-----   38    -----
Slovansko slovstvo.
* Valentin Orožnovi spisi. Zbral in priredil Mih, Lendovsek, vikar v Ptuji. Založil in izdal Ignacij Orožen, konsist. svetovalec in korar stolne cerkve v Mariboru. 1879.   Spisom je pridjana podoba pisateljeva.
Dobili smo pod tem naslovom ravnokar knjižico, za katero smo gosp. založniku in pa gospodu vredniku spisov Orožnovih prav hvaležni, kajti Val. Orožen bil je eden onih rodoljubov, ki so ljubili mater Slovenijo in jej Da čast pesmice peli, ko ona ni se štela toliko zavednih sinov, kolikor jih šteje dandanes. Ljubljansko ,,slovensko društvo4', je uže začelo leta 1852. v Blaznikovi kamnotfskaroici izdajati slovenske pe3me z napevi pod naslovom ,,Slovenska grlica" in v teh zvezkih nahajamo tudi Orožnovo „Slov6 od lastovke" z opazko, da je napev „stara kranjska pesem"; kako to, o tem nam g03p. Lendovsek v predgovoru pojasnilo daje. Tudi milosrčno pesmico „Kde so tiste rožice" nahajamo v „Slov. Orlici" onega časa. — Zbirko Orožnovih spisov je razdelil gosp. izdatelj v 3 dele, katerih 1. del obsega pesni, — 2. del igrokaz „Mala pevka", 3. del pa „različne spise". — Tako imamo v lično natisnem knjižici , ki obsega 15 pol in kateri cena je le 60 kr., vso zapuščino rodoljuba, ki je bil z dušo in telesom narodnjak. „Slovan je bil z dušo in telom — piše gosp. izdatelj prav po pravici — za majko Slavo gorelo mu je celo življenje srce. Njegovemu rodoljubja bile so pretesne meje slovenske; željno oziralo se je njegovo oko vsikdar tja doli po slovanskem jugu. Jugoslavija velika in edina bila je zadnja njegovih želj na svetu. Literarno zjedinjenje vseh Jugoslovanov, a pred vsem Slovencev in Hrvatov veljalo mu je kot neobhodna potreba. Zato so njegovi rokopisi, pa tudi nja objavljene tvarine polne „iliriznij", in ko bi bilo po njegovem, pisati bi morali Slovenci in Hrvati nekako umetno napravljeno mešanico obeh jezikov, ki bi pa ne bila ne slovenščina ne hrvatščina."
Naj gredo tedaj spisi našega nepozabljivega Valentina Orožna po vseh okrajnah naše domovine, posebno priprostemu narodu namenjeni!
*  »Hrvatski učitelj", časopis za školu i dom, ki je nastopil letos svoj 3. tečaj pod marljivim vredništvom gospodov J. G a 11 a in St. Niemčica, je prinesel letos v prvih listih poleg druge podučne tvarine zanimivi članek o ,,uporabi ruskega računala" z ličnimi slikami. Kaj, ko bi tudi naš „Tovariš" si izposodil ove slike in si privzel tudi v svoj list navedeno razpravo?
*  ^Beseda učiteljska." Tvdennik pro učitele a pfa-tele školstvi narodniho. Tako se zove časnik, kateremu vrednika sta gospoda K. Bulif in K. Tanbanek, in ki izhaja uže 11 let v Pragi. Tudi ta tedenik donaša različne podučne in zabavne stvari v pospeh ljudskega šolstva. Zato oba ta lista priporočamo našim narodnim učiteljem, vzlasti takim, ki jih je volja vaditi se hrvat-ščine in češčine.
* Libušin Soud, domnela nejstarši pamatka reči českč, jest podvržen, tež zlomek evangelium sv. Jana. Čehož dukazz podava Alois  Vojtech Sem bera,    pro-
-----   39    -----
fesor raci a literaturv češke* na universite Videnske\ Se dve*na svčtlotiskv. — Pod tem naslovom je napovedana zanimiva knjiga, ki jo je spisal dr. A. Sem bera, profesor češkega jezika na dunajskem vseučilišči, in katera še ta mesec na svitlo pride. V njej dokazuje učeni profesor pismeno to , kar je uže lansko leto skušal dokazati v mnogih ustmenih predavanjih, namreč, da tako zvani „Zelenogorski rokopis" (Libušin soud) ne izvira iz 9. stoletja, nego da je delo Hanke. Cena knjigi je 1 gold. 20 kraje, in se dobiva pri pisatelju na Dunaji (IX. Berggasse štev. 20).