporoča: Danes v soboto 8. junija je popoldanski umik za zapiranje trgovin neobvezen. Na binkoštno nedeljo bodo trgovine na splošno zaprte; odprte smejo biti le mesnice-do 10. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo ter pekarne do 12.. ure in Cvetličarne do 12.3» ure. Na binkoštni ponedeljek bo veljal za pol'praznlke določeni urnik, in sicer bodo trgovine odprte do 12 Ure ln mesnice do 11» ure. Sadni in zelenjavni trg bo na binkoštno nedeljo odprt do 11. ure in na binkoštni ponedeljek do 12. ure. Za brivce ln frizerje velja za Binkošti običajni urnik za zapira nje trgovin, za soboto in nedeljo; v ponedeljek morajo biti vsi navedeni obrati zaprti. «Kot se mi zdi, hočete biti bolj zviti, kot ste v resnici.* «Lahko vam rečem, da je malo ljudi v tem mestu, ki »o spre -nejši od mene. Toda zakaj laskate?*. »Ali ste torej premislili vse možnosti?* »Morda sem pozabil kakšno malenkost, toda lahko vam rečem, da mi zdaj ne pride na misel, v čem naj bi se zmotil. Ali vi to veste?* «Mislim.» »Ah! Kaj naj bi bilo?* »Vi mislite, da imamo na zemljevidu samo New York.* »Kako to, prijatelj Parker?* »Ker priznam, da bi bila res prava neumnost, če bi streljal proti vam na sredici mesta; toda, veste, ne bova ostala dolgo časa v mestu. Taksi leti.* «Razumem», je dejal Psmith in zganil glavo. »Potem takem nameravate naravnost, da me spremite na potovanje s tem vozilom?* «Končnc ste uganili.* »Ko se bova torej znašla na polju in ne bo nobene priče, bo postala stvar bolj £ivahna?» »Tako je.» (Nadaljevanje prihodnjič). Posvetitev novega zvona Včeraj zjutraj je goriški nadškof s svečanim obredom posvetil novi zvon za cerkev sv. Duha na Goriškem gradu. Svečanosti je prisostvoval tudi podpolkovnik James E. Holland, ki je zastopal generala Bryanta E. Moora, poveljnika 88. ameriške divizije, katere častniki Ip vojaki so znatno prispevali ki nabavi novega zvona. Po obredu se je škof s kratkimi besedami zahvalil 88. diviziji ln goriški občini za njuno velikodušno zanimanje. Vozni red avtobusov od 1. maja dalje Proga št. 1: glavni kolodvor kolodvor Sveta gora: avtobus vozi vsakih 30 minut, ln sicer od 6.45 do 7.30 ure; od 9. do 12 ure; od 14 do 17 ure; o* 18.30 do 20.30 ure; vsakih 15 minut: od 7.30 do 9 ure, od 12 do 14 ure In od 17 do 18.30 ure. Avtobusna služba v zvezi z od. hodi vlakov; odhodi z glavnega kolodvora: 5 40, 6, 20, 21 ln 22.20; cdhodl s kolodvora Sveta gora: 5.50, 6.10, 20.30, 21.45 in 22.40. Proga št. 2: Gorica - gt. Peter: ob delavnikih izpred kavarne Gari- ARETACIJA PISCA GROZILNEGA PISMA Pred dnevi je" prejel Pelllcet® Raffaele, trgšvec z vinom r.a trf Mercato Centrale anonimno pisni0' katerim so ga pozivali naj pcVr ži še isti večer na označeno me®*11 ulici XX Settembre znat' 150.000 lir, ako mu je za zdrft’ njegove družine. Pelliccettija je **T deva zaskrbela in je takoj obve* kriminalno preiskovalno polici katera mu je svetovala naj P°* vi na označeno mesto kakršen zavoj. Policijski nadzornik Pen g, nuti je medtem odredil, da poslali v bližino določenega * policiste. Ko je Pellicetti 0<1 ’ ,, zavoj se Je kmalu pojavil ne« ( nec. Ko je ta opazil PoIlcfe j, pobegnil, a policisti so S* 24 letnega Fornasara na, bivajočega v a C 1 f* Glorgio št. 15. f e °dšl* j njegov dom W ** aretlra,a’ T pregled pisave, ki 80 g& ^ l preg , P. da je bil Formissar F je dokazal, a* •> sec grozim«?®- pisma. Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23 1® ^i. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23’ Sobota, 8. junija . 17 plesna glasba; 17.30 gl®* etui' dona; 18 oddaja mladega u"edf>' lta; 18.30 delavska ura: vanje v slovenščini; 19-1® glasba (slov.); 19.30 Nušlci: Vf ea> igra v enem delanju; operno dejanje; 21 igra v ščini; nato, koncert tria’ nočno zabavišče. Glavni urednik: * PRIMOŽ, B. BRDNIK Izdaja I- !• S. Dm PLOŠČE - HARMONlf* Ul. Genova, 21 - Tel. Sir ti -C