Številka 1 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 17. januarja 1973 Cena 12 dinarjev Leto XXX 1. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/ 68 in št. 20-114/70) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo PRAVILNIK o normativih za graditev in opremo posebnih osnovnih šol za laže duševno prizadete otroke 1. člen Posebne osnovne šole za laže duševno prizadete otroke v SR Sloveniji se gradijo in opremljajo po normativih za graditev in opremo, ki so določeni s tem pravilnikom. 2. člen Normativi za graditev in opremo posebnih osnovnih šol za laže duševno prizadete otroke se objavijo v posebnem dodatku Uradnega lista SRS in so sestavni del tega pravilnika. 3. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-3/72 Ljubljana, dne 5. decembra 1972. Član izvršnega sveta in'republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomaž Bizajl 1. r. Soglašam! Član izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič 1. r. 2. Komisija za družbeno dogovarjanje o merilih za Usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je na podlagi 26. člena splošnega družbenega dogovora 0 načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Uradni list SRS, št. 19/71 in 47/72) na svoji 27. seji dne io. januarja 1973 sprejela naslednje spremembe (n dopolnitve METODOLOGIJE *a primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov *n njihovega izvajanja z Bgkonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni Ust SRS, št. 5/72, 13/72 in 28/72) I Besedilo NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA KOD (Uradni list SRS, št. 5-15/72) se v poglavju II dopolni: 1) za odstavkom, ki začne z besedilom »V stolpec 2 ...« se doda: »Organizacije združenega dela, ki so v svojem samoupravnem sporazumu valorizirale prvi dve obračunski skupini kalkulativnih osebnih dohodkov za 100 din mesečno v skladu s spremembo in dopolnitvijo splošnega družbenega dogovora (Uradni list SRS, št. 47/72) od 1. oktobra 1972 dalje, izračunajo kalkula-tivni osebni dohodek za I. in II. obračunsko skupino na podlagi števila plačanih delovnih ur v prvih devetih in v zadnjih treh mesecih. Kalkulativni osebni dohodek za I. skupino za leto 1972 se izračuna tako, da se pomnoži plačane delovne ure prvih devetih mesecev v tej skupini- z 800 oz. zneskom, določenim v sporazumu za to skupino in ure zadnjih treh mesecev z 900 din oz. za 101] din povečanim zneskom, določenim s sporazumom. Vsoto obeh zmnožkov se deli s skupnim številom delovnih ur v tej skupini za vseh dvanajst mesecev. Primer: I—IX 37.838 ur X 800 = 30,270.400 X—XII 15.500 ur X 900 = 13,950.000 53.338 44.220.400 : 53.338 = 829 Dobljeni znesek (v našem primeru 829 din) predstavlja poprečno letno vrednost kalkulativnega osebnega dohodka za I. obračunsko skupino in se vpiše v stolpec 2. Na enak način se izračuna poprečni letni znesek kalkulativnega osebnega dohodka za II. obračunsko skupino s. tem, da se upošteva kalkulativni osebni dohodek povečan za 100 din za II. obračunsko skupino, določeno s samoupravnim sporazumom. Organizacije s področja družbenih dejavnosti, kjer so sporazumi določali razmerja kalkulativnih osebnih dohodkov s točkami, upoštevaje doseženo družbeno produktivnost dela in so tako npr. vrednotili I. obračunsko skupino s 100 točkami oz. 920 din (800 din + 15 %), to osnovo lahko valorizirajo od 1. oktobra 1972 za 100 din + dogovorjeni odstotek stimulacije. Poprečen znesek za I. in II. obračunsko skupino izračunajo za leto 1972 vse organizacije na način, prikazan s primerom, obvezno na hrbtni strani obrazca KOD. Za obračunska obdobja leta 1973 se vnašajo za obe obračunski skupini s sporazumom določeni valorizirani zneski.« 2) Za odstavkom, ki začne z besedilom »V stolpec 3 ...« se doda: »Organizacije, ki so valorizirale v svojih samoupravnih sporazumih kalkulativne osebne dohodke za I. in II. obračunsko skupino od 1. oktobra 1972 dalje, vnesejo v ta stolpec za obračunsko skupino I faktor 1,03; za obračunsko skupino II pa faktor 1.16; faktorji za ostale obračunske skupine po družbenem dogovoru ostanejo nespremenjeni. Za obračunska obdobja v letu 1973 se za I. obračunsko skupino v ta stolpec vnaša faktor 1,13, za II. obračunsko skupino pa faktor 1,25; faktorji, navedeni za druge obračunske skupine v drugem odstavku navodila za izpolnitev tega stolpca, ostanejo nespremenjeni.« II • Besedilo in NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA OD (Uradni list SRS, št. 13-148/72) se spremeni in dopolni: 1) V 1. točki pod I se črta bfesede »v letu 1972«. 2) V 2. točki pod II se črta letnica -1972«. 3) Besedilo dosedanjih točk 3 do 7 pod II se nadomesti z besedilom: -3. Podatke na obrazcu OD, zahtevane pod tekočimi številkami 1, 2, 3 za tekoče leto vpisujete komu-lativno za obdobje od 1. januarja dalje do dneva poročanja (dviga sredstev za izplačilo osebnih dohodkov). Pod zaporedno številko 1 vpišite skupen neto znesek sredstev dvignjenih od 1. januarja dalje ne glede na obdobje, za katero se dvigajo, za izplačila osebnih dohodkov, navedenih pod 1 do 7 prve točke II. dela te metodologije, vključno z zneskom, ki ga dvigate na dan poročanja. ^Posebej pa se pod to točko vnese znesek izplačil na podlagi pogodbe o delu. ugotovljeno na osnovi dejansko opravljenih delovnih in drugih plačanih ur. Pod zaporedno številko 4 in 5 vpišite podatek, izračunan po formuli na obrazcu OD. 4. Ob predložitvi nalogov za dvig sredstev, namenjenih za izplačilo osebnih dohodkov, morajo zavezanci predložiti 2 izvoda obrazca OD, ki je objavljen skupaj s to dopolnitvijo metodologije in je njen sestavni del. 5. Obliko in vsebino obrazca OD prilagodi za me-hanografsko obdelavo podatkov služba družbenega knjigovodstva.« St. 1130-84/71 Ljubljana, dne 10. januarja 1973. Predsednik Pavle Gantar 1. r. ............................... Obrazec OD Organizacija združenega dela St. in ime samoupravnega sporazuma Pod zaporedno številko 2 vpišite podatek o skupnem številu zaposlenih delavcev, izračunanih na podlagi dejansko opravljenih delovnih in drugih plačanih ur. Število zaposlenih delavcev izračunate tako, da skupno število ugotovljenih ur delite s 182. Pod zaporedno številko 3 vpišite podatek o skupnem številu pogojno nekvalificiranih delavcev, izračunanih na podlagi dejansko opravljenih delovnih in drugih plačanih ur. Glede na določbe 19. člena (14. člena) splošnega družbenega dogovora morate mesečno ugotavljati število pogojno nekvalificiranih delavcev s tem, da vodite evidenco o dejansko izvršenih delovnih in drugih plačanih delovnih urah, razvrščenih po kvalifikacijskih oz. poklicnih skupinah iz samoupravnega sporazuma oz. splošnega družbenega dogovora. Za ugotavljanje števila pogojno nekvalificiranih delavcev uporabite razmerja med kvalifikacijskimi skupinami po splošnem družbenem dogovoru enako, kot ste jih uporabili za ugotavljanja števila pogojno nekvalificiranih delavcev, izkazanih v stolpcu 7 obrazca KOD. Kumulativni podatek pod zaporedno številko 2 in 3 obrazca OD se poveča samo ob dvigu sredstev za izplačilo mesečnih akontacij osebnih dohodkov in ob izplačilih osebam, ki delajo na podlagi pogodbe o delu. Pri dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, naštetih pod 2, 3. 5 in 6 prve točke II. dela te metodologije pa ostane podatek pod zaporedno številko 2 in 3 enak podatku, vpisanem v predhodnem obrazcu poročanja. ' Ob dvigu sredstev za izplačilo delnih mesečnih akontacij povečajte pod zaporedno številko 2 in 3 kumulativni podatek o številu delavcev sorazmerno deležu akontacije, izplačane med mesecem, v celotni mesečni akontaciji. Ob dokončnem obračunu mesečne akontacije pa upoštevajte število zaposlenih delavcev, Organizacija združenega dela kot celota OSEBNI DOHODKI od 1. januarja do ------------ 197.. leta I. Podatki za obravnavano obdobje v din s parami Zap. st. Vrsta podatkov Oznaka za me-hnno-grafijo Znesek 1. Skupaj izplačani neto osebni dohodki — od tega izplačila po pogodbah o delu 2. Število zaposlenih delavcev na osnovi delovnih ur — z dvema decimalkama 3. Število pogojno nekvalificiranih delavcev —z dvema decimalkama II. Posebni podatki 4. Poprečni mesečni neto izplačani osebni dohodek na zaposlenega delavca — din zaporedna številka 1 obrazca OD zaporedna številka 2 obrazca OD 5. Poprečen mesečni neto izplačani osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca — din zaporedna številka 1 obrazca OD zaporedna številka 3 obrazca OD Dne -. Vodja računovodstva >n* rn Direktor SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 3. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na seji dne 28. decembra 1972 sprejela STATUT skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Prvi del TEMELJNE DOLOČBE 1. člen (1) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in drugih oseb, ki so na območju SR Slovenije obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), ter upokojencev, v kateri si le-ti po načelih vzajemnosti in solidarnosti določajo na samoupravni podlagi svoje skupne in posamične obveznosti do skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v njej uresničujejo v primeru starosti, invalidnosti, neposredne nevarnosti za invalidnost, telesne okvare in smrti. (2) Skupnost opravlja svojo dejavnost v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti. 2. člen (1) V skupnosti zavarovanci in upokojenci samostojno urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. (2) V skladu z zakonom urejajo zavarovanci in upokojenci posamezna vprašanja, ki so skupnega pomena, tudi z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi ter pogodbami. 3. člen Zavarovanci in upokojenci urejajo in zagotavljajo svoje pravice po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 4. člen (1) Da bi sebi in svojim družinskim članom po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotovili socialno varnost za primer starosti, invalidnosti, neposredne nevarnosti za invalidnost, telesne okvare in smrti, zavarovanci določajo zase in za svoje družinske člane: — pravico do starostne pokojnine — za primer starosti; — pravico do invalidske pokojnine in pravico do Poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnost); — pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidnost);. — pravico do denarnega nadomestila (Invalidnine) ~~~ za primer telesne okvare; — pravico do družinske pokojnine — za primer J zavarovančeve in upokojenčeve smrti. (2) Zavarovanci in upokojenci si v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta statut, zagotavljajo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, pravico do varstvenega dodatka, pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov in pravico do enkratnega letnega prispevka za rekreacijo. 5. člen (1) Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvirajo iz delovnega prispevka, ki ga zavarovanec ustvari s skupnim tekočim in minulim delom, in se določajo na njegovi podlagi. (2) Delovni prispevek, ustvarjen z minulim delom, ima poseben vpliv na način izračunavanja pokojninske osnove, odmerjanja pokojnine in usklajevanja pokojnine z ekonomskimi gibanji ter na zagotavljanje sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 6. člen (1) Pravice iz pokojninskega in invalidskega zava- rovanja so osebne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Te pravice tudi ne morejo zastarati. , S (2) Će pridobi zavarovanec oziroma upokojenec pravico do dveh ali več pokojnin, more uživati le eno od njih — po lastni izbiri. 7. - člen Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je določil zakon, lahko prenehajo samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon; pravice, določene s tem statutom ali drugim splošnim aktom skupnosti, pa samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta statut ali drugi splošni akt skupnosti. 8. člen ( Zavarovane osebe uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v breme skupnosti tako, kot to določa zakon, statut in drugi splošni akt skupnosti. 9. člen (1) Denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo. (2) Na denarne prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je mogoče poseči z izvršbo in v zavarovanje na tretjino, za preživninske, s sodno odločbo ali poravnavo ugotovljene terjatve pa na polovico prejemkov. 10. člen (1) Skupnost lahko vpelje prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (2) S prostovoljnim zavarovanjem se lahko zagotavljajo pravice iz tega statuta osebam, ki niso obvezno zavarovane, obvezno zavarovanim osebam pa se lahko zagotavljajo pravice, ki jih ne zagotavlja ta statut, ali pa se povečujejo s tem statutom zagotovljene pravice. (3) Prostovoljno zavarovanje se financira na podlagi dejanskih zavarovalnih stroškov. 11. člen Zavarovanci in upokojenci urejajo v skupnosti medsebojna razmerja na samoupravnih osnovah in določajo take oblike organizacije in odločanja, ki na smotrn način omogočajo njihovo udeležbo pri določanju pravic in obveznosti ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne podlage za _ zagotovitev in razširitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 12. člen (1) Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in smotrne uporabe sredstev zavarovanci in upokojenci: — izbirajo delegate in so lahko izbrani v organe skupnosti: — sodelujejo v razpravah in dajejo izjave; — postavljajo vprašanja in dajejo predloge organom skupnosti. (2) Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge, ki jim jih dajejo člani skupnosti. S sklepi in stališči o danih vprašanjih in predlogih mora biti seznanjen tisti, ki je dal predlog oziroma vprašanje. 13. člen Pri izvajanju svoje dejavnosti je skupnost dolžna zlasti: — zagotoviti zavarovanim osebam učinkovito varstvo glede obsega pravic in njihovega uveljavljanja; — organizirati izvajanje zavarovanja tako, da zavarovanci na najenostavnejši način uveljavijo svoje pravice: — sodelovati z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami na območju SR Slovenije pri uresničevanju nalog skupnosti; — sodelovati z drugimi skupnostmi zlasti na področju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, kadar gre za urejanje zadev, ki so skupnega pomena; — skrbeti za smotrno poslovanje ter gospodarno uporabljanje in nalaganje sredstev; — razvijati znanstveno-raziskovalno delo na področju pokojninskega in-invalidskega zavarovanja, zagotoviti v ta namen potrebna sredstva in izsledke raziskovanj praktično uporabiti. 14. člen' (1) Posamezna vprašanja v zvezi s pridobivanjem in določanjem pravic, ki jih predvideva zakon, se lahko urejajo z družbenim dogovorom (zvezni družbeni dogovor). (2) Skupne interese glede urejanja pravic in izvajanja zavarovanja uresničuje skupnost s samoupravnim sporazumevanjem z drugimi skupnostmi in z združevanjem z njimi. (3) Družbeno-ekonomske in druge odnose, ki so skupnega pomena, usklajuje in ureja skupnost z družbenimi dogovori, sklenjenimi za območje skupnosti (republiški družbeni dogovor). 15. člen Sredstva, potrebna za zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prispevajo zavarovanci, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, delodajalci ter drugi zavezanci. 16. člen (1) Splošni akti skupnosti so: statut, pravilniki in sklepi. (2) Statut, pravilniki in sklepi se objavljajo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati osmi dan |PO objavi, če v splošnem aktu ni drugače določeno. (3) Začetek uporabe splošnega akta se določi v splošnem aktu. 17. člen __(!) Skupnost je pravna oseba. / (2) Sedež skupnosti je v Ljubljani. (3) Skupnost ima pečat, ki ima obliko kroga s pre-! merom 32 mm. Pečat ima naokrog izpisan napis: | »Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja !-v"SR Sloveniji«, v sredini pa »Ljubljana«. r : '' ■ Drugi del ZAVAROVANCI 18. člen (1) Obvezno se zavarujejo, ki so v SR Sloveniji: 1. delavci, zaposleni najmanj s polovico polnega delovnega časa; 2. člani predstavniških teles in njihovih organov s stalno funkcijo in izvoljene osebe s stalno funkcijo pri družbenih organizacijah, zadružnih organizacijah, zbornicah ipd., če jim je to edini ali glavni poklic in če dobivajo za svoje delo stalno mesečno nagrado; 3. člani obrtnih in člani ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic: 4. delovni invalidi in vojaški invalidi, če so zaposleni primerno preostali delovni zmožnosti; 5. jugoslovanski državljani v delovnem razmerju v tujini, če za ta čas niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja. (2) Tiiji državljani so zavarovani, če so v SR Sloveniji: 1. zaposleni pri jugoslovanskih organizacijah ali delodajalcih; 2, v službi pri mednarodnih organizacijah ali ustanovah. pri tujih diplomatskih ali konzularnih predstavništvih ali v osebni službi pri tujih državljanih, ki uživajo diplomatsko imuniteto, in je tako zavarovanje predvideno z mednarodno pogodbo. 19. člen (1) Za zavarovance — delavce, ki se obvezno zavarujejo, se štejejo tudi osebe, ki so v SR Sloveniji po končanem šolanju na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi, če delajo poln delovni čas in če prejemajo nagrado za to delo. (2) Za zavarovance-delavce s polnim delovnim časom se štejejo tudi tisti, ki delajo manj kot poln delovni čas, pa se ta skrajšan delovni Čas po veljavnih predpisih šteje kot poln delovni čas. 20. člen (1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost v SR Sloveniji, če opravljajo svojo dejavnost kot glavni ali edini poklic. (2) Lastnost zavarovane osebe iz prvega odstavka tega člena imajo razen oseb, ki so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane po predpisih veljavnih do 31. 12. 1972, tudi druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo kot samostojno dejavnost, ter osebe, ki si pridobijo to lastnost z vstopom v članstvo poklicne-strokovne organizacije. (3) Skupnost sklepa z združenji oziroma s predstavniki oseb iz prejšnjih odstavkov pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katerih se določijo zlasti osnove za odmerjanje pravic in za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna osnova), način prijavljanja v zavarovanje in plačevanja prispevkov ter način ugotavljanja lastnosti zavarovanca. 21. člen (1) Oseba, ki opravlja v SR Sloveniji z osebnim delom kmetijsko dejavnost, pa ni obvezno zavarovana po kakšni drugi osnovi, se lahko zavaruje v obsegu kot oseba v delovnem razmerju, če: — združi svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela in — dosega v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je s samoupravnim sporazumom oziroma s predpisom določen kot najnižji osebni dohodek delavca v združenem delu, ki še zagotavlja delavcu njegovo socialno varnost in stabilnost.* (2) Izvajanje zavarovanja kmetov po prejšnjem odstavku se uredi s pogodbo, ki jo skleneta skupnost in zadružna zveza SR Slovenije in v kateri uredita vprašanja, določena v tretjem odstavku 20. člena tega statuta. 22. člen (1) Po prenehanju delovnega razmerja so zavarovani, vendar največ za .eno leto, tudi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zato, ker zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v organizaciji ni več potrebno. 12) Delavci iz prejšnjega odstavka so obvezno zavarovani v času, ko so prijavljeni pristojni službi za zaposlovanje, če so se prijavili v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. (3) Služba za zaposlovanje v soglasju s pristojnim občinskim upravnim organom za delo v vsakem posameznem primeru ugotovi, ali gre za prenehanje dela po prvem odstavku tega člena. (4) Osebe iz prvega odstavka tega člena so zava- rovane, če so bile neposredno, preden so postale nezaposlene, vsaj eno leto neprekinjeno v delovnem razmerju ali 18 mesecev s prekinitvami v zadnjih dveh letih. v (5) Prenehanje dela po končani sezonski zaposlitvi se ne šteje za prenehanje dela po prvem odstavku tega člena. 23. člen (1) Za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro, ne glede na njen vzrok, se obvezno zavarujejo osebe na mladinskih delovnih akcijah v SR Sloveniji, in sicer če vzrok nastane v času, ko so na taki akciji. (2) Izvršni svet skupščine SR Slovenije s predpisom določi, za katere mladinske delovne akcije velja določba prejšnjega odstavka. 24. člen Samo za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni; se zavarujejo: 1. delavci, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa; 2. jugoslovanski državljani s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot Polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja; 3. tuji državljani, zaposleni v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa; 4. vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim Poukom; 5. študenti visokošolskih zavodov, učenci strokovnih šol, otroci in mladostniki z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno habilitacijo ter učenci na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih zavodov, ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih in drugih organizacijah in pri državnih organih; 6. otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene. 25. člen (1) Osebe, ki niso zavarovanci v smislu 18. do 22. člena tega statuta ali jim ni zagotovljeno varstvo za primer invalidnosti in telesne okvare po drugih predpisih, stalno pa prebivajo na območju SR Slovenije, so zavarovane samo za primer invalidnosti in telesne okvare kot posledice nesreče, ki jih zadene: 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot; 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami; 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in mira, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj: 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezerv-. ni miličniki; 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti; 6. ko so kot vojni ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah; 7. ko kot športniki v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah. (2) Izvršni svet skupščine SR Slovenije s predpisom določi, kdaj so izpolnjeni pogoji iz 2., 5. in 7. točke prejšnjega odstavka. (3) Določba 2. točke prvega odstavka tega člena velja tudi za tuje državljane. 26. člen (1) Osebe iz 18. do 22. člena tega statuta so zavarovane za invalidnost in za telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela — razen, če nastane invalidnost ali telesna okvara zaradi poškodbe pri opravljanju samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti — še tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane: 1. dokler dobivajo nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju; 2. dokler dobivajo oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih o invalidskem zavarovanju; 3. dokler prejemajo invalidsko pokojnino; 4. dokler so v redu prijavljene pri službi za zaposlovanje, če so še prijavile v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem statutu; 5. dokler so v Jugoslovanski ljudski armadi na vojaških vajah ali na odslužitvi vojaškega roka, če so odšle k vojakom v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem statutu; 0. dokler uživajo starostno pokojnino; 7. -dokler imajo zavarovanci, ki so zaradi nege otroka prekinili delovno razmerje, otroka, ki še ni star 15 let, ali starejšega otroka; ki mu je zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo potrebna tudi stalna postrežba in pomoč, ali zavarovanka, dokler ima tri otroke, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev in uživanje družinske pokojnine. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka so zavarovane, čeprav niso podane okoliščine iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe za pridobitev pravic. Tretji del DOLOČBE O PRAVICAH I. poglavje SPLOSNI POJMI 27. člen Osnove za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so: 1. starost; 2. invalidnost; 3. neposredna nevarnost za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu; 4. telesna okvara; 5. smrt. 28. člen (1) Invalidnost je podana, če nastane pri zavarovancu izguba ali zmanjšanje zmožnosti za svoje delo, ki ju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma z medicinsko rehabilitacijo. (2) Invalidnost v smislu prvega odstavka tega člena je podana tudi, kadar zavarovanec zaradi trajne spremembe, ki je nastala v njegovem zdravstvenem stanju, ne sme več opravljati dela, za katero je s posebnimi predpisi določeno, da ga smejo opravljati samo osebe, ki glede zdravstvenega stanja izpolnjujejo določene posebne pogoje. 29. člen Neposredna nevarnost za invalidnost je podana, kadar delovni pogoji na posameznem delovnem mestu ne glede na higienske in tehnične varnostne ukrepe, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabljati pri delu, v tolikšni meri vplivajo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost zavarovanca, da mora ta nujno spremeniti delovno mesto, ker bi sicer postal invalid. 30. člen Delovni invalid je zavarovanec, ki je na podlagi Invalidnosti pridobil kakšno pravico iz invalidskega zavarovanja. 31. člen Vzroki za nastanek invalidnosti so: 1. nesreča pri delu ali poklicna bolezen; 2. bolezen ali poškodba izven dela. 32. člen (1) Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in jtratko- trajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katerih ima poškodovanec lastnost zavarovanca v smislu tega statuta. (2) Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katere ima oboleli lastnost zavarovanca v smislu tega statuta. (3) Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja ali nazaj, na poti, ukazani za izvrševanje službenih nalog, ali na poti, da nastopi delo, ki mu je priskrbljeno. 33. člen (1) Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka 32. člena, ki jo pretrpijo zavarovanci iz 18. do 22. člena in iz 1. in 2. točke prvega odstavka 26. člena tega statuta med trajanjem delovnega razmerja, dejavnosti oziroma okoliščine, na podlagi katere imajo lastnost zavarovanca, v okoliščinah iz 25. člena tega statuta ali medtem ko so v Jugoslovanski ljudski armadi nd vojaških vajah ali na odsluženju vojaškega roka ali ko so v enotah teritorialne obrambe. (2) Zavarovanci iz prejšnjega odstavka pridobijo pravice, kot da bi jih zadela nesreča pri delu tudi tedaj, kadar pretrpijo poškodbo, povzročeno na način iz prvega odstavka 32. člena tega statuta, medtem ko služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi, če so odšli k vojakom najpozneje v enem mesecu po prenehanju delovnega razmerja ali druge lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovani. 34. člen Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka 32. člena, ki jo pretrpi zavarovanec iz 24. člena tega statuta v primerih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 25. člena. 35. člen Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka 32. člena, ki jo pretrpijo zavarovanci iz 18. do 22. člena in delovni invalidi: 1. v zvezi s pravico do zdravstvenega varstva, do rehabilitacije ali zaposlitve po tem statutu — v primerih, ki jih določi skupnost; 2. pri praktičnih delih ali vajah med medicinsko in poklicno rehabilitacijo. 36. člen (1) Poklicne bolezni so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenih delovnih mestih ali delih oziroma dejavnostih, na podlagi katerih ima zboleli lastnost zavarovanca po tem statutu. (2) Seznam poklicnih bolezni z deli, na katerih se te pojavljajo, in pogoji, v katerih se štejejo za poklicne bolezni v smislu prvega odstavka tega člena, se določi z zveznim družbenim dogovorom. 37. člen Za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen se šteje tudi nesreča oziroma bolezen, ki ni posledica dela na določenem delovnem mestu oziroma posledica določenega dela, temveč posledica kakšnega drugega dela, ki ga je zavarovanec opravljal v interesu organizacije, v kateri je bil zaposlen. 38. člen (1) Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, ki otežkoča normalno aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, (2) Seznam telesnih okvar, ki so podlaga za pridobitev pravic do nadomestila za telesno okvaro, z odstotki teh okvar se določi z zveznim družbenim dogovorom. 39. člen (1) Zavarovanci, ki postanejo invalidi, se razvrstijo glede na preostalo zmožnost za svoje delo in za drugo ustrezno delo v 1., II. ali III. kategorijo invalidnosti. (2) V I. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki so popolnoma nezmožni za svoje delo in za drugo ustrezno delo in se niti s poklicno rehabilitacijo ne morejo usposobiti za tako delo. (3) V II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, le deloma zmožni bodisi za svoje bodisi za drugo ustrezno delo, ki se niti s poklicno rehabilitacijo ne morejo toliko usposobiti, da bi mogli poln delovni čas opravljati drugo ustrezno delo. (4) V III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki so popolnoma nezmožni ali so le deloma zmožni za svoje delo, zmožni pa so poln delovni čas opravljati drugo ustrezno delo ali se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobijo za tako delo. 40. člen (1) Svoje delo je delo na delovnem mestu, na katerem je zavarovanec delal neposredno, preden je postal invalid. Ce je za zavarovanca ugodnejše, je to na njegovo zahtevo delo na tistem delovnem mestu, na katerem je delal najmanj dve leti v zadnjih treh letih dela, preden je postal invalid oziroma je nastala neposredna nevarnost, da postane invalid. (2) Preostala delovna zmožnost za svoje delo je Podana, če je zavarovanec zmožen delati z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, in z normalnim delovnim učinkom najmdnj polovico polnega delovnega časa na delovnem mestu, na katerem je delal neposredno pred invalidnostjo oziroma najmanj dve leti v zadnjih treh letih dela v smislu prvega odstavka tega člena, in sicer brez prejšnjega privajanja na tako delo ali pa po privajanju, 41. člen (1) Drugo ustrezno delo je delo oziroma delovno mesto, na katerem je delovni invalid zmožen delati določen delovni čas, primeren preostali delovni zmožnosti, z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, in z normalnim delovnim učinkom. (2) Preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo je podana, če je delovni invalid brez poklicne rehabilitacije zmožen opravljati drugo delo z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, in z nor-•halnim delovnim učinkom najmanj polovico polnega delovnega časa ali če se s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi, da ga opravlja poln delovni čas. (3) Pri določanju drugega ustreznega dela je treba upoštevati strokovno in splošno izobrazbo, delovne izkušnje in osebne lastnosti delovnega invalida ter objektivne možnosti za zaposlitev. II. poglavje STAROSTNA POKOJNINA 1. Pogoji za pridobitev starostne pokojnine 42. člen (1) Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec oziroma zavarovanka, ko dopolni starost 60 let oziroma 55 let in pokojninsko dobo 20 let. (2) Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let oziroma 60 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe, od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih 10. letih (gostota zavarovalne dobe), če z zveznim družbenim dogovorom niso določeni drugačni pogoji glede gostote zavarovalne dobe v zadnjih 5. oziroma 10. letih. (3) Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki dopolni pokojninsko dobo 40 let oziroma 35 let, pridobi pravico do starostne pokojnine de glede na svojo starost. 43. člen (1) V zavarovalno dobo 15 let iz drugega odstavka 42. člena tega statuta se štejejo obdobja zavarovalne dobe ter v dejanskem trajanju tista obdobja posebne dobe, ki se sicer štejejo v dvojnem trajanju. (2) Cas podaljšanega zavarovanja se ne upošteva za minimalno dobo in ne za gostoto zavarovalne dobe, ki je predpisana za pridobitev pravic po tem statutu. 44. člen (1) Obdobje 5 oziroma 10 let iz drugega odstavka 42. člena tega statuta se šteje nazaj od dneva prenehanja zadnjega zavarovanja. Če je za zavarovanca ugodnejše, se šteje to obdobje od dneva, ko je dopolnil tako starost kot tudi pokojninsko dobo iz drugega odstavka 42. člena tega statuta. (2) Obdobje 5 oziroma 10 let iz drugega odstavka 42. člena tega statuta se podaljša nazaj za toliko časa, kolikor časa je bil zavarovanec v tem obdobju izven zavarovanja, če je ta čas: 1. bil prijavljen pri službi za zaposlovanje, kateri se je prijavil v 30 dneh po prenehanju zavarovanja; v tem primeru se za vsakokratno prekinitev zavarovanja podaljša obdobje nazaj največ za toliko časa, za kolikor je po ustreznih predpisih upravičen do prejemanja denarnega nadomestila; 2. dobival starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih o invalidskem zavarovanju; 3. zavarovanka prekinila delovno razmerje, da je mogla negovati svojega do 7 let starega otroka ali starejšega otroka, ki mu je bila zaradi nezmožnosti potrebna stalna nega in pomoč. 45. člen Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba všteva s povečanjem v pokojninsko dobo, se predpisana sta- rostna meja za pridobitev pokojnine sorazmerno zniža po določbah 224. člena tega statuta oziroma drugega splošnega akta skupnosti. 2. Oblikovanje pokojninske osnove in odmera pokojnine 46. člen (1) Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove. (2) Pokojninska osnova je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10. letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali v katerihkoli zaporednih 10. letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Z zveznim družbenim dogovorom je lahko določeno tudi drugo časovno obdobje, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove. (3) Za leto zavarovanja, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove (drugi odstavek), se vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe. 47. člen (1) Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo tako, da ustrezajo gibanju poprečja osebnih dohodkov na območju skupnosti. (2) Ce ni z zveznim družbenim dogovorom drugače določeno, se osebni dohodki iz prešnjih let valorizirajo glede na raven poprečja osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. (3) Valorizacijske količnike za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let določi skupnost v začetku vsakega koledarskega leta na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanju poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v preteklem letu. Valorizacijske količnike določi skupnost kot enotne za vse osebne dohodke ne glede na njihovo višino. 48. člen (1) Za izračun pokojninske osnove se šteje osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem delovnem času na svojem delovnem mestu, dobil zavarovanec za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih, ki jih organizacija določi V splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev. (2) Delavcu, zaposlenemu pri delodajalcu, se šteje za izračun pokojninske osnove osebni dohodek, ki je bil podlaga za plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (3) Za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka 18. člena tega statuta se vzame kot osebni dohodek, ki je podlage za izračun pokojninske osnove, stalna mesečna nagrada, ki jo dobivajo za svoje delo. 49. člen (1) Za izračun pokojninske osnove se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je 'zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas, in' za delo z nepolnim delovnim časom. (2) V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se vštevajo tudi nadomestila osebnega dohodka iz invalidskega zavarovanja oziroma osnova za odmero oskrbnine in začasnega nadomestila po tem statutu oziroma nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih. 50. člen (1) Skupni osebni dohodek, ki ga doseže delavec z delom v polnem, krajšem od polnega ali daljšem od polnega delovnega časa v posameznem letu zavarovanja, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na poprečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas. (2) Znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas, se izračuna takole: skupni znesek osebnega,-dohodka, ki se upošteva za izračun pokojninska osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, se deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s polnim, krajšim ali daljšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa v organizaciji; ta znesek se vzame kot osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. (3) Kot poln delovni čas se vzame po drugem od--stavku tega člena število delovnih ur v enem tednu ali daljšem obdobju, ki je določeno v splošnem aktu organizacije kot poln delovni čas. 51. člen Ce je bil delavec zaposlen v več organizacijah in je delal skupaj več kot poln delovni čas, se mu šteje v pokojninsko osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah, in preračuna na poln delovni čas. 52. člen (1) Kadar se osebni dohodek delavca ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi stroški tako, da se uporabijo skupna merila za isto osnovo (kot je provizija trgovskih potnikov, zavarovalnih agentov ali povračilo učnemu osebju za predavanjema fakultetah ali drugih šolskih zavodih, ki mora zato potovati v drug kraj, in podobno), se uppšteva kot osebni dohodek, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, le tisti del tako ugotovljenega zneska, ki ostane po odbitku potnih in drugih stroškov po določbah splošnega akta organizacije. Tako ugotovljen osebni dohodek se šteje za izračun pokojninske osnove največ do zneska, ki je določen s pravilnikom organizacije o delitvi sredstev za osebne dohodke kot najvišji osebni dohodek v organizacijski enoti, v kateri tak delavec dela, pri čemer se uporabi tudi določba 59. člena tega statuta. (2) Na način iž prvega odstavka tega členit se ugotavlja osebni dohodek tudi v primerih, kadar ni mo* goče izločiti dela dohodka, ki se ne šteje za izračun pokojninske osnove. 53. člen (1) Ne upoštevajo se za izračun pokojninske osnove: 1. zneski, ki jih je delavec prejel sicer kot osebni dohodek, ki pa jih ni dosegel po osnovah in merilih, določenih v splošnem aktu organizacije za redno delo na njegovem delovnem mestu oziroma na delovnem mestu, na katero je bil začasno razporejen; 2. posamične nagrade za dela, ki jih je delavec opravil izven okvira svojega rednega dela (npr. dopolnilno delo, izpitni honorarji, honorarji ža predavanja izven redne zaposlitve in pod.), kakor tudi nagrade za dolgoletno delo in podobno, čeprav so po splošnem aktu organizacije osnove za delitev osebnih dohodkov; 3. dodatki, ki se po splošnem aktu organizacije sicer priznavajo k osebnemu dohodku, ki pa ne izvi- rajo neposredno iz delovnega uspeha, doseženega z delom na delovnem mestu (npr. za redno prihajanje oziroma neizostajanje z dela in pod.); 4. prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, regres za dopust in pod.); 5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo se- stavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih, in to največ do višine, določene v teh predpisih. , (2) Določbe splošnih aktov organizacije, s katerimi se mimo osnov in meril za ugotovitev deleža, ki gre delavcu pri delitvi osebnih dohodkov po uspehih dela, priznava posebno povečanje tega deleža zaradi upokojitve ali priprave za upokojitev, se ne uporabljajo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 54. člen Delavcem, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri skupnosti (detaširani delavci), se vzame kot osebni dohodek za izračun pokojninske osnove tista osnova, ki je podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (zavarovalna osnova). , 55. člen » i (1) Delavcem, zaposlenim v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah in pri organizacijah, ki so pri njih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno), in ostanejo ta čas zavarovani pri tej skupnosti, se vzame kot osebni dohodek za izračun pokojninske osnove tista osnova, ki je podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (2) Kadar je za ugotovitev pokojninske osnove potrebno ugotoviti strokovno izobrazbo delavcev iz prejšnjega odstavka, se upošteva zahtevana strokovnost za delovno mesto, na katerem so te osebe delale v tujini, stopnja strokovne izobrazbe, potrebne za' to delovno mesto, pa se ugotavlja po predpisih o strokovni izobrazbi, ki veljajo v SR Sloveniji. 56. člen Zavarovancem, ki po prenehanju obveznega zava-varovanja še naprej plačujejo prispevke za podaljšano zavarovanje po določbah tega statuta, se za pokojninsko osnovo vzame osnova, od katere se je ta čas obračunaval in plačeyal prispevek. 57. člen Za zavarovance, ki ne prejemajo osebnega dohodka in ki jim osnova ni določena po prejšnjih členih, niti niso prejemali nadomestila osebnega dohodka, se upošteva za izračun pokojninske osnove znesek, za kate-fega so zavarovani in od katerega se plačujejo prispevki. 58. člen Pri izračunavanju pokojninske osnove se poleg Valoriziranega poprečnega mesečnega osebnega dohodka zavarovanca — delavca iz 46. člena tega statuta Uporabljajo tudi korektivi, ki zagotavljajo, da pokoj-nina čimbolj izraža skupni delovni prispevek zavarovanca, ki ga je le-ta ustvaril s svojim tekočim in minulim delom, in da se upoštevajo načela družbenih do- govorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi se usmerja delitev dohodka in osebnih dohodkov. 59. člen (1) Za izračunavanje pokojninske osnove se zavarovanci — delavci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnih mest po splošnih aktih organizacij združenega dela, na katerih so zavarovanci delali, za vsako od teh skupin pa določi skupnost najvišji in najnižji osebni dohodek, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. (7) Zavarovanci — delavci se ne glede na dejansko strokovno izobrazbo razvrstijo: v I. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se ne zahteva nobena kvalifikacija; v II. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela ali poklic; v III. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu; v IV. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva končanje splošne srednje šole, teh-nikuma, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če šolanje traja najmanj tri leta, in na delovnih mestih, za katera se zahteva izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe; v V. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma ž zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe; v VI. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija ali pridobitev doktorata znanosti. (3) Za določitev najvišjega in najnižjega osebnfega dohodka po prejšnjih odstavkih skupnost ugotovi poprečni mesečni osebni dohodek, ki je bil za posamezno skupino dosežen v preteklem koledarskem letu. Naj-višji znesek osebnega dohodka za vsako posamezno skupino je tako ugotovljeni osebni dohodek, povečan za določen odstotek, najnižji pa znižan za določen od- stotek, in sicer: Najnižji — Najvišji — Skupina zmanjšan za povečan za •/• ‘It I. 30 100 II. 35 90 III. 1 40 80 IV. 45 70 V. 50 60 VI. 55 60 (4) Skupnost vsako leto objavi, najvišje-in najnižje zneske osebnih dohodkov, določene po prejšnjih odstavkih. 60. člen (1) Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na pokojninsko dobo, in znaša: 1, za zavarovanca s pokojninsko dobo 15 let 35 “/o pokojninske osnove, nakar se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe poveča za 2 %> pokojninske osnove; 2. za zavarovanko s pokojninsko dobo 15 let 40 °/o pokojninske osnove, nakar se za vsako nadaljnje do- polnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3 %, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2 °/o pokojninske osnove. (2) Odstotki za posamezna leta pokojninske dobe (prvi odstavek) so tile: Za pokojninsko dobo Zavarovanec Zavarovanka 15 let 35 40 16 let 37 43 17 let 39 46 18 let 41 49 19 let 43 52 20 let 45 55 21 let 47 57 22 let 49 59 23 let 51 61 24 let 53 63 25 let 55 65 26 let 57 ' 67 27 let .59 69 28 let 61 71 29 let 63 73 30 let 65 75 31 let 67' 77 32 let 69 79 33 let 71 81 34 let 73 83 35 let 75 85 36 let 77 37 let 79 t 38 let 81 39 let 83 40 let ali več 85 (3) če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po tem členu za leto pokojninske dobe. 61. člen Zavarovancu, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 let pokojninske dobe (borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 — 35 oziroma 30 let) ostane še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine, se pokojnina poveča za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za 1 odstotek, skupno pa največ za 5 odstotkov. III. poglavje INVALIDSKA POKOJNINA 1. Pogoji za invalidsko pokojnino 62. člen Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, ki postane: 1. delovni invalid I. kategorije invalidnosti; 2. delovni invalid III. kategorije invalidnosti, nezmožen za svoje delo in brez poprejšnje poklicne rehabilitacije nezmožen tudi za drugo ustrezno delo, kateremu ni zagotovljena poklicna rehabilitacija; 3. delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, brez poprejšnje poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, kateremu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je star nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženska); 4. vojaški vojni invalid od I. do VI. skupine, ki ne more več opravljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo oziroma zaposlitev. 63. člen Zavarovancu iz 4. točke 62. člena tega -statuta se prizna na njegovo zahtevo namesto invalidske pokojnine pravica do poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve, če izpolnjuje za to pogoje, predpisane za druge zavarovance — delovne invalide. 64. člen (1) Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine; 1. če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite najmanj tri četrtine razdobja od dopolnjenih najmanj 20 let starosti do invalidnosti (delovna leta); ali 2. če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite manj kot tri četrtine, vendar najmanj ena tretjina delovnih let, s pogojem, da je imel pred invalidnostjo izpolnjeno tudi gostoto zavarovalne dobe (drugi odstavek 42. člena). (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pridobi pravico do invalidske pokojnine: 1/zavarovanec, ki je postal delovni invalid pred dopolnjenimi 20 leti starosti, če je bil na dan, ko je postal invalid, zavarovan in je imel vsaj eno leto zavarovalne dobe; 2. zavarovanec, ki je postal delovni invalid pred dopolnjenimi 30. leti starosti in si je s šolanjem po dopolnjenem 20. letu starosti pridobil strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca oziroma srednjo ali od srednje višjo strokovno izobrazbo in delal na delovnem mestu, ki je ustrezalo pridobljeni strokovni izobrazbi, ne izpolnjuje pa pogojev iz prvega odstavka tega člena, če je bil zavarovan najmanj eno leto in bil na dan, ko je postal invalid, v delovnem razmerju oziroma je bil obvezno zavarovan na kakšni drugi podlagi, 65. člen P (1) Z delovnimi leti v smislu 64. člena je mišljeno število polnih let v razdobju, ki je potekalo od dneva, ko je zavarovanec dopolnil starost 20 let, do dneva, ko je postal invalid. (2) Zavarovancu, ki je bil po dopolnjenem 20. letu starosti na rednem šolanju in si je s takim šolanjem pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo, se upošteva čas šolanja tako, da se zavarovancu, ki7 si je pridobil višjo strokovno izobrazbo, štejejo delovna leta od dopolnjenega 23. leta starosti, zavarovancu, ki si je pridobil visoko strokovno izobrazbo, pa od dopolnjenega 25. leta starosti do takrat, ko je postal invalid. 66. člen Pri računanju razdobja zadnjih 5 oziroma 10 let pred invalidnostjo, v katerem mora imeti zavarovanec določeno zavarovalno dobo v smislu 2. točke prvega odstavka 64. člena tega statuta, se ne vštevajo obdobja, ko zavarovanec ni bil v zavarovanju, pa je: 1. dobival starostno ali invalidsko pokojnino; 2. dobival oskrbnino v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali začasno nadomestilo v zvezi s pravico do zaposlitve po tem statutu; 3 bil pravilno prijavljen službi za zaposlovanje, kateri se je prijavil v 30 dneh po prenehanju delov- nega razmerja. V tem primeru se za vsako posamezno prekinitev zavarovanja podaljša 5- oziroma 10-letno razdobje nazaj največ za toliko časa, kolikor je trajal rok za izplačevanje denarnega nadomestila med začasno nezaposlenostjo, določen z ustreznimi predpisi; 4. služil v Jugoslovanski ljudski armadi vojaški rok ali bil na vojaških vajah ali udeleženec splošnega ljudskega odpora; 5. prekinila zavarovanka delovno razmerje, da je mogla negovati svojega do 7 let starega otroka ali starejšega otroka, ki mu je bila zaradi nezmožnosti potrebna stalna nega in pomoč. 67. člen (1) Ce je imel zavarovanec pred začetkom zavarovanja telesno okvaro, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, pozneje pa nastane pri njem invalidnost, na katero vpliva tudi ta telesna okvara, pridobi za tako invalidnost pravice le, če je v zavarovanju dopolnil dobo iz 64. člena tega statuta. (2) Zavarovanec — vojaški vojni invalid in mirovni vojaški invalid, pri katerem je po vstopu v zavarovanje nastala invalidnost, na katero je vplivala tudi vojna oziroma mirovna vojaška invalidnost, pridobi pravice tudi tedaj, če je kot invalid dopolnil dobo iz 64. člena tega statuta v zavarovanju z delovnim Časom, ki je po izvidu in ugotovitvi invalidske komisije ustrezal preostali njegovi delovni zmožnosti. 68. člen (1) Zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. ali III. kategorije invalidnosti, preden dopolni zavarovalno in pokojninsko dobo, ki sta pogoj za pridobitev pravic, pridobi pozneje pravice iz invalidskega zavarovanja, ko dopolni predpisano zavarovalno in pokojninsko dobo v zavarovanju z delovnim časom, ki ustreza preostali njegovi delovni zmožnosti, vendar uajmanj s polovico polnega delovnega časa. (2) Cas zaposlitve s skrajšanim delovnim časom se šteje v primerih iz prvega odstavka tega člena v zavarovalno dobo, kot da bi bil zavarovanec delal poln delovni čas. 69. člen Če je' invalidnost posledica nesreče pri delu ali Poklicne bolezni, pridobi zavarovanec pravico do in-validske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo. 70. člen (1) Če zavarovanec, ki je imel telesno okvaro, ki °b začetku zavarovanja ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni 'uvalidnosti, čeprav vpliva na to skupno invalidnost udi prejšnja telesna okvara. (2) Zavarovanec — vojaški vojni in'mirovni inva-*d, ki postane invalid zaradi nesreče pri delu ali poučne bolezni, pridobi pravice glede na skupno inva- , nost, čeprav je vojaška invalidnost vplivala na de-°vno zmožnost. 71. člen , d) Delovni invalid, ki je pridobil pravico do po- ene rehabilitacije oziroma do zaposlitve na ustrez-lik- delu, kateremu se že ugotovljena invalidnost to- p poslabša,'da izpolnjuje pogoje za invalidsko po-- nino> Pridobi pravico do te pokojnine: 1. če se poslabša invalidnost pred pretekom 6 mesecev od dneva, ko je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve — ne glede na to, ali je začel z rehabilitacijo oziroma se je zaposlil ali ne; 2. če se poslabša invalidnost po preteku 6 mesecev od dneva, ko je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve, s pogojem, da je v roku 6 mesecev začel z rehabilitacijo ali se je zaposlil in je bil na rehabilitaciji oziroma zaposlen, dokler se mu ni poslabšala invalidnost; 3. če se poslabša invalidnost po preteku 6 mesecev od dneva, ko je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve, pa ni začel z rehabilitacijo oziroma se ni zaposlil v roku 6 mesecev, ali je to storil, pa je po lastni volji prenehal — če na dan, ko se mu invalidnost poslabša, izpolnjuje pogoje za pravico do invalidske pokojnine po tem statutu. (2) Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, pri katerem je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi poslabšanja te invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena pravico do invalidske pokojnine ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ali ne. 72. člen Delovni invalid, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije oziroma do zaposlitve na ustreznem delu, pri katerem nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, tako da ima zaradi tega pravico do invalidske pokojnine v smislu 62. člena tega statuta, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če na dan, ko je pri njem nastal nov primer invalidnosti, izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. 73. člen (1) Ce se pri delovnem invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je kot invalidski upokojenec zavarovan za tolikšen delovni čas, kot ustreza preostali njegovi delovni zmožnosti, poslabša prej ugotovljena invalidnost ali nastane nov primer invalidnosti, ki ima za posledico spremembo kategorije invalidnosti, se odmeri nov znesek že priznane invalidske pokojnine glede na novo kategorijo invalidnosti. (2) Pri odmeri nove pokojnine v primerih iz prvega odstavka tega člena se čas, ko je bil invalidski upokojenec v zavarovanju, šteje v zavarovalno dobo za povečanje odstotka invalidske pokojnine, vendar le do dopolnjenih 40 let (upokojenec) oziroma 35 let (upokojenka) pokojninske dobe. (3) Delovnemu invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je kot invalidski upokojenec zavarovan za tolikšen delovni čas, kot ustreza preostali njegovi delovni zmožnosti, se v primerih iz prvega odstavka tega člena, če upokojenec to zahteva in je to zanj ugodnejše, znova odmeri invalidska pokojnina od pokojninske osnove, izračunane po II. poglavju tretjega dela tega statuta. (4) Ce Invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine po 62. členu tega statuta, ponovno stopi v delovno razmerje ali začne opravljati dejavnost s tolikšnim delovnim časom, kot ustreza preostali njegovi delovni zmožnosti, lahko pridobi na podlagi takega zavarovanja pravico do starostne pokojnine. 2. Osnova za odmero invalidske pokojnine 74. člen (1) Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna enako kot osnova za starostno pokojnino. (2) Kadar gre za invalidsko pokojnino, ki se pridobi s krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove, se pokojninska osnova izračuna po osebnem dohodku, doseženem v času, kolikor je vsega skupaj trajalo zavarovanje. 75. člen Za zavarovanca, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine po 33. členu tega statuta, je osnova za odmero invalidske pokojnine pokojninska osnova, od katere bi mu bila odmerjena ta pokojnina v primeru invalidnosti kot posledice nesreče pri njegovem rednem delu oziroma pri opravljanju dejavnosti, na podlagi katere ima lastnost zavarovanca. . 76. člen (1) Za zavarovanca, ki se kot zavarovanec iz 18. do 22. člena tega statuta udeleži mladinske delovne akcije, se osnova za odmero invalidske pokojnine določi po 74. členu tega statuta, če je to zanj ugodnejše, pa po tretjem odstavku tega člena. (2) Za zavarovanca, ki je odšel na mladinsko delovno akcijo kot učenec (vajenec) ali študent, je osnova za odmero invalidske pokojnine enaka osebnemu dohodku, ki je določen s splošnim družbenim dogovorom za delavce s strokovno izobrazbo, ki bi jo imel ta zavarovanec, če bi- končal začeto šolanje. Upošteva se družbeni dogovor, ki velja v času nastanka invalidnosti. (3) Za druge zavarovance, udeležence mladinske delovne akcije, je pokojninska osnova mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, povečan za 17,65 “/o. 77. člen Osebi na prostovoljni praksi (volonter), vajencu in učencu strokovnih šol s praktičnim poukom ter učencu drugih strokovnih šol in študentu višjih strokovnih šol, visokih šol, umetniških akademij in fakultet, ki pridobi kot zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, se določi osnova za odmero invalidske pokojnine na enak način kot zavarovancu iz drugega odstavka 76. člena tega statuta. 78. člen Zavarovancu, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine kot oseba, zavarovana samo za invalidnost, ki je posledica nesreče (25. člen), se odmeri* invalidska pokojnina od pokojninske osnove iz tretjega odstavka 76. člena tega statuta, če ni za to posebnega predpisa. 79. člen Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let za zavarovance oziroma 35 let za zavarovanke. 80. člen (1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem v 60. členu tega statuta. (2) Invalidska pokojnina iz prvega odstavka tega člena ne sme znašati manj kot 45 °/o pokojninske osnove za zavarovanca, ki je postal invalid pred dopolnjenim 60. letom starosti oziroma ne manj kot 55 "/o pokojninske osnove za zavarovanko, ki je postala invalid pred dopolnjenim 55. letom starosti. Če je zavarovanec postal invalid po 60. letu oziroma zavarovanka po 55. letu starosti, ne sme znašati invalidska pokojnina za zavarovanca manj kot 35 % oziroma za zavarovanko ne manj kot 40 °/o pokojninske osnove. Invalidska pokojnina ne smb znašati manj kot starostna pokojnina za enako pokojninsko dobo. 81. člen (1) Zavarovanec, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine pred dopolnjenim 60. letom (moški) ozi-i'oma 55. letom (ženska) starosti, na podlagi pokojninske dobe odmerjena pokojnina pa ne dosega 85 °/o pokojninske osnove, ima poleg invalidske pokojnine še pravico do dodatka na invalidnost. Dodatek se odmerja v odstotku od pokojnine in je odvisen od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti ter od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo. (2) Dodatek na invalidnost znaša: če Je nastala invalidnost pred dopol- po dopolnjenim letom njenem letu in če skupna pokojninska doba starosti starosti 55 (m) 50 H) 55 (m) 60 (ž) 20 °/o 10 %> dosega 3/4 delovnih let'ali več 15 »/o 5 °/o dosega 1/2 delovnih let ali več 10 %> 5 “/o ne dosega 1/2 delovnih let (3) Invalidska pokojnina skupaj z dočiatkom na invalidnost ne sme presegati 85 °/o pokojninske osnove (60. člen). (4) Dodatek na invalidnost je sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine. 82. člen Zavarovancu — vojaškemu invalidu od L do VI. skupine ter drugemu z mirovnimi vojaškimi invalidi izenačenemu invalidu od I. do VI. skupine, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine, je ta pokojnina zagotovljena v višini 85 %> pokojninske osnove, če je najmanj polovico razdobja od 15. maja 1945 do dneva, ko je postal delovni invalid, prebil na delu, priznanem v zavarovalno dobo. 83. člen (1) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi delovni invalid I., II. ali III. kategorije' invalidnosti pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina, ki gre invalidu v takem primeru,, kot- ena sama pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane kot za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane kot za bolezen ali poškodbo izven dela. (2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prvem odstavku tega člena se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice nesreče pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe izven dela. 84. člen (1) Invalidska pokojnina, ki gre delovnemu invalidu po 83. členu tega statuta, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Od vsakega tako izračunanega zneska se vzame odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti ria skupno invalidnost v smislu drugega odstavka 83. člena. Seštevek tako dobljenih zneskov tvori invalidsko pokojnino, ki ne sme presegati 85 %> pokojninske osnove. (2) Ce je zavarovanec iz prvega odstavka 83. člena tega statuta sarno zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, se odmeri invalidska pokojnina zgolj na podlagi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, če je to zanj ugodnejše. 85. člen (1) Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpol- njuje pogoje za invalidsko pokojnino in tudi pogoje za starostno pokojnino po tem statutu, lahko uveljavi po lastni izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne pokojnine. > (2) Invalidski upokojenec, ki ob upokojitvi ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino, pa te pogoje izpolni kasneje, lahko zahteva, da se mu prizna namesto invalidske pokojnine starostna pokojnina. (3) Starostni upokojenec lahko uveljavi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje ob nastanku invalidnosti pogoje za priznanje invalidske pokojnine iz 64. ali 69. člena tega statuta. IV. poglavje DRUŽINSKA POKOJNINA 1. Zavarovani družinski člani 86. člen (1) Ob zavarovančevi smrti pridobijo pravico do družinske pokojnine: ( 1. zakonec; 2. ' otroci (zakonski ali nezakonski ali posvojenci, pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal, ter vnuki brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal); 3. starši (oče in mati, očim in mačeha ter posvo- ' jitelj), ki jih je zavarovanec preživljal; 4. bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal. (2) Starši, bratje in sestre ter otroci brez staršev (člani širše družine) imajo pravico do pokojnine, če ni zakonca in otrok (člani ožje družine), ali če le-ti ne izčrpajo polnega zneska osnove za družinsko pokojnino. 87. člen Skupnost določi s posebnim sklepom natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja svoje družinske člane, kadar je ta pogoj določen. 2. Pogoji za pridobitev družinske pokojnine a) Splošni pogoji v osebi zavarovanca 88. člen (1) Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine: 1. če je imel zavarovanec najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe, s pogojem, da je izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe (drugi odstavek 42. člena); 2. če je imel zavarovanec 20 ali več let pokojninske dobe; 3. če je zavarovanec izpolnjeval pogoje glede let pokojninske dobe in starosti za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali je bil starostni upokojenec, invalidski upokojenec ali uživalec denarnega nadomestila iz naslova pravice do poklicne rehabilitacije ali do zaposlitve. (2) Ce je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na zavarovančevo pokojninsko dobo. (3) Pri ugotavljanju, ali je izpolnjena gostota zavarovalne dobe v zadnjih 5 oziroma 10 letih, se uporabljajo tudi določbe 44. člena tega statuta. Razdobje 5 oziroma 10 let se podaljša za toliko časa, kolikor je zavarovanec v tem razdobju prebil na služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. b) Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati družinski člani Zakonec 89. člen (1) Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine: 1. če je do smrti moža, po katerem ji gre ta pravica, dopolnila starost 45 let, ali 2. če je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za pridobivanje ali če je postala popolnoma nezmožna za pridobivanje v enem letu od moževe smrti, ali 3. če je po moževi smrti ostal otrok ali ostalo več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po tem možu, vdova pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. Vdova, ki postane med trajanjem pravice po tem naslovu popolnoma nezmožna za pridobivanje, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana. (2) Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 45 let, dopolnila pa je 40 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let starosti. (3) Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po drugi in tretji točki prvega odstavka tega člena, dopolni 45. leto starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno, če pa ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 45. letom starosti toda po dopolnjenem 40. letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 45. leto starosti. (4) Pravico do družinske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji je zavarovančev otrok rodil po njegovi smrti. Ta pravica ji gre od dneva zavarovančeve smrti. 90. člen Vdova, ki ob moževi smrti ni pridobila pravice do družinske pokojnine, ker ni izpolnjevala posebnih pogojev iz prvega odstavka 89 člena tega statuta, pridobi pravico do odpravnine oziroma oskrbnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta statut. 91. člen (1) Pravico do odpravnine ima vdova, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja samostojne dejavnosti, na podlagi katere je zavezana zavarovanju. (2) Odpravnina gre vdovi v višini 6 mesečnega zneska družinske pokojnine, ki bi ji šla, če bi imela pravico do pokojnine, vendar pa ne sme presegati štirikratnega zneska poprečnega mesečnega osebnega dohodka na območju skupnosti iz koledarskega leta pred moževo smrtjo. Če izpolnjuje vdova pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, skupen znesek odpravnine ne more biti manjši od dvakratnega poprečnega zneska osebnega dohodka na območju skupnosti iz koledarskega leta pred moževo smrtjo. (3) Odpravnina se izplača v 6. mesečnih obrokih, izplačevati pa se začne od prvega dne naslednjega meseca po zavarovančevi smrti. (4) Vdovi se ustavi izplačevanje odpravnine z dnem, ko izpolni pogoje za starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, oziroma z dnem, ko se zaposli, začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovana, ali sklene novo zakonsko zvezo. 92. člen (1) Vdova ima pravico do oskrbnine po prenehanju izplačevanja odpravnine pod pogojem, da se je V roku 90 dni od dneva zavarovančeve smrti prijavila za zaposlitev službi za zaposlovanje in da izpolnjuje pogoje glede gmotnega stanja za varstveni dodatek. (2) Oskrbnina znaša toliko, kolikor bi znašala pokojnina za vdovo po umrlem možu, če bi imela pravico do družinske pokojnine, vendar največ 40 % poprečnega osebnega dohodka v koledarskem letu pred moževo smrtjo. (3) Vdova izgubi pravico do oskrbnine iz razlogov, navedenih v četrtem odstavku 91. člena tega statuta, razen tega pa tudi, če preneha izpolnjevati pogoje glede gmotnega stanja, če se neupravičeno ne prijavlja službi za zaposlovanje ali če ne sprejme zaposlitve, ki ji jo ponudi 'služba za zaposlovanje, če le-ta ustreza njeni strokovnosti in zdravstvenemu stanju. 93. člen (1) Vdovec pridobi pravico do družinske pokojnine: 1. če je do smrti žene, po kateri mu gre ta pravica, dopolnil starost 60 let, ali 2. če še ni star 60 let, pa je bil do ženine smrti popolnoma nezmožen za pridobivanje ali je postal popolnoma nezmožen za pridobivanje v enem letu po ženini smrti, ali 3. če mu je po ženini smrti ostal otrok ali ostalo več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po tej ženi, vdovec pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. Vdovec, ki postane med trajanjem pravice do družinske pokojnine po tem naslovu popolnoma nezmožen za pridobivanje, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana. (2) Vdovec, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, dopolni 60. leto starosti, obdrži to pravico trajno. 94. člen (1) Pravico do družinske pokojnine ima ob pogojih iz 89. in 93. člena tega statuta tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan brez njegove krivde, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine. (2) Če ima zakonec Iz poznejšega zakona pravico do družinske pokojnine, pridobi razvezani zakonec iz pryega odstavka tega člena pravico do družinske pokojnine kot souživaleč. Otroci 95. člen (1) Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine in jo lahko uživa do dopolnjenega 15. leta starosti, po tej starosti pa samo pod pogoji, ki jih določa ta statut. (2) Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za dalo do starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, ima pravico do družinske pokojnine ves Čas, dokler traja takšna nezmožnost. (3) Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po Starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, toda pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. 96. člen (1) Otrok, ki je dopolnil 15 let starosti, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine, če se redno šola, do konca rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. (2) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, lahko pridobi pravico oziroma ima pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo — do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi še dalj, vendar največ še toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni izgubil pri rednem šolanju, če je redno šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti. (3) Če je več otrok iz istega zakona, lahko uveljavijo pokojnino le po enem roditelju. 97. člen Ob pogojih iz 95. in 96. člena tega statuta imata pastorek in otrok brez staršev pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujeta še posebej pogoj, in sicer: 1. pastorek — če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice preživljal sam ali skupaj z zakoncem v svojem gospodinjstvu; 2. vnuk, brat ali sestra — če nima lastnih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje in ga je zavarovanec oziroma .uživalec pravice preživljal; 3. drug otrok brez staršev — če nima lastnih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje, zavarovanec oziroma uživalet pravice pa ga je preživljal v svojem gospodinjstvu najmanj eno leto pred svojo smrtjo, ali pa tudi krajši čas, če je bila smrt posledica nesreče pri delu ali izven dela. Starši 98. člen (1) Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravice preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine: 1. če so do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice dopolnili mati 45 let, oče pa 60 let, ali 2. če mati še ,ni stara 45 let oziroma če oče ni star 60 let, pa sta bila do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice popolnoma nezmožna za pridobivanje. (2) če mati med trajanjem pravice iz 2. točke prvega odstavka dopolni 45 let starosti oziroma oče dopolni 60 let starosti, obdrži pokojnino trajno. Skupna določba 99. člen Za polno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, ki je pogoj za pravico do družinske pokojnine, velja: pri otrocih — nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji invalidhosti. 3. Odmera družinske pokojnine 100. člen (1) Družinska pokojnina se odmeri: 1. po smrti zavarovanca — od starostne pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če je za upravičenca to ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec za invalidnost I. kategorije zaradi bolezni; 2. po smrti zavarovanca, ki je umrl zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, in zavarovanca oziroma upokojenca, ki je bil vojaški vojni invalid I. do VI. skupine — od starostne pokojnine, odmerjene v višini 85 “/o pokojninske osnove; 3. po smrti starostnega upokojenca — od pokojnine, do katere je imel upokojenec pravico ob smrti, če je za upravičenca ugodnejše — pa od invalidske pokojnine, ki bi jo dobival upokojenec, če bi bil namesto starostne pokojnine uveljavil invalidsko pokojnino kot invalid I. kategorije; 4. po smrti invalidskega upokojenca — od pokojnine, do katere je imel ta pravico ob smrti; 5. po smrti delovnega invalida, ki je užival pravico v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo — od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico ob smrti, če bi bil invalid I. kategorije invalidnosti. (2) Kot najmanjša osnova za odmero družinske pokojnine, se vzame pokojnina, obračunana za pokojninsko dobo najmanj 20 let. 101. člen (1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove za družinsko pokojnino glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico, in sicer: 1. če imajo pravico do pokojnine samo člani ožje družine ali samo člani širše družine — v naslednjih odstotkih: za enega za dva člana - člana % ®/. za tri za štiri člane člane ali več »/« */o 70 80 90 100 2. če imajo pravico do pokojnine člani ožje družine in člani širše družine, se odmeri članom ožje družine družinska pokojnina po 1. točki tega odstavka, članom širše družine pa gre ostanek do polnega zneska družinske pokojnine. (2) Skupnost lahko določi najvišji znesek družinske pokojnine. 102. Člen Ce imata pravico do družinske pokojnine razvezani zakonec in zakonec zavarovanca oziroma uživalca Pravice iz novega zakona, se odmeri ena družinska pokojnina v višini, kolikor znaša ta za enega družinskega člana. Tako določena pokojnina se deli na enaka dela. V. poglavje. kojnina, kot bi jim šla po tem statutu, se odmeri pokojnina po določbah tega statuta in po posebnih predpisih. (2) Razlika do višine pokojnine, priznane po posebnih predpisih, se izplačuje v breme družbenopolitične skupnosti, ki je izdala poseben predpis. VI. poglavje VARSTVENI DODATEK 104. člen (1) Starostni, invalidski in družinski upokojenci imajo pravico do varstvenega dodatka, če odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov in če niti upokojenec niti člani njegovega gospodinjstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. (2) Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med pokojnino, ki gre upokojencu, in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določa skupnost s posebnim sklepom. 105. člen Pravice do varstvenega dodatka nimajo uživalci predčasne pokojnine in ne upokojenci — zavarovanci iz 20. in 21. člena tega statuta. 106. člen Upokojenec ima pravico do varstvenega dodatka, če njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo zneska, ki ga določi skupnost s posebnim sklepom, s katerim določi tudi način štetja posameznih dohodkov. 107. člen - v ' (1 Med dohodke upokojenca in članov njegovega gospodinjstva v smislu 106. člena se vštevajo vsi dohodki, ki jih imajo upokojenec in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek), nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela, dohodek iz samostojne in kmetijske dejavnosti, obdavčeni dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini (dodatek za borce, pokojninski dodatek in drugo) in drugi prejemki iz invalidskega zavarovanja, invalidski dodatek, ki ga prejemajo vojaški invalidi po predpisih o vojaških invalidih, vojaška invalidnina iz tujine. (2) Med skupne dohodke upokojenca in družinskih članov se ne všteva: pokojnina upokojenca, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka, pokojnina in osebni dohodek upokojenčevega zakonca, ki ne presega dve tretjini mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, invalidnina za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo, priznana na podlagi tega statuta, otroški dodatek, vajeniška nagrada, vojaška invalidnina ter dodatek za pomoč in postrežbo, ortopedski dodatek, priznan po predpisih o pravicah vojaških invalidov, in ne drugi prejemki upokojenca ali članov njegovega gospodinjstva, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja gospodinjstva ne upoštevajo. ODMERA POKOJNINE PO POSEBNIH PREDPISIH 103. člen (1) Osebam, ki jim gre-po posebnih predpisih pokojnina ne glede na pogoje tega statuta, ali večja po- 108. člen Za člane gospodinjstva, katerih dohodki sestavljajo dohodek gospodinjstva, se štejejo: 1. če grg za starostno ali invalidsko pokojnino — upokojenec, njegov zakonec in drugi člani ožje družine, ki jih upokojenec preživlja, in tisti člani širše družine, za katere se po tem statutu šteje, da jih zavarovanec preživlja; 2. če gre za družinsko pokojnino — vse osebe iz prejšnje točke ter vsi uživalci družinske pokojnine, če se jim pokojnina ne izplačuje ločeno. 109. člen (1) Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med pokojnino in mejnim zneskom naj-nižjih pokojninskih prejemkov, in znaša 60 °/o razlike pri upokojencu in 70 %> razlike pri upokojenki s pokojninsko dobo 15 let ali manj let. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2%, s tem, da ne presega 100 °/o navedene razlike. (2) Varstveni dodatek se odmeri po naslednji lestvici: odstotek varstvenega dodatka od osnove doba za zavarovance za zavarovanke •/. •/. 15 let 60 70 16 let 62 72 17 let 64 74 18 let 66 76 19 let 68 78 20 let 70 80 21 let 72 82 22 let 74 84 23 let 76 86 24 let 78 88 25 let 80 90 26 let 82 92 27 let 84 94 28 let 86 96 29 let 88 98 30 let 90 100 31 let 92 32 let 94 33 let 96 34 let 98 35 let 100 110. člen (1) Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, znaša za upokojenca najmanj 70 % osnove za odmero varstvenega dodatka, za upokojenko pa najmanj 80 “/o osnove (drugi odstavek 104. člena), (2) K invalidski pokojnini, priznani zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri varstveni dodatek v višini 100 %> osnove. 111. člen Varstveni dodatek k družinski pokojnini se odmeri od razlike med družinsko pokojnino in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov in znaša 70 °/o za enega, 75 °/o za dva, 80 % za tri in 85 % razlike za štiri ali več uživalcev družinske pokojnine. 112. člen (1) Če uživajo družinsko pokojnino člani ožje in člani širše družine, pa vsi izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, se odmeri tisti del varstvenega dodatka, ki pripada članom ožje družine, in tisti del. ki pripada Članom širše družine, po 2. točki prvega odstavka 101. člena tega statuta. (2) Če nekateri od uživalcev družinske pokojnine, ki skupaj uživajo družinsko pokojnino, izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, drugi pa ne, se varstveni dodatek določi in razdeli, kot da bi vsi izpolnjevali zanj pogoje, nato pa se tako določeni deli varstvenega dodatka izplačujejo samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje zanj. 113. člen Če živijo družinski upokojenci, ki so upravičeni do varstvenega dodatka, ločeno, se razdeli varstveni dodatek enako, kot se razdeli družinska pokojnina. i VII. poglavje DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO 114. člen (1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega. (2) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje kot slepi, dokler so v delovnem razmerju, in zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem slepi, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. Po prenehanju delovnega razmerja obdržijo te osebe pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če pridobijo pravico do pokojnine ali pravico do poklicne rehabilitacije oziroma do zaposlitve po tem statutu. (3) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa. Za nepokretnoga se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 "/o. (4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so' kot upokojenci oslepele^ 115. člen Višino dodatka za pomoč in postrežbo za posamezne vrste upravičencev, ki jo določa skupnost s posebnim sklepom, je odvisna od tega, ali je upravičencu stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb. Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine življenjskih potreb, da invalidska komisija. VIII. poglavje INVALIDNINA 116. člen (1) Zavarovanec pridobi pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro (invalidnina), nastalo med zavarovanjem, in sicer: 1. za telesno okvaro, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 odstotkov, ne glede na pokojninsko dobo; 2. za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 odstotkov in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. (21 Pravico do Invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali pridobi in uživa tudi kakšno drugo pravico po tem statutu. (3) Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je imel, preden je stopil v zavarovanje; če pa se takšna telesna okvara poslabša med trajanjem zavarovanja, se odmeri invalidnina samo za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje. Izjemoma pa pridobi zavarovanec, ki je imel pred vstopom v zavarovanje poškodovano eno oko, uho, roko ali nogo, pa si pozneje poškoduje še drugi istoveten organ, pravico dd invalidnine za okvaro obeh organov. 117. člen (1) Invalidnina se odmeri glede na stopnjo telesne okvare v času njenega nastanka. (2) Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj: Stopnja Telesna okvara Stopnja */• Telesna okvara •/• 1. stopnja 100 5. stopnja 60 2. stopnja 90 6. stopnja 50 3. stopnja 80 7. stopnja \ 40 4. stopnja 70 8. stopnjd 30 (3) Višino invalidnine določa skupnost s posebnim sklepom. (4) Invalidnina za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša 70 "/o zneska, določenega za stopnjo telesne okvare iz drugega odstavka tega člena. 118. člen Če je telesna okvara, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, deloma posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidnina v skupnem znesku glede na ugotovljeno skupno stopnjo telesne okvare. Znesek invalidnine se določi sorazmerno glede na vpliv posameznega vzroka na skupen odstotek telesne okvare. \ 119. člen (1) Uživalcu invalidnine se upošteva poznejše poslabšanje telesne okvare za priznanje višje stopnje telesne okvare. (2) Če se pri zavarovancu, pri katerem je bila prej podana telesna okvara pod 30 % oziroma pod 50 °/o, ta okvara toliko poslabša, da znaša 30 %> oziroma 50 % ali več, pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, če ob poslabšanju telesne okvare izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 116. člena tega statuta. (3) Nova stopnja telesne okvare se določi v primerih iz prejšnjih odstavkov na podlagi novega stanja skupne telesne okvare. 120. člen Če pridobi zavarovanec za isti primer telesne okvare pravico do invalidnine po tem statutu in pravico do invalidnine po predpisih o, mirovnih vojaških invalidih. more uživati le eno od teh dveh pravic, kakor si sam izbere. IX. poglavje POKLICNA REHABILITACIJA IN ZAPOSLITEV DELOVNIH INVALIDOV TER NADOMESTILA 1. Pogoji za pridobitev pravic 121. člen Zavarovanec, ki more opravljati glede: na preostalo delovno zmožnost po invalidnosti in glede na dolo- čeno starost bodisi svoje bodisi drugo ustrezno delo, pridobi pravico do zaposlitve in pravico do poklicne rehabilitacije, če je potrebna, ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi s temi pravicami, če izpolnjuje pogoje po tem statutu. 122. člen Pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve na drugem ustreznem delu pridobi zavarovanec — delovni invalid ob pogojih iz 64. do 69. člena tega statuta. 123. člen Pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do zaposlitve po tem statutu ima tudi vojaški zavarovanec, ki po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev izkoristi pravico, da namesto invalidske pokojnine uveljavi pravico do poklicne rehabilitacije oziroma do zaposlitve. V tem primeru poravna stroške v zvezi s poklicno rehabilitacijo in zaposlitvijo in ustreznimi denarnimi nadomestili skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri kateri je vojaški zavarovanec pridobil pravico do invalidske pokojnine. 2. Poklicna rehabilitacija 124. člen (1) Pravico do poklicne rehabilitacije imajo zavarovanci, ki postanejo invalidi III.. kategorije invalidnosti, preden dopolnijo moški 45, ženske pa 40 let starosti, če se glede ha invalidnost in preostalo delovno zmožnost lahko usposobijo za drugo ustrezno delo, da ga opravljajo poln delovni čas, ki je predpisan za to delo. (2) Zavarovancu — delovnemu invalidu, ki še ni dopolnil starosti iz prejšnjega odstavka, se prizna pravica do poklicne rehabilitacije tudi takrat, če se lahko usposobi za delo vsaj s polovičnim delovnim časom, če je mogoče doseči usposobitev v krajšem času in če je usposobitev glede na strokovno in splošno izobrazbo, zdravstveno stanje in starost delovnega invalida smotrna. (3) Zavarovancu — delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti se prizna pravica do poklicne rehabilitacije tudi po dopolnitvi 45 oziroma 40 let starosti, če je glede na njegovo strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo lahko v krajšem času toliko usposobil za drugo ustrezno delo, da ga bo lahko opravljal poln delovni čas. 125. člen Delovni invalid, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, pa po lastni volji ni začel z rehabilitacijo v šestih mesecih od dneva, ko mu je bila pravica priznana, ali pa je v tem roku začel, pa je po lastni volji z njo prenehal, ne more na osnovi iste invalidnosti ali njenega poznejšega poslabšanja znova pridobiti pravice do rehabilitacije. 126. člen Delovni invalid, zavarovanec iz 4. in 5. točke 24. člena tega statuta ter učenec (vajenec) in študent, ki je sodeloval na prostovoljnih mladinskih akcijah (23. člen), se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo oziroma delovno mesto, za katero se zahteva strokovna izobrazba, ustrezajoča strokovni izobrazbi, za katero se je pripravljal s šolanjem. / 127. člen Delovni invalid, zavarovanec iz 2. točke prvega odstavka 18. člena tega statuta, ki pridobi pravico do poklicne rehabilitacije, se usposobi za drugo delo, ki ustreza njegovi priznani strokovni izobrazbi. Če je priznana strokovna izobrazba nižja od srednje ali njej enake strokovne izobrazbe, se usposobi za delovno mesto, za katero se zahteva srednja strokovna izobrazba. 128. člen Poklicna rehabilitacija se vrši: 1. s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu v organizaciji ali pri delodajalcu. Tako se usposabljajo delovni invalidi^ki se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje lahko usposobijo za delo v enakih pogojih, v katerih delajo drugi delavci; 2. s praktičnim delom oziroma izučitvij o določenega poklica v posebnih organizacijah za strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov (v nadaljnjem besedilu: invalidske delavnice). V invalidskih delavnicah se usposabljajo in zaposlujejo invalidi, ki se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje ne morejo usposobiti za delo oziroma zaposliti ob enakih pogojih kot drugi delavci; 3. s praktičnim delom v posebnih organizacijah, organiziranih za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov pri delovnih organizacijah. V teh organizacijah se usposabljajo in zaposlujejo delovni invalidi, ki se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje ne morejo usposobiti za delo oziroma zaposliti ob enakih pogojih kot drugi delavci (1. točka tega člena); , 4. z izučitvijo določenega poklica v posebnih zavodih za rehabilitacijo invalidov ali v organizacijah, v katerih se rehabilitirajo invalidi; 5. s šolanjem na ustreznih šolah in tečajih; 6. s pridobitvijo strokovne izobrazbe v organizacijah za izobraževanje odraslih — po posebnih predpisih. 129. člen (1) Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi privajanje delovnih invalidov na delo, za katero so se z rehabilitacijo usposobili, če je to potrebno, da bi mogli z normalnim delovnim naporom in normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo. (2) Za 'poklicno rehabilitacijo se šteje tudi privajanje na delo, ki je potrebno po končanem zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji delovnim invalidom, ki so sicer zmožni za svoje ali drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. 130. člen Če je glede na oddaljenost invalidovega stanovanja od organizacije oziroma- zavoda, v katerem bi bil ta lahko na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, delovni invalid pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prometnimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, zagotovi skupnost invalidu poklicno rehabilitacijo izven stalnega prebivališča in preskrbi nastanitev v kraju, ki je določen za rehabilitacijo. 131. člen Če je za poklicno rehabilitacijo delovnega invalida potrebno, da se preuredijo prostori ali priredijo de- lovna sredstva (stroji in druge naprave), preskrbi finančna sredstva skupnost. S pogodbo med skupnostjo in organizacijo se določita namen in način uporabe teh sredstev. 3. Oskrbnina in pavšalno nadomestilo 132. člen (1) Delovni invalid, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, ima pravico do oskrbnine od dneva pridobitve pravice do rehabilitacije do dneva napotitve na rehabilitacijo, kot tudi med rehabilitacijo, na katero je bil poslan. (2) Delovni invalid iz prvega odstavka tega člena ima pravico do oskrbnine tudi tisti čas, ko se po končani poklicni rehabilitaciji privaja na delo, za katero se je z rehabilitacijo usposobil, če je to potrebno, da bi mogel z normalnim delovnim naporom in normalnim delovnim učinkom opravljati novo delo. (3) Pravico do oskrbnine za čas privajanja na delo ima tudi delovni'invalid, ki je zmožen za svoje ali drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, kateremu pa je po končanem,zdravljenju oziroma medicinski rehabilitaciji potrebno najprej privajanje na svoje ali drugo delo. (4) Pravico do oskrbnine ima delovni invalid tudi tisti čas, ko mora zaradi bolezni ali kakšnega drugega vzroka, zaradi katerega se po predpisih o zdravstvenem zavarovanju priznava pravica do nadomestila osebnega dohodka med zadržanostjo z dela, prekiniti poklicno rehabilitacijo. (5) Oskrbnina se izplačuje delovnemu invalidu še po preteku roka, določenega za nastop poklicne rehabilitacije, če te ni nastopil iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje. 133. člen (1) Osnova za odmero oskrbnine je poprečni mesečni osebni dohodek za poln delovni čas, ki ga je zavarovanec dosegel v koledarskem letu pred letom, v katerem je postal invalid. (2) Če zavarovanec v preteklem letu ni dobil osebnega dohodka, se vzame za osnovo poprečni mesečni osebni dohodek oziroma akontacija na osebni dohodek za tekoče leto do dneva nastanka invalidnosti. (3) Če zavarovanec ni dobil osebnega dohodka niti v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti niti v tekočem letu (prvi in drugi odstavek), ge vzame za osnovo za oskrbnino osebni dohodek delavca na enakem ali podobnem delovnem mestu v koledarskem letu pred letom, v katerem je zavarovanec postal invalid. (4) Za zavarovance iz 23., 4. do 6. točke 24., 25. ter 26. člena tega statuta je osnova za oskrbnino pokojninska osnova, od katere -se jim odmerja invalidska pokojnina. 134. člen Osnova za oskrbnino se poveča v začetku vsakega koledarskega leta za odstotek, s katerim so se povečali poprečni osebni dohodki na območju skupnosti v preteklem koledarskem letu. 135. člen (1) Oskrbnina znaša 90°/o osnove. (2) Delovnemu invalidu na poklicni rehabilitaciji v organizaciji, kjer ima brezplačno stanovanje in hrano, gre med rehabilitacijo oskrbnina: 1. v višini 50°/o oskrbnine iz prvega odstavka, če ne preživlja družine; 2. v polnem znesku, če preživlja družino. (3) Ce je zakonec delovnega invalida zaposlen, opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, je upokojenec ali ima dohodke, ki bi ga izključevali od pravice do varstvenega dodatka, se v smislu prejšnjega odstavka šteje, da ga delovni invalid ne preživlja. 136. člen (1) Kadar mora delovni invalid na poklicno rehabilitacijo izven stalnega prebivališča, pa mu ni mogoče zagotoviti stalnega prevoza od stanovanja do kraja, kjer je na rehabilitaciji, in tudi nima med rehabilitacijo v drugem kraju brezplačnega stanovanja in hrane, se mu izplačuje poleg oskrbnine še pavšalno nadomestilo. (2) Pavšalno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena je enako mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov za delovnega invalida, ki preživlja družino, in 70 »/o tega zneska za invalida, ki ne preživlja družine. 4. Zaposlitev 137. člen (1) Pravico do zaposlitve na ustreznem delu ima zavarovanec, ki postane invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, preden dopolni moški 60 let in ženska 55 let starosti. (2) Zavarovanec iz 23., ter 4. do 6. točke 24. člena tega statuta ima pravico do zaposlitve samo, če se je s poklicno rehabilitacijo usposobil za drugo ustrezno delo. 138. člen (1) Delovni invalid, ki je pridobil pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu, pa se v šestih mesecih od dneva, ko mu je bila pravica priznana, po lastni volji ni priglasil za zaposlitev ali ni hotel sprejeti preskrbljene zaposlitve na ustreznem delu, ne more na osnovi iste invalidnosti ali njenega poznejšega poslabšanja znova pridobiti pravice do zaposlitve na ustreznem delu in ne pravice do nadomestila, ki se pridobi v zvezi s pravico do zaposlitve. (2) Delovnemu invalidu, ki nastopi preskrbljeno zaposlitev na drugem ustreznem delu, po svoji volji pa jo prekine, se prizna na podlagi iste invalidnosti ali njenega poznejšega poslabšanja znova pravica do zaposlitve na ustreznem delu in pravica do nadomestila v zvezi s pravico do zaposlitve, če dopolni po prekinitvi preskrbljene zaposlitve zavarovalno dobo, ki je predpisana za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja. 139. člen Pravica do zaposlitve preneha delovnemu invalidu, ki je med uživanjem te pravice izpolnil pogoje za starostno pokojnino. ' 140. člen (1) Delovnemu invalidu, ki se je s poklicno rehabilitacijo usposobil za drugo ustrezno delo, se preskrbi zaposlitev na delu oziroma na delovnem mestu, za katero se zahtpva strokovna izobrazba, ki jo je pridobil s poklicno rehabilitacijo. ' (2) Če zaposlitev v smislu določb prejšnjega od- stavka ni smotrna, se delovni invalid zaposli na drugem ustreznem delu v skladu s tretjim odstavkom 41. člena tega statuta. Za zaposlitev po tem odstavku da Mnenje invalidska komisija. 141. člen Delovnemu invalidu, zavarovancu iz 2. točke prvega odstavka 18. člena tega statuta, ki je brez poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, se preskrbi zaposlitev v smislu 127. člena tega statuta. 142. člen (1) Delovni invalid, ki glede na stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter glede na splošno zdravstveno stanje lahko dela v enakih pogojih kot drugi delavci, se zaposli v organizaciji ali pri delodajalcu. (2) Delovni invalid, ki glede na stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter glede na zdravstveno stanje ne more delati v enakih pogojih kot drugi delavci, se zaposli v invalidskih delavnicah oziroma v posebnih organizacijah za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov. (3) Delovni invalid se lahko zaposli tudi tako, da doma opravlja ustrezno delo za organizacijo, če je to glede na njegovo invalidnost ter na vrsto in organizacijo dela mogoče. 143. člen < (1) Organizacije in delodajalci morajo obdržati na delu oziroma po končani poklicni rehabilitaciji znova sprejeti na delo delovnega invalida, če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni; če pa je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba izven dela, so ga dolžni obdržati na delu oziroma znova sprejeti na ' delo, če je bil pri njih pred nastankom invalidnosti v delovnem razmerju vsaj eno leto. (2) Ce zaradi narave njene dejavnosti pri organizaciji ali delodajalcu ni delovnega mesta, na katero bi mogla razporediti takega delovnega invalida, mu mora organizacija oziroma delodajalec zagotoviti zaposlitev pri drugi organizaciji oziroma delodajalcu na ta način, da se z njo neposredno dogovori o zaposlitvi delovnega invalida, ali da z drugo organizacijo ali delodajalcem skupaj ustanovi novo organizacijo, v kateri je zagotovljena zaposlitev delovnim invalidom. (3) V spornih primerih imenuje za delo pristojni občinski upravni organ na predlog delovnega invalida in njegove sindikalne organizacije, službe za zaposlovanje ali skupnosti komisijo, ki ugotovi, ali pri organizaciji, v kateri je bil zavarovanec — delovni invalid v delovnem razmerju, ni ustreznega delovnega mesta za zaposlitev takega delovnega invalida. V komisijo imenuje po enega predstavnika organizacije, skupnosti in občinske skupščine. Komisija si priskrbi po potrebi strokovno mnenje zavodov, ki se ukvarjajo z organizacijo dela in tehnologijo proizvodnje in poslovanja, z varnostjo pri delu, z rehabilitacijo invalidov in podobno. Odločitev komisije je obvezna, če se člani te komisije ne morejo sporazumeti, odloči svet občinske skupščine, pristojen za delo.' 144. člen Delovni invalid, ki se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prometnimi sredstvi, se ne napoti na delo v organizacijo oziroma invalidsko delavnico, če mu je za odhajanje na delo in vračanje z dela nujno potrebno posebno prevozno sredstvo, poseben prevoz pa mu ni preskrbljen. 145. člen Ce je potrebno za zaposlitev posameznega delovnega invalida na ustreznem delovnem mestu v orga- nizaciji preurediti prostore, prirediti stroje ali druge naprave in sredstva za delo, preskrbi finančna sredstva skupnost. S pogodbo med skupnostjo' in organizacijo se določi namen in način uporabe teh sredstev. 146. člen Delovnemu invalidu, ki izkoristi priznano pravico do zaposlitve, stopi v delovno razmerje in dela tolikšen delovni čas, kot ustreza preostali njegovi delovni zmožnosti. se šteje*čas take zaposlitve za čas delovnega razmerja s polnim delovnim časom, kadar gre za pridobitev drugih pravic po tem statutu. 147. člen (1) Delovni invalid, pri katerem nastanejo med uživanjem po tem statutu pridobljenih pravic spremembe glede delovne zmožnosti in se ugotovi, da ni več invalid, ima enake pravice in dolžnosti, kot jih imb po tem statutu delovni invalid do nastopa ustreznega dela, če se v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o izgubi pravic, pridobljenih na podlagi invalidnosti, prijavi za zaposlitev pri službi za zaposlovanje delavcev. Pravica do zaposlitve in začasno nadomestilo do nastopa ustreznega dela pripada invalidu ne glede na starost, če niso izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. (2) V odločbi o izgubi pravic, pridobljenih na podlagi invalidnosti, mora biti vselej zapisan pouk, v katerem času se je treba prijaviti službi za zaposlovanje in uveljavitev pravic iz prvega odstavka tega člena. 5. Nadomestila v zvezi s pravico do zaposlitve a) VrsLa nadomestil 148. člen (1) Delovnemu invalidu II. in III. kategorije invalidnosti so v zvezi s pravico do zaposlitve na ustreznem delu zagotovljena naslednja nadomestila: 1. začasno nadomestilo; 2. nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom; 3. nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. (2) Nadomestili iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena gresta za dneve dela ter za druge dneve, za katere imajo delavci po posebnih predpisih pravico do nadomestila osebnega dohodka in tudi med začasno zadržanostjo z dela, ko po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delovni invalid prejema nadomestilo osebnega dohodka. b) Začasno nadomestilo 149. člen (1) Pravico do začasnega nadomestila ima delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti od dneva, ko pridobi pravico do zaposlitve na ustreznem delu, oziroma od dneva končane poklicne rehabilitacije do dneva, ko nastopi delo. (2) Delovnemu invalidu, ki mu neodvisno od njegove volje preneha zaposlitev, gre začasno nadomestilo tudi za čas od prenehanja zaposlitve do nastopa novega dela, če se je priglasil za zaposlitev v osmih dneh po prenehanju prejšnje zaposlitve. (3) Pravica do zaposlitve preneha v vsakem primeru, ko delovni invalid oziroma zavarovanec izpolni pogoje za starostno pokojnino. 150. člen (1) Začasno nadomestilo znaša 50 “/o osnove za odmero oskrbnine po 133. členu tega statuta. (2) Ce delovni invalid preživlja člane ožje družine in glede na svoje premoženjske razmere in dohodke izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, se mu začasno nadomestilo iz prejšnjega odstavka poveča za 50 °/o. (3) Za začasno nadomestilo se primerno uporablja določba 134, člena tega statuta. c) Nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom 151. člen Pravico db nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom ima delovni invalid II. kategorije invalidnosti, dokler opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo, ki mu je priskrbljeno. 152. člen Nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga dobiva zaposleni invalid 'za skrajšani delovni čas in osebnim dohodkom, ki bi ga dobival, če bi na istem delovnem mestu delal poln delovni čas. Ta razlika se obračunava na podlagi osebnega dohodki, ki ga dobiva zaposleni invalid za skrajšan delovni čas. 153. člen Ce delovni invalid, ki je zaposlen s skrajšanim delovnim časom, redno dela dalj, kot mu je določeno v odločbi, mu gre nadomestilo samo za tisti delovni čas, ko dejansko ne dela, vendar največ do polnega delovnega časa. č) Nadomestilo zaradi manjše g,a osebnega dohodka na drugemdelu 154. člen (1) Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu ima zavarovanec iz 18. do 21. člena tega statuta, ki je postal delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti ter izkoristil pravico do zaposlitve in se zaposlil na delovnem mestu, na katerem dobiva manjši osebni dohodek, kot ga je dobival na delovnem mestu, na katerem je delal pred invalidnostjo. (2) Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka ima delovni invalid II. kategorije invalidnosti poleg pravice do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. 155. člen (1) Osnova za odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu je razlika med poprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci tiste skupine, v kateri je delovni invalid delal, dobili v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, in poprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci dobili v istem koledarskem letu v skupini, v katero je delovni invalid napoten na delo. (2) Ce ni mogoče ugotoviti poprečnega osebnega dohodka po prejšnjem odstavku, je osnova za odmero nadomestila razlika med osebnim dohodkom, ki ga je delovni invalid dobil v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, in poprečnim osebnim dohodkom, ki ga je delavec v istem koledarskem letu dobil na delovnem mestu, na katero je delovni invalid napoten. (3) Delovnemu invalidu, pri katerem je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri nadomestilo v višini 90 %> osnove. Delovnemu invalidu, pri katerem je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, gre kot nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka 100 0/o. osnove. (4) Po tretjem odstavku tega člena odmerjeno nadomestilo se delovnemu invalidu izplačuje do konca koledarskega leta, v katerem je postal invalid, v začetku vsakega naslednjega koledarskega leta pa se nadomestilo poveča za odstotek, za kolikor se je v organizaciji, v kateri dela, v poprečju povečal osebni dohodek. (5) Delovnemu invalidu, zaposlenemu pri delodajalcu, se odmerjeno nadomestilo poveča po prejšnjem odstavku za odstotek, za kolikor so se v poprečju povečali osebni dohodki na območju skupnosti. (6) Skupnost občasno določi, da se po tem členu odmerjeno nadomestilo na novo določi. Skupnost lahko določi, da se nadomestilo na novo odnteri tudi samo v posamezni organizaciji. Za novo odmero nadomestila se primerno uporabljata določbi prvega in drugega odstavka tega člena. X, poglavje PRAVICE ZAVAROVANCEV, PRI KATERIH OBSTOJA NEPOSREDNA NEVARNOST ZA INVALIDNOST 156. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 18. člena tega statuta, pri katerih je podana neposredna nevarnost, da postanejo invalidi (29. člen), pridobijo, če izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe za invalidsko pokojnino: T. pravico do poklicne rehabilitacije ob pogojih iz 124. člena tega statuta, če brez poklicne rehabilitacije ne morejo opravljati drugega ustreznega dela; 2. pravico dp oskrbnine v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije; 3. pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom ne glede na svojo starost, če niso izpolnili pogojev za pravico do starostne pokojnine; 4. pravico do začasnega nadomestila in do nado- mestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu v zvezi s pravico do zaposlitve na ustreznem delu. , XI. poglavje ORGANIZACIJA IZVAJANJA POKLICNE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA DELOVNIH INVALIDOV 157. člen Poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov izvaja skupnost. 158. člen (1) Skupnost skrbi za uresničevanje pravice do poklicne rehabilitacije in pravice do zaposlitve delovnih invalidov na ustreznem delu, pri tem pa sodeluje s strokovnimi organizacijami za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, z organi družbenopolitičnih skupno- \ sti, z organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami ter s službo za zaposlovanje. (2) Za izvajanje poklicne, rehabilitacije in za zaposlovanje delovnih invalidov sklepa skupnost z organizacijami in organi iz prejšnjega odstavka pogodbe, s katerimi se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. (3) Skupnost spremlja izvajanje rehabilitacije in zaposlitve po sklenjenih pogodbah in v ta namen lahko zahteva ustrezna sporočila in podatke. 159. člen Način poklicne rehabilitacije in zaposlitve, roki za nastop poklicne rehabilitacije in zaposlitve, trajanje rehabilitacije in natančnejše pogoje delovnih invalidov za delo se določijo v pogodbah, ki jih sklene skupnost z organizacijami ter delodajalci. S temi pogodbami se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. 160. člen (1) Organizacije in delodajalci poročajo v osmih dneh skupnosti: 1. o nastopu delovnega invalida na poklicno rehabilitacijo,' o izostankih in presledkih med rehabilitacijo z razlogi za presledke ter o dnevu končane poklicne rehabilitacije; 2. o nastopu delovnega invalida na ustrezno delo, o osebnem dohodku, koliko časa dnevno dela in koliko časa traja poln delovni čas, predpisan za delo, ki ga opravlja, o spremembah osebnega dohodka in delovnega časa, o premestitvah na drugo delovno mesto ter o izostankih z dela in o prekinitvi delovnega razmerja; 3. o dejstvih, ki se nanašajo na splošno zdravstveno stanje delavca — delovnega invalida; 4. o drugih podatkih za zaposlene delavce, ki so jih po posebnih predpisih dolžni prijavljati. (2) Organizacije in delodajalci, h katerim napoti skupnost delovnega invalida za zaposlitev ji pošljejo v osmih dneh poročilo o tem, ali je invalid nastopil delo, oziroma o tem, da ni nastopil dela v določenem roku, ter poročilo o premestitvi delovnega invalida na drugo delovno mesto ali o prenehanju delovnega razmerja. (3) Organizacije in delodajalci prijavijo podružnici ali izpostavi službe skupnosti tudi delovnega invalida, ki- je pri njih nastopil delo, čeprav pred invalidnostjo ni bil pri njih v delovnem razmerju, niti ga ni poslala na zaposlitev skupnost, temveč se je sam zaposlil, in sicer ne glede na to, ali dela poln delovni čas ali krajši od polnega delovnega časa. 161. člen (1) Skupnost sodeluje z drugimi zainteresiranimi organizacijami pri izvajanju preventivnih ukrepov in akcij pri odpravljanju vzrokov in posledic nesreč pri delu, poklicnih obolenj in nastajanja invalidnosti. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sklepa skupnost družbene dogovore z organizacijami združenega dela in njihovimi asociacijami, z družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi o programih preventivnih ukrepov, o pogojih za uveljavljanje in napredek prevencije invalidnosti ter o medsebojnih dolžnostih in obveznostih v tej zvezi. (3) Organizacije združenega dela, interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnost lahko sklepajo samoupravne sporazume za opravljanje nalog iz prvega odstavka. XII. poglavje POVRAČILO POTNIH IN SELITVENIH STROŠKOV 162. člen (1) Zavarovanci in delovni invalidi imajo pravico, do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem oziroma uporabo pravic: 1. kadar jih organ skupnosti napoti v drug kraj izven kraja stalnega prebivališča Oziroma zaposlitve zaradi ugotovitve invalidnosti, telesne okvare, ugotovitve neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ter potrebe za pomoč in postrežbo in je kraj, kamor so napoteni, oddaljen najmanj 15 km od kraja stalnega prebivališča oziroma zaposlitve; 2. kadar jih organ skupnosti napoti v drug kraj na poklicno rehabilitacijo, privajanje na delo ali da nastopijo ustrezno delo. (2) Kadar Je glede na zdravstveno stanje zavarovanca oziroma delovnega invalida potreben prevoz z reševalnim avtomobilom, plača skupnost prevozne stroške ne glede na oddaljenost od kraja zaposlitve oziroma stalnega prebivališča. Prevoz z reševalnim avtomobilom dovoli organ skupnosti, ki je zavarovanca oziroma delovnega invalida napotil v drug kraj. (3) Pravico do povračila potnih stroškov imajo tudi osebe, ki so določene za spremljevalce zavarovancev oziroma delovnih invalidov v primerih iz prvega odstavka tega člena. 163. člen (1) Povračilo potnih stroškov obsega: 1. povračilo prevoznih stroškov; 2. povračilo stroškov za hrano in prenočitev med potjo in prebivanjem v drugam kraju. (2) Povračilo prevoznih stroškov se prizna po osnovni tarifi za redna prevozna sredstva javnega prometa. 164. člen Delovni invalidi in zavarovanci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, napoteni zaradi zaposlitve v kraj izven stalnega prebivališča, imajo ob preselitvi pravico do povračila selitvenih stroškov. 165. člen Višino potnih stroškov in naj večji znesek selitvenih stroškov določa skupnost s posebnim sklepom. XIII. poglavje enkrat::: t rtni prispevek za rekreacijo 166. člen (1) Upokojenci in uživalci oskrbnine oziroma začasnega nadomestila imajo pravico do enkratnega letnega prispevka za rekreacijo, ki je določen za vse upravičence v enotnem znesku. Kadar uživa družinsko pokojnino več upravičencev, se jim ta prispevek izplača v enem znesku. Ce se družinska pokojnina deli na več upravičencev, se v enakem razmerju deli tudi enkratni letni prispevek za rekreacijo. (2) Višino enkratnega letnega prispevka za rekreacijo določa skupnost s sklepom. Četrti del PRIDOBITEV IN DOLOČITEV PRAVIC BORCEM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE 167. člen (1) Udeleženci narodnoosvobodilne vojne so zavarovanci, ki se jim ves čas od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno šteje v posebno dobo (v nadaljnjem besedilu: borci NOV). (2) Borci narodnoosvobodilne vojne . pred 9. septembrom 1943 (v nadaljnjem besedilii: borci NOV,pred 9. 9. 1943) so borci NOV, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj oziroma so začeli aktivno in organizirano delati za narodnoosvodilni boj pred 9. septembrom 1943, t^r borci NOV, ki so postali jugoslovanski državljani po mirovni pogodbi z Italijo ali'so bili kot jugoslovanski državljani stalno naseljeni na ozemlju, ki je bilo s to pogocflao pripojeno Jugoslaviji, oziroma, ki so na podlagi memoranduma o soglasju o Svobodnem tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954 izenačeni v pravicah in dolžnostih z jugoslovanskimi državljani in so stopili v narodnoosvobodilni boj oziroma začeli aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni boj do 13. oktobra 1943. (3) Določba drugega odstavka velja tudi za osebe, ki so pridobile jugoslovansko državljanstvo z naturalizacijo. 168. člen (1) Pravico do starostne pokojnine pridobi borec NOV pred 9. 9. 1943: 1. ne glede na starost — ko dopolni pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska); 2. ko dopolni starost 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska) — če ima najmanj 20 let pokojninske dobe, dopolnjene kadarkoli, od tega pq( najmanj 10 let zavarovalne dobe. (2) Borcu NOV pred 9. 9. 1943, ki ima pokojninsko dobo najmanj 15 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let, lahko posebna komisija ne glede na starost izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost. Posebna ko-mija se ustanovi na način, ki ga določa zakon. (3) Borci NOV pred 9. 9. 1943 lahko pridobijo pravico do starostne pokojnine, ko izpolnijo pogoje, predpisane v tem členu, ne glede na to, kdaj jim je prenehalo zavarovanje. (4) V desetletno zavarovalno dobo iz prvega in drugega odstavka tega člena se vštevajo enojno tudi vsa obdobja, ki se borcem NOV po tem naslovu dvojno vštevajo v pokojninsko dobo. (5) Borec NOV pred 9. 9. 1943 se lahko opredeli, da uveljavi pravico do starostne pokojnine ob pogojih iz 42. člena tega statuta, s tem, da se mu obdobja posebne dobe, ki se štejejo dvojno, računajo v pokojninsko dobo enojno, če je to zanj ugodneje. 169. člen Borec NOV pred 9.' 9. 1943, ki zaradi invalidnosti ne more opravljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa,, ne glede na to, ali bi morda mogel po poklicni rehabilitaciji ali brez nje opravljati drugo ustrezno delo, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje glede pokojninske dobe za pridobitev pravice do te pokojnine. 170. člen (1) Pri izračunu pokojninske osnove za borca NOV pred 9. 9. 1943 se vzame mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je borec dobil v zadnjih petih letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, če je to zanj ugodneje, pa se pokojninska osnova izračuna enako kot drugim zavarovancem. (2) Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja (prvi odstavek tega člena) se valorizirajo tako, da se prejšnji osebni dohodki preračunajo na raven osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove, če je to za borca ugodneje, pa se osebni dohodki valorizirajo enako kot drugim zavarovancem. (3) Borcu NOV pred 9. 9. 1943, ki je poleg osebnega dohodka dobival po posebnih predpisih tudi dodatek za borce, se tudi ta dodatek všteva v osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. (4) Pri odmeri pokojnine za borce NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se vzame najmanj pokojninska osnova, ki ustreza poprečju osebnih dohodkov delavcev v Jugoslaviji v zadnjem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za razliko do poprečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji. 171. člen (1) Dorcu NOV pred 9. 9. 1943 se odmeri starostna pokojnina, uveljavljena po 168. členu tega statuta, ter invalidska pokojnina, če je zanj to ugodneje, v odstotku od pokojninske osnove glede na pokojninsko dobo in znaša za 15 let pokojninske dobe za moške 45 °/o, za ženske pa 47,5 °/o pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ta pokojnina poveča moškemu za 2 °/o, ženski pa za 2,5 “/o pokojninske osnove, z omejitvijo, da sme tako odmerjena pokojnina znašati največ 85 V« pokojninske osnove. (2) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki uveljavi invalidsko pokojnino s pokojninsko dobo manj kot 15 let, se odmeri invalidska pokojnina moškemu v višini 45 %> oziroma ženski v višini 47,5 °/o pokojninske osnove. (3) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki , uveljavi pokojnino s pokojninsko dobo manj kot 35 let (mpški) oziroma manj kot 30 let (ženska), ter zavarovane^ iz drugega odstavka tega člena se njen znesek, obračunan po dopolnjeni pokojninski dobi, poveča za 60 °/o, z omejitvijo, da sme tako povečana pokojnina znašati največ 85 % pokojninske osnove. 172. člen (1) Borec NOV, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma začel aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni boj 9. septembra 1943 ali pozneje, pridobi pravico do pokojnine ob enakih pogojih kot drugi zavarovanci in se mu pokojnina odmeri na enak način kot njim. (2) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki uveljavi na podlagi dopolnjene pokojninske dobe nižjo pokojnino kot 85 %> pokojninske osnove, se njen znesek, obračunan po dopolnjeni pokojninski dobi, poveča: 1. borcu NOV od 9. septembra 1943 do konca omenjenega leta — za 60 °/o; 2. borcu NOV od leta 1944 — za 30%>; 3. borcu NOV od leta 1945 — za 10°/o. (3) Zavarovancu — jugoslovanskemu državljanu, ki je bil po 6. aprilu 1941 ujet ali interniran in ki se je v taboriščih vojnih ujetnikov ali političnih zapornikov oziroma internirancev brez presledkov aktivno in organizirano udeleževal dela za narodnoosvobodilno gibanje in se po vrnitvi iz taborišča postavil na razpolago narodnoosvobodilnemu gibanju in nadaljeval aktivno delo zanj, pa mu ta čas ni priznan dvojno, se pokojnina, uveljavljena na podlagi dopolnjene pokojninske dobe v manjšem odstotku kot 85 “/o pokojninske osnove, poveča za 30 °/o. (4) Pokojnina, povečana po drugem in tretjem odstavka tega člena, sme znašati največ 85 %> pokojninske osnove. (5) Borcu NOV iz prvega odstavka tega člena se računajo obdobja posebne dobe, ki se štejejo dvojno v pokojninsko dobo, enojno, če je to zanj ugodneje. * 173. člen Družinskim članom borca NOV pred 9. 9. 1843, ki je ob smrti izpolnjeval pogoje za priznanje starostne pokojnine po drugem odstavku 168. člena tega statuta, pa te pokojnine ni uveljavil, sme posebna komisija, ki je določena v omenjenem členu, priznati pravico do družinske pokojnine, če so izpolnjeni pogoji za pridobitev družinske pokojnine. Ta družinska pokojnina se odmeri od starostne pokojnine, ki bi šla takemu borcu, če bi jo bil za življenja uveljavil. 174. člen (1) Pokojnine^iorcev NOV pred 9. 9. 1943 se usklajujejo enako kot pokojnine drugih zavarovancev. (2) Kot najnižja pokojninska osnova, po kateri se vsako leto usklajujejo pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, se vzame poprečje osebnih dohodkov delavcev v Jugoslaviji v prejšnjem letu, povečano za razliko do poprečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v prejšnjem letu. 175. člen O izjemnem priznanju pravice do pokojnine po drugem odstavku 168. člena in 173. člena odloča posebna komisija (drugi odstavek 168. člena) po podatkih o pokojninski dobi, ki si jih poprej preskrbi od pristojne skupnosti. Ta odločba je dokončna in na njeni podlagi odmeri skupnost pripadajočo pokojnino. \ 176. člen (1) Določbe 168. do 171. člena ter 173. do 175. člena tega statuta prihajajo glede pridobivanja in določanja pravic v poštev tudi za udeležence španske državljanske vojne (v nadaljnjem besedilu: španski borci). (2) Španski borci so po tem statutu zavarovanci, ki se jim čas prebit, v sestavi bivše španske republikanske armade dvojno šteje v posebno dobo. Španskemu borcu se v posebno dobo dvojno šteje tudi čas, ki ga je do 15. maja 1945 prebil v zaporu, taborišču ali internaciji, vendar ne pred 6. aprilom 1941, če je v zaporu, taborišču ali internaciji nadaljeval delo za narodnoosvobodilno gibanje, s pogojem, da se je po vrnitvi iz zapora, taborišča ali internacije postavil na razpolago narodnoosvobodilnemu gibanju in nadaljeval aktivno delo zanj. 177. člen Določbe 168. do 175. člena tega statuta prihajajo glede pridobivanja in določanja pravic v poštev tudi za zavarovance — udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije — jugoslovanske državljane, ki se jim ves čas od vstopa v narodnoosvobodilno gibanje Grčije oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela zanj do 15. maja 1945, vendar ne pred 6. aprilom 1941, brez presledkov dvojno šteje v posebno dobo, in sicer odvisno od dneva, ko so stopili v omenjeno gibanje oziroma ko so začeli zanj aktivno in organizirano delati. Peti del USKI, AJEVANJE POKOJNIN 178. člen (1) Pokojnine se obvezno usklajujejo z ekonomskimi gibanji na območju skupnosti, in sicer: 1. da se ohrani realna vrednost pokojnin v zvezi z gibanjem življenskih stroškov; 2. da se povečajo pokojnine v zvezi z porastom družbene produktivnosti dela, nastale iz naslova minulega dela zavarovancev, odvisno od porasta osebnih dohodkov. (2) Na podlagi razlik, ki nastanejo pri razmerjih v ravni pokojnin, uveljavljenih v posameznih razdobjih, se opravi obvezno usklajevanje med prej odmerjenimi in pozneje odmerjenimi pokojninami. Po tem naslovu se lahko usklajujejo vse pokojnine ali pokojnine, uveljavljene v posameznih razdobjih, za vse upokojence ali za posamezne kategorije upokojencev. (3) Pri usklajevanju pokojnin se upoštevajo merila in kriteriji, ki jih določajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, s katerimi se usmerja delitev dohodka in osebnih dohodkov. 179. člen Po določbah prvega odstavka 178. člena tega statuta se uskladijo vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih je prejšnje leto pomenilo zadnje leto zavarovanja, iz katerega so bili osebni dohodki v celoti ali deloma všteti v pokojninsko osnovo. 180. člen Gibanje življenjskih /stroškov in porast družbene produktivnosti dela se ugotavljata po uradnih statističnih podatkih. 181. člen Pokojnine se uskladijo v začetku koledarskega leta. Ce to zahteva gibanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, skupnost v skladu z družbenim dogovorom odloči o uskladitvi tudi med letom. 182. člen Invalidnine se usklajujejo praviloma z gibanjem življenjskih stroškov v preteklem koledarskem letu; skupnost namesto uskladitve lahko določi tudi nove zbeske invalidnin. Sesti del UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC 183. člen (1) Zavarovani osebi gre na njeno zahtevo pravica od dneva, ko so izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev pravice, če ni s tem statutom izrečno drugače določeno. (2) Pokojnina se izplačuje zavarovancu, ki je ob vložitvi zahteve v delovnem razmerju ali opravlja kakšno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti. (3) Zavarovancu, ki ob vložitvi zahteve ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj; ne izplača pa se za tisti čas, ko je bil v tem obdobju v delovnem razmerju oziroma je opravljal dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan. 184. člen Če je zavarovanec po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine še naprej v delovnem razrherju oziroma še naprej opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, in se mu zaradi tega ne izplačuje pokojnina, lahko zahteva, da se mu čas takšnega delovnega razmerja oziroma opravljanja takšne dejavnosti upošteva za odstotno povečanje že priznane pokojnine, lahko pa tudi zahteva, da se mu čas takšnega zavarovanja in osebni dohodek dosežen v tem času, upoštevata za novo odmero pokojnine. Z odločbo, izdano po novi zahtevi, se razveljavi prejšnja neizvršena odločba. 185. člen ^ (1) Upokojencu, ki je uveljavil starostno pokojnino (pred) dopolnitvijo pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in je znova stopil v delovno razmerje. v. katerem d.eIa..PQ.lovjco ali Več kot polovico polnega delovnega časa, ali ie začel opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se za ta čas ne izplačuje pokojnina: ta čas zavarovanja pa se mu šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine ali za novo odmero. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ukvarjanje s samostojno umetniško dejavnostjo po uveljavitvi pravice do pokojnine ne vjbliva na njeno izplačevanje, vendar pa se ta čas ne všteva v zavarovalno dobo za povečanje oziroma za novo odmero pokojnine. (3) Družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine, sc pokojnina ne ižplačiije, dokler ie v delovnem razmerju in dela noiovlčb ali več ,kot polovico polnega delovnega časa ali opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan. dt st' 186., člen %) Upokojencu, ki je uveljavil starostno pokojnino (slpokoininsko dobo 40 Ig) (njočkil oziroma 35 let (ženska), pa je ponovno stopil v delovno razmerje, začel opravljati samostojno dejavnost ali začel delo na podlagi pogodbe o delu, se pokojnina izplačuje nezmanj- j šana, če njegova pokojnina in dodatnj ijphodek skupaj ^ ne presegata dvojnega zneska_____poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih Tž prejšnjega leta v SR Sloveniji. Ce presegata to mejo, se,za ta čas izplačuje le del pokojnine, ki je odvisen od višine skupnega dohodka upokojenca in od razmerja med višino pokoj- ^ nine in višino dodatnega dohodka, Ivendar pokojnina // ne sme biti zmanjšana za več kot 50 "/p. Z družbenim dogovorpgi^i ga sklenejo skupnost, izvršm^veT'SKčip^"' sČine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiška skupnost za zaposlovanje, s'e določi način zmanjševanja pokojnin. (2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let, in tudi za upoko-jenca, ki je uveljavil starostno pokojnino pred d opol -niUdjo- pokojninske dob.e-40 JŽTroma '35 Iet~jn"ža~ uživalca družinske pokojnine, ča se zanosil z manj Rot polovico delovnega časa oziroma, če opravlja to delo na podlagi pogodbe o delu. 187. člen (1) Starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, ne oživi svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. (2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za upokojenca, ki je kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let. 188. člen (1) Ce invalidski upokojenec znova stopi v delovno razmerje in dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, se mu med tako zaposlitvijo oziroma med opravljanjem take dejavnosti invalidska pokojnina ne izplačuje. (2) Če invalidski upokojenec znova stopi v delovno razmerje, v katerem dela manj kot polovico polnega delovnega časa, ali začne delati na podlagi pogodbe o delu, se zanj uporabljajo določb^ 186. člena tega statuta. * 189. člen (1) S sklenitvijo zakona izgubijo pravico do družinske pokojnine: ' 1. vdova, ki še ni stara 45 let, razen če je to pravico pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti za delo; 2. otroci, ne glede na to, ali so sklenili zakon pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice ali po njegovi smrti, razen otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo, ali če sta oba zakonca redna študenta. (2) Vdovi, ki je s sklenitvijo novega zakona izgubila pravico do družinske pokojnine, po možu iz novega zakona pa družinske pokojnine ni pridobila, oživi pravica do prejšnje družinske pokojnine: 1. če so po prenehanju novega zakona še otroci iz prvega zakona, ki uživajo družinsko pokojnino; 2. če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima vdova glede na svojo starost oziroma število otrok pravico do družinske pokojnine. 190. člen Pri uveljavitvi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki gre zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je plačan prispevek. 191. člen (1) Ce imajo pravico do družinske pokojnine samo člani ožje družine ali samo člani širše družine, pa nekateri od njih živijo ločeno, se na zahtevo upravičencev skupna družinska pokojnina deli na enake dele. (2) Ce imajo pravico do družinske pokojnine tako Člani ožje družine kot tudi člani širše družine, nekateri od njih pa živijo ločeno, se družinska pokojnina naj- prej razdeli na del, ki gre članom ožje družine, in na del, ki gre članom širše družine, nato pa se vsak del razdeli naprej na enake dele glede na število družinskih članov. (3) Delitev pokojnine po tem členu se opravi tudi, kadar se kateremu od souživalcev začasno neha izplačevati pripadajoča družinska pokojnina, dokler trajajo s tem statutom predvidene okoliščine (186. člen), kakor tudi, dokler miruje pravica (6. člen), ki jo ima posamezni družinski član. 192. člen (1) Ce uživa družinsko pokojnino dvoje ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha, se ostalim članom, ki imajo pravico do družinske pokojnine, odmeri nova pokojnina. Tako odmerjena pokojnina gre upravičencu od dneva, od katerega nekomu od njih preneha pravica do nje. (2) Ce se izplačevanje družinske pokojnine ustavi ali če pravica, ki jo ima posamezen družinski član, miruje, se ne odmerja nova družinska pokojnina. (3) Ce se vdovi zaradi zaposlitve ali uživanja osebne pokojnine ne izplačuje pripadajoča ji družinska pokojnina, se ostalim članom ožje družine izplačuje ta čas družinska pokojnina, odmerjena kot da vdova ne bi imela pravice do nje. 193. člen (1) Zavarovancu gredo pravice iz invalidskega zavarovanja od dneva, ko je postal invalid, oziroma od dneva, ko je nastala' telesna okvara, če ni izrecno drugače določeno. (2) Zavarovancu, ki ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja več dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, invalidnost oziroma telesna okvara pa je obstajala pred vložitvijo zahteve, gre invalidska pokojnina oziroma invalidnina od dneva, ko je nastala invalidnost oziroma telesna okvara, Vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj; drugi prejemki gredo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če ni izrecno drugače določeno. (3) Zavarovancu, ki mu je bil po dnevu, od katerega ima pravico do invalidske pokojnine, izplačan osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, se izplačuje pokojnina od prvega naslednjega dne po dnevu, s katerim se mu je nehal izplačevati osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka. 194. člen (1) Pravico do invalidnine imajo zavarovanci ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne. (2) Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali pridobi in uživa tudi kakšno drugo pravico po tem statutu. 195. člen (1) Na podlagi invalidnosti ali telesne okvare pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma dokler je podana stopnja telesne okvare, po kateri je bila priznana pravica. (2) Ce nastanejo v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma v stopnji telesne okvare spremembe, zaradi katerih se določena pravica izgubi ali spremeni ali zaradi katerih so izpolnjeni pogoji za pridobitev kakšne druge pravice, se pravica izgubi ali spremeni oziroma se nova pravica pridobi od prvega dneva naslednjega meseca po nastanku spremembe. 196. člen (1) Pravica do varstvenega dodatka gre upokojencu od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za priznanje varstvenega dodatka v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Če vloži upokojenec zahtevo po preteku omenjenega roka ali če šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za varstveni dodatek, mu gre pravica do varstvenega dbdatka od dneva izpolnitve pogojev, vendar največ za šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. (2) Pravica do varstvenega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca po prenehanju pogojev za uživanje pravice do varstvenega dodatka. 197. člen / (1) Dodatek za pomoč in postrežbo gre zavarovancu od dneva, ko je nastala potreba po pcyjfioči in postrežbi, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev naz'hj. (2) Zavarovancu, ki je stopil v delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času, ko je trajalo zavarovanje, gre dodatek za pomoč in postrežbo od vstopa v delovno razmerje oziroma od takrat ko je oslepel, vendar se izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve In še za šest mesecev nazaj. (3) Določbe drugega odstavka se primerno uporabljajo tudi za zavarovance, katerim je kot nepokretnim zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo po tem statutu. (4) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu do tega dodatka za tisti čas, ko je v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zdravstvenem zavodu, in sicer za čas nad 30 dni take oskrbe. (5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izplačuje dodatek za pomoč in postrežbo tudi nad 30 dni oskrbe upravičencu, če mu nudi pomoč in postrežbo oseba, ki je pri njem v delovnem razmerju in je na tej osnovi socialno zavarovana, ali zakonec, ki ni zaposlen in nima drugih rednih dohodkov za lastno preživljanje, in če pokojnina z dodatkom za pomoč in postrežbo ne znaša več kot 70% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v preteklem letu. V teh primerih se dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje najdalj 6 mesecev. 198. člen (1) Oskrbnina gre delovnemu invalidu oziroma zavarovancu od dneva, ko je postal invalid oziroma od dneva, ko je bila ugotovljena nevarnost, da postane invalid, pa do dneva, ko mu je vročena odločba o poklicni rehabilitaciji. Od tega dneva pa do nastopa rehabilitacije gre delovnemu invalidu oziroma zavarovancu oskrbnina, če nastopi rehabilitacija v roku, ki je določen v odločbi o poklicni rehabilitaciji. (2) Če delovni invalid oziroma zavarovanec ne nastopi rehabilitacije v določenem roku, izgubi pravico do oskrbnine, razen če ni nastopil rehabilitacije iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje. (3) Oskrbnina med poklicno rehabilitacijo gre delovnemu invalidu oziroma zavarovancu: 1. ki je nastopil rehabilitacijo v določenem roku ali jo je nastopil pozneje zato, ker je iz vzrokov izven njegove volje ni mogel nastopiti v določenem roku; 2. ki je izgubil pravico do oskrbnine do nastopa rehabilitacije v smislu prvega odstavka tega člena, pa se je pozneje zglasil za ponovno napotitev na poklicno rehabilitacijo v šestih mesecih od vročitve prve odločbe, če nastopi poklicno rehabilitacijo v roku, ki je določen v novi odločbi o rehabilitaciji. (4) Pravica do oskrbnine gre delovnem invalidu oziroma zavarovancu tudi tedaj, kadar je med uživanjem te pravice poslan na naknadno zdravljenje (medicinsko rehabilitacijo), dokler traja tako zdravljenje. 199. člen (1) Delovni invalid oziroma zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, izgubi to pravico, če je ne izkoristi v določenem roku, pa ga pri tem niso zadrževali vzroki izven njegove volje, in sicer: 1. če ne nastopi poklicne rehabilitacije v šestih mesecih od dneva, ko mu je bila vročena odločba o poklicni rehabilitaciji; 2. če he nastopi poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v novi odločbi o rehabilitaciji v smislu 2. točke tretjega odstavka 198. člena tega statuta. (2) Pravico do poklicne rehabilitacije izgubi delovni invalid oziroma zavarovanec, če prekine začeto poklicno rehabilitacijo ali če onemogoča svojo usposobitev za delo s tem, da ne izvršuje dolžnosti, ki so zvezane z rehabilitacijo. 200. člen Določbe 193. in 199. člena tega statuta veljajo tudi za delovne invalide oziroma zavarovance, ki jim gre pravica do oskrbnine v zvgzi s privajanjem na delo. 201. Člen (1) Začasno nadomestilo gre delovnemu invalidu oziroma zavarovancu od dneva, ko je postal invalid oziroma od dneva, ko je bila ugotovljena nevarnost, da postane invalid, pa do dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu dokončna. Od tega dneva dalje oziroma od dneva končane poklicne rehabilitacije, pa do nastopa preskrbljenega delovnega mesta, gre delovnemu invalidu oziroma zavarovancu začasno nadomestilo, če se je priglasil za zaposlitev službi za zaposlovanje v osmih dneh od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice do zaposlitve dokončna, oziroma v osmih dneh o'd dneva končane poklicne rehabilitacije. (2) Delovni invalid oziroma zavarovanec, ki se v roku iz prvega odstavka tega člena ne priglasi za zaposlitev, izgubi pravico do začasnega nadomestila, razen če ni mogel tega storiti v predpisanem roku iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje. (3) Delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki se je v predpisanem roku priglasil za zaposlitev, se izplačuje začasno nadomestilo za mesece, v katerih se je redno priglašal za zaposlitev službi za zaposlovanje, in za mesece, v katerih se ni mogel redno priglašati iz vzrokov, ki so. bili izven njegove volje. 202. člen Delovni invalid oziroma zavarovanec, ki je pridobil pravico do zaposlitve na ustreznem delu, izgubi to pravico in tudi pravico do nadomestil v zvezi z omenjeno pravico, če je ne izkoristi v določenem roku in če ga pri tem niso zadržali vzroki, ki so bili izven njegove volje: I 1. če se ne priglasi za zaposlitev službi za zaposlovanje v .šestih mesecih od dneva, ko je postala odločba* o priznanju pravice do zaposlitve dokončna, oziroma v šestih mesecih od dneva končane poklicne rehabilitacije; 2. če ne nastopi priskrbljenega dela na ustreznem delovnem mestu v osmih dneh od dneva, ko mu je sporočeno, naj nastopi delo; 3. če brez, opravičenega vzroka prekine delovno ' razmerje na ustreznem delu, ki mu je bilo priskrbljeno. 203. člen (1) Dodatek za pomoč in postrežbo, varstveni dodatek in invalidnina se odmerjajo in izplačujejo v mesečnem znesku, v plačilo pa zapadejo vnaprej prvi dan vsakega koledarskega meseca. (2) Oskrbnina in začasno nadomestilo se izplačujeta v mesečnem znesku in zapadeta v izplačilo za nazaj zadnji dan vsakega koledarskega meseca. (3) Nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se izplačujeta v mesečnem znesku in zapadeta v izplačilo skupaj z osebnim dohodkom. 204. člen (1) Zapadli mesečni zneski prejemkov, pridobljenih iz invalidskega zavarovanja, se ne izplačujejo uživalcu, ki je poklican pa pregled, na katerem naj se znova ugotovi stanje invalidnosti oziroma obstoj nevarnosti za invalidnost alj stopnja telesne okvare, pa brez opravičenega vzroka ne pride v določenem roku na pregled, dokler se ne javi na pregled. (2) Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski prejemkov se pozneje izplačajo uživalcu, ki pride na pregled v enem mesecu od dneva, ki je bil določen za pregled. (3) Uživalcu, ki pride na pregled po preteku enomesečnega roka iz drugega odstavka tega člena, se zadržani mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki pa se mu izplačajo od prvega dneva naslednjega meseca potem, ko se je zglasil na pregled. (4) V zVezi z uporabo določb tega statuta, ki se nanašajo na pridobitev in uveljavitev pravic v zvezi s poklicno rehabilitacijo in zaposlitvijo na ustreznem delu, se šteje čas, za katerega je uživalec izgAbil pravico do zapadlih prejemkov v smislu tretjega odstavka tega člena, kot čas, ko invalid po svoji volji ni uporabljal teh pravic. 205. člen '(1) Upokojencu oziroma delovnemu invalidu, ki se Kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, se izplačuje pokojnina ali invalidnina v tujini, če je z zadevno državo sklenjen sporazum o plačevanju pokojnin v tujini ali če zadevna država priznava takšno pravico jugoslovanskim državljanom. (2) Uživalcu pravic — našemu državljanu, ki se izseli, se pokojnina izplačuje v tujino po odobritvi skupnosti. 206. člen Ce ni v mednarodnih pogodbah drugače določeno, nimajo pravice do varstvenega dodatka:, 1. upokojenci, katerim se pokojnina izplačuje v tujini; 2. upokojenci, katerim se ne izplačuje pokojnina v tujini, ves čas, dokler prebivajo v tujini, če traja njihovo prebivanje v tujini dalj kot šest mesecev. 207. člen Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če je vedoma povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi prišel do pravic po tem statutu. 208. člen (1) Pokojnina se odmerja v mesečnem znesku in izplačuje vsak mesec vnaprej. (2) Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, katere je povzročil upokojenec, se izplačajo pozneje največ za tri leta nazaj računano od dneva, ko po prenehanju takih okoliščin upokojenec vloži zahtevo za izplačilo. 209. člen (1) Uživalec pravic mora naznaniti skupnosti vsako spremembo o osebnostnih in dejanskih okoliščinah oziroma vsako zaposlitev ali opravljanje dela. ki vpliva na pravico, njen obseg ali izplačevanje pokojnine. (2) Prijavo po prejšnjem odstavku mora uživalec vložiti v osmih dneh,od dneva, ko nastane sprememba. (3) Organizatija in delodajalec sta dolžna prijaviti skupnosti v osmih dneh vsako zaposlitev ali sklenitev pogodbe o delu z uživalcem pokojnine. Sedmi del POKOJNINSKA DOBA 210. člen Pokojninska doba, na podlagi katere se pridobivajo in določajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obsega: 1. čas po dopolnjenem 15. letu starosti, prebit v zavarovanju po/določbah tega;statuta; 2. čas, dopolnjen do 31. decembra 1972, ki se po 344., 345. in 346. členu tega statuta všteva v pokojninsko dobo kot obdobje zavarovalne dobe in obdobje posebne dobe. 1. Zavarovalna doba i , 211. člen (1) V zavarovalno dobo se všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu s polnim delovnim časom. (2) Kot čas s polnim delovnim časom je mišljen tudi čas, ki ga prebijejo na delu s skrajšanim delovnim časom: 1. zavarovanci — delovni invalidi in vojaški invalidi, če so zaposleni s tolikšnim časom, kot ustreza njihovi delovni zmožnosti; ‘2. vojaški zavarovanci — ki dobivajo invalidsko pokojnino, če so zaposleni najmanj s polovico delovnega časa; 3. zavarovanke, ki dojijo ih negujejo otroka — po posebnih predpisih; 4. defektne ali invalidne Osebe; če so zaposlene z delovnim časom, ki ustreza njihovi delovni zmožnosti. (3) Cas, prebit na delu z nepolnim delovnim časom, se všteva, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena, v zavarovalno dobo s trajanjem, ki ustreza skupnemu številu ur takega dela v posameznem letu. obračunanih na poln delovni čas. če je zavarovanec delal najmanj s polovicp predpisanega polnega delovnega časa. (4) Prvi, drugi in tretji Odstavek tega člena veljajo tudi, kadar je potreben delovni čas izpolnjen z delom v dveh ali več organizacijah oziroma pri dveh ali več delodajalcih. 212. člen Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost, na podlagi katere se pridobi pravica do invalidske pokojnine (62. in 64. člen), sč všteva v zavarovalno dobo samo čas, ki ga je prebil na delu do dneva, ko je postat invalid, če je bila ugotovljena I. kategorija invalidnosti. 213. člen V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil: 1. v bolniškem staležu po prenehanju dela, na podlagi katerega je bil zavarovan, in je ta čas dobival nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju; 2, na poklicni rehabilitaciji, na katero ga je napotil pristojni organ oziroma organizacija kot delovnega invalida ali kot vojaškega invalida, kot slepega, kot osebo, ki je zbolela za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi obolenji, ali kot civilno žrtev vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan. 214. člen V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga zavarovanec med trajanjem združenega dela prebije: 1. na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji izven organizacije, v kateri je zaposlen; 2. na strokovnem izpopolnjevanju v strokovnih šolah ali na tečajih, organiziranih v organih za notranje zadeve. 215. člen V zavarovalno dobo se všteva zavarovancem tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem in invalidskem zavarovanju: 1. kot vojaški zavarovanci; 2. kot zavarovanci na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti bodisi v skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev bodisi v posebnih zavarovalnih skupnostih. 216. člen V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec med trajanjem dela prebil: 1. na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni’ v posameznem koledarskem letu; 2. v preiskovalnem zaporu, ki je trajal do 30 dni, če je bil obsojen; , 3 na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni. 217. člen (1) Oseba, ki je bila neopravičeno obsojena in je bilo to dejstvo v poznejšem postopku pravnomočno ugotovljeno, prostostna kazen pa se je deloma ali V celoti izvršila, in oseba, ki ji je bila brez podlage vzeta prostost, lahko v postopku za priznanje odškodnine uveljavlja kot del odškodnine, naj se ji čas prestajanja prostostne kazni oziroma čas brez podlage odvzete prostosti in čas brezposelnosti po odpustu s prestajanja kazni, ki je v zvezi z neopravičeno obsodbo in ni nastala po krivdi oškodovanca, všteva v zavarovalno dobo. (2) Za vsak primer iz prejšnjega odstavka SR Slovenija plača skupnosti prispevek v višini, ki ustreza všteti zavarovalni dobi. 218. člen (1) V zavarovalno dobo se vštevajo tudi obdobja po prenehanju obveznega zavarovanja, za katera je zav?- rovanec podaljšal zavarovanje in plačal ^prispevek (podaljšano zavarovanjej^in sicer: 1. caš strokovnega izpopolnjevanja ali specializacije 'po prekinitvi delovnega razmerja, vendar največ 2 leti; 2. prekinitev zaposlitve do konca-roka, predpisanega za izplačevanje denarnega nadomestila med začasno nezaposlenostjo; 3. čas prebivanja v tujini kot zakonec zavarovanca — jugoslovanskega državljahaT K! je bil v tujini v službi pri jugoslovanskih državnih organih, delovnih in drugih organizacijah ali v kaki drugi službi na podlagi mednarodne pncndbfr; —(^jLjčas v delovnem razmerju v tujini v državi, s katero Jugoslavija nima sklenjene konvencije o socialni varnosti, ali če se po konvenciji doba, prebita v naši državi, v tej državi ne. upošteva za odmero pokojnine, ne glede na to, ali so v tej državi obvezno zavarovani ali ne. (2) Skupnost določi s posebnim aktom pogoje za podaljšanje zavarovanja po tem členu, višino in način plačevanja prispevkov za to zavarovanje. 2. Zavarovalna doba. ki se šteje s povečanjem 219. člen (1) Zavarovalna doba, prebita na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo ali na katerih zavarovanci po dopolnjenih določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, se šteje s povečanjem. Povečanje zavarovalne dobe je odvisno od teže in škodljivosti oziroma od narave dela in sme znašati največ 50 Vo. (2) Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pravico "do pokojnine zniža odvisno od povečanja zavarovalne dobe. 220. člen (1) Za delovna mesta, ha katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na takem delovnem mestu posebno težko in za zdravje škodljivo, je mogoče določiti delovna mesta, na katerih se stekajo tile pogoji: 1. da v zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi vplivi kljub temu, da so bili na zadevnih delovnih mestih uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, ki jih določajo predpisi, ter drugi ukrepi, s katerimi jih je mogcče odpraviti ali zmanjšati; 2. da opravljajo delavci delo na delovnem mestu v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu; 3. da dela .na delovnem mestu v okoliščinah iz 1. in 2. točke tega odstavka isti delavec poln delovni , čas, ki je za to delo določen. Pri tem velja za poln delovni čas tudi delovni čas, ki ne traja 42 ur na teden, če je za posamezna delovna mesta določen krajši delovni čas zaradi posebnih delovnih pogojev. (2) Za delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z dopolnitvijo določene starosti, je mogoče določiti delovna mesta v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti. 221. člen (1) Zavarovalna doba se šteje s povečanjem zavarovancem, ki so v Jugoslaviji prebili skupaj najmanj 5 let na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani, in delali poln delovni čas kot: zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70l0/o, vojaški invalidi I. do VI. skupine', slepi, osebe, bolne za distrofijo ter sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi obolenji, ali kot civilne žrtve vojne s telesno okvaro najmanj 70 "/o v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. (2) Zavarovancem iz prvega odstavka tega člena se šteje vsakih 12 mesecev dejanskega dela, na podlagi katerega so zavarovani, za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostna meja, ki je predpisana za pravico do starostne pokojnine (42. člen), pa se jim zmanjša po eno leto za vsakih 5 let takšnega dejanskega dela. 222. člen ' Zavarovancem po tem statutu se všteva v zavarovalno dobo s povečanjem tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem ali invalidskem zavarovanju kot vojaški zavarovanci ali kot civilne osebe v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, izvzemši čas, ki ga je civilna oseba v službi v Jugoslovanski ljudski armadi prebila v trupi, in sicer ob pogojih in v obsegu, kot to določajo predpisi, s katerimi sta urejena pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških oseb. 223. člen (1) Pooblaščenim uradnim osebam službe javne in državne varnosti oziroma delavcem na določenih dolžnostih v kazenskih poboljševalnih zavodih in zaporih se vsakih 12 mesecev dejanskega opravljanja take dolžnosti šteje za 16 mesecev zavarovanja. (2) Izvršni svet na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve oziroma republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo določi pooblaščene uradne osebe oziroma delavce na določenih dolžnostih, ki se jim po prejšnjem odstavku zavarovalna doba šteje s povečanjem. (3) Ce pooblaščena uradna oseba oziroma delavec iz prvega odstavka tega člena uveljavi pokojnino po splošnih pogojih, se predpisana starostna meja zmanjša za eno leto na vsaka štiri leta dejanskega opravljanja take dolžnosti. 224. člen (1) Zavarovalna doba, prebita na posebno težkih in zdravju škodljivih delih, se poveča tako, da se šteje: 12 mesecev rovanja; dejanskega dela za 14 mesecev zava- 12 mesecev rovanja; dejanskega dela za 15 mesecev zava- 12 mesecev rovanja; dejanskega dela za 16 mesecev zava- 12 mesecev rovanja. dejanskega dela za 18 mesecev zava- (2) Zavarovancu, ki opravlja delo na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine zniža takole: 1. po eno leto za vsakih 6 let, prebitih na delu na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 14 mesecev zavarovanja; 2. po eno leto za vsakih 5 let, prebitih na delu na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja; 3. po eno leto za vsaka 4 leta, prebita na delu na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja; 4. po eno leto za vsaka 3 leta, prebita na delu na delovnih mestih, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 18 mesecev zavarovanja. 225. člen (1) Delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih, določa skupnost s posebnim splošnim aktom. S tem aktom določi skupnost tudi, kolikšno dobo mora zavarovanec najmanj prebiti na takih delovnih mestih, da se zavarovalna doba šteje s povečanjem. (2) Preden skupnost določi, na katerih delovnih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, si mora priskrbeti strokovno mnenje ustreznih strokovnih zavodov in organizacij o težavnosti in škodljivosti dela na teh delovnih mestih, o možnostih uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov in rokih, v katerih je možno te ukrepe izvesti ter omejiti ali odpraviti posebno težavnost in škodljivost delovnih mest. (3) Skupnost je dolžna pred odločitvijo priskrbeti mnenje republiškega sveta zveze sindikatov SR Slovenije, gospodarske zbornice SR Slovenije in republiškega sekretariata za delo. 226. člen (1) Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije, izvršni svet skupščine SR Slovenije in skupnost sklenejo družbeni dogovor, s katerim se dogovorijo o ukrepih in dejavnosti v zvezi z delilnimi mesti, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. (2) Z družbenim dogovorom se opredelijo kriteriji in osnove postopka za določanje takih delovnih mest, osnove za sklenitev dogovorov o načinu in rokih za odpravljanje posebne težavnosti dela in škodljivosti dela za zdravje ter o kriterijih, s katerimi se ugotovi, katere organizacije v celoti plačujejo večje stroške in katere organizacije prispevajo le del stroškov, nastalih zaradi povečanja zavarovalne dobe in zaradi znižanja starostnih mej za pridobitev pravice (3) Z družbenim dogovorom se dogovorijo tudi o > svojih nalogah v zvezi z obveznim strokovnim usposabljanjem delavcev na takih delovnih mestih za dodatni poklic, z načinom občasnega premeščanja delavcev s takih delovnih mest, s prepovedjo dela preko polnega delovnega časa, z dolžino delovnega časa, z dnevno, tedensko in letno rekreacijo delavcev ter s stalno ali občasno revizijo delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. 227. člen (1) Delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in ki se določijo s splošnim aktom skupnosti (225. člen), se v posameznih organizacijah ugotavljajo komisijsko. (2) Komisijo iz prvega odstavka tega člena se-sestavljajo: predstavnik organizacije, predstavnik skupnosti in predstavnik občinskega upravnega organa, pristojen za inšpekcijo dela, oziroma predstavnik, pristojen za rudarsko inšpekcijo. 228. člen (1) Komisija iz 227. člena najprej ugotovi za vsako posamezno delovno mesto, če so izpolnjeni pogoji iz 220. člena tega statuta. (2) Če so pogoji iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni ugotovi: — naziv delovnega mesta po splošnem aktu skupnosti ter naziv delovnega mesta po internem aktu organizacije; — koledarsko leto, od katerega se v organizaciji brez presledka opravljajo dela na tem delovnem mestu; če so bili med opravljanjem presledki, ugotovi komisija časovno obdobje za vsak presledek posebej; — število delovnih mest iste vrste, predviđeno v aktu organizacije o sistemizaciji delovnih mest ter število dejansko zasedenih delovnih mest v času dela komisije; f — poimenski seznam delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu v času dela komisije; — delovni čas, ki se po splošnem aktu organizacije šteje v skladu z zakonopi za poln delovni čas na tem delovnem mestu. 229. člen (1) O ugotovitvah napravi komisija zapisnik v treh enakih izvodih, ki jih prejmejo skupnost, organizacija ter upravni organ, pristojen za inšpekcijo dela oziroma rudarsko inšpekcijo. (2) Zapisnik je osnova za vpis podatkov v evidence o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ter v evidence o delavcih, zaposlenih na takih delovnih mestih. Te evidence so osnova za ugotavljanje zavarovalne dobe v prejšnjem koledarskem letu po predpisih o vodenju matične evidence o zavarovancih. (3) Podatke iz zapisnika vpiše organizacija tudi v evidenco o osebnih dohodkih, ki jo za zavarovanca vodi po predpisih o evidencah na področju dela. 230. člen (1) Zoper ugotovitve komisije je v roku 90 dni možen ugovor na posebno komisijo, v katero imenuje republiški sekretar za delo po enega predstavnika gospodarske zbornice SR Slovenije, kadar se odloča o delovnih mestih v organizacijah, oziroma ustreznega republiškega upravnega organa, republiškega odbora pristojnega sindikata, predstavnika republiškega orga- ■ na, pristojnega za inšpekcijo dela oziroma rudarsko inšpekcijo, in skupnosti. (2) Posebna komisija odloča po načelih arbitraže. 231. člen (1) Trajanje dela na delovnih mestih, na katerih se' zavarovalna doba šteje s povečanjem, se ugotavlja le v skladu s podatki iz evidence, ki jo organizacije vodijo o takih delovnih mestih in delavcih, ki na njih delajo, oziroma iz matične evidence o zavarovancih. (2) Če je organizacija, pri kateri je zavarovanec delal na delovnem mestu iz prejšnjega odstavka, prenehala, se Čas dela ugotavlja v postopku za-ugotovitev pokojninske dobe. 232. člen Organizacije, pri katerih delajo zavarovanci — invalidi iz 221. člena tega statuta, vodijo evidenco o zavarovalni dobi, ki se šteje s povečanjem, tako kakor da bi bila ta delovna mesta ugotovljena po komisiji iz 227. člena tega statuta. Osmi del POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC I. poglavje POSTOPEK PRI SKUPNOSTI 1. Splošne določbe 233. člen (1) Pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko uveljavi oseba, ki ima lastnost zavarovanca po tem statutu. (2) Lastnost zavarovanca ugotavlja na podlagi prijave o zavarovanju, vložene po predpisih o evidenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja: 1. organ, ki ga določi skupnost, ali 2. organ, ki je za tp pooblaščen po pogodbi (20. in 21. člen). (3) Tisti, za katerega organizacija ali delodajalec ne vloži prijave o zavarovanju, lahko zahteva, naj mu organ iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero mu prizna lastnost zavarovanca. \ 234. člen (1) Če organ iz 233. člena tega statuta osebi, za katero je vložena prijava oziroma, ki zahteva priznanje lastnosti zavarovanca, c^ireče lastnost zavarovanca ali ji to lastnost prizna na kakšni drugi podlagi, ji izda o tem pismeno odločbo, in to čimprej, najkasneje pa v dveh meseceh po vložitvi prijave. (2) Če organ v dveh mesecih ne izda odločbe, s katero odreče lastnost zavarovanca, se šteje, da je osebi priznana lastnost zavarovanca, dokler o tem ni izdana dokončna odločba. Če je poteklo 5 let od dneva vložene prijave oziroma zahteve, se lastnost zavarovanca ne more odreči za nazaj. (3) Zoper odločbo organa po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba na organ skupnosti, ki je po statutu pristojen za reševanje pritožb. Njegova odločba je dokončna. 235. Člen (1) Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko uveljavi pri skupnosti oseba, ki je na območju Jugoslavije nazadnje' imela lastnost zavarovanca pri tej skupnosti, in to tudi tedaj, če gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb. (2) Pravice za primer Invalidnosti in smrti kot posledice nesreče pri delu se uveljavljajo pri skupnosti, če je bil zavarovanec pri njej zavarovan, ko je do nesreče prišlo. Pravice za primer invalidnosti in smrti kot posledice poklicne bolezni se uveljavljajo pri skupnosti, če je bil zavarovanec takrat, ko je zbolel za poklicno boleznijo zavarovan na njenem območju ali je imel lastnost zavarovanca nazadnje pri tej skupnosti. (3) Pokojninska doba in osebni dohodek ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in določitev pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in,invalidskega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in upokojencih, ne glede na to, na katerem območju so bili doseženi oziroma ugotovljeni. (4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za uveljavljanje družinske pokojnine. / 236. člen (1) O stvareh iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odloča: 1. na prvi stopnji — podružnica skupnosti; če je na območju podružnice ustanovljena izpostava, odloča leta o pravici do poklicne rehabilitacije, o pravici do zaposlitve, o pravici do oskrbnine in nadomestila v zvezi s pravico do rehabilitacije in zaposlitve; 2. na drugi stopnji — direkcija skupnosti. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloča na prvi stopnji direkcija skupnosti o pravicah, ki jih uveljavljajo zavarovane osebe po mednarodnih pogodbah. (3) Kadar je izdana na prvi stopnji odločba po drugem odstavku tega člena, odloča na drugi stopnji izvršilni odbor zbora delegacij skupnosti, (4) Odločbe, po prvem in drugem odstavku izdaja upravnik podružnice ali izpostave oziroma direktor direkcije; odločbe po tretjem odstavku tega člena izdaja predsednik izvršilnega odbora. 237. člen Organ skupnosti druge stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe prve stopnje, opravlja revizijo odločb prve stopnje ter odloča o pravicah zavarovancev, ki se uveljavljajo na podlagi mednarodnih pogodb. 2. Postopek na prvi stopnji 238. člen (1) Postopek za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovane osebe. (2) Postopek za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca ali na podlagi mnenja zdravnika, ki je zavarovanca zdravil, oziroma mnenja zdravniške komisije o zavarovančevem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti. (3) Zahteva za začetek postopka za uveljavitev pn^ic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se lahko vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri skupnosti. 239. člen (1) Odločba, s katero se priznajo določene pravice, mora v dispozitivu vsebovati: pokojninsko dobo, na podlagi katere se priznava pravica, vrsto priznane pravice in njeno višino, če gre za denarno dajatev, kadar se priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja, pa tudi kategorijo invalidnosti in stopnjo telesne okvare. Dispozitiv mora vsebovati tudi pogoje za uživanje priznane pravice. (2) Vsaka odločba, izdana o stvareh iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, mora obsegati tudi obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu. > 240. člen (1) Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovana oseba pravico, s katero so zvezani denarni prejemki, ni pa mogoče takoj določiti višine denarnih prejemkov ali ni (mogoče končati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se začasno izplačuje akontacija, dokler ne bo ugotovljen znesek, do katerega ima pravico. Višina akontacije se določi po podatkih, ki so na razpolago. (2) Kadar o stvari ni mogoče odločiti zaradi tega, ker ni mogoče dokončno ugotoviti zneska osebnih do- hodkov, po katerih naj se ugotovi pokojninska osnova, se z začasno odločbo določi znesek prejemkov po podatkih, ki so na razpolago. (3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za primere, kadar po razveljavitvi odločbe v reviziji teče postopek za novo odločbo. (4) Po izdaji odločbe se obračunajo izplačila, izvršena po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena. 241. člen (1) Pristojni organ skupnosti mora izdati odločbo o pravici iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v dveh mesecih od dneva sprejete zahteve. V zadevah invalidskega zavarovanja teče ta rok od dneva, ko je pristojni zdravnik dal mnenje o zavarovančevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti. (2) Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče izdati odločbe v roku iz prejšnjega odstavka, mora skupnost, ki vodi postopek, zavarovano osebo obvestiti o vzroku, zaradi katerega ni mogoče izdati odločbe, in o roku, v katerem bo o zadevi odločeno. (3) Odločba, izdana v postopku o stvareh iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se vroči zavarovani osebi, ki je dala pobudo za uvedbo postopka, odločba, izdana v ■ postopku o stvareh iz invalidskega zavarovanja, pa se vroči tudi organizaciji oziroma delodajalcu, pri kateri je zavarovanec v delovnem razmerju. 242. člen Odločba o priznanju pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se začne izvrševati takoj, ko je izdana, če ni za posamezne primere izrecno drugače določeno. 243. člen (1) Odločba, s katero se priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi ugotovljene invalidnosti, se začne Izvrševati po preteku roka za pritožbo, če ni v tem statutu drugače določeno. (2) Pritožba, s katero se izpodbija ugotovitev invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, zadrži izvršitev odločbe, razen če gre invalidu na podlagi ugotovljene kategorije invalidnosti invalidska pokojnina. (3) Pritožba, s katero se ne izpodbija ugotovitev invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, ne zadrži izvršitve odločbe. 244. člen * (1) Odločba, s katero je priznana pravica do poklicne rehabilitacije, se izvršuje glede oskrbnine takoj, glede poklicne rehabilitacije pa šele, ko postane dokončna v upravnem postopku. (2) Za neposredno napotitev invalida na poklicno rehabilitacijo se izda posebria odločba o izvršitvi odločbe iz prvega odstavka tega člena. V dispozitivu te odločbe mora biti določeno: organizacija, v kateri bo invalid na rehabilitaciji, poklic, za katerega* naj se usposobi, začetek in trajanje poklicne rehabilitacije, ter pravice, ki gredo invalidu v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije po tej odločbi. Pritožba zoper to odločbo začasno ustavi izvrševanje odločbe o pravici do poklicne rehabilitacije glede izplačevanja oskrbnine, razen v primeru, kadar delovni invalid v določenem roku nastopi rehabilitacijo. (3) Po končani poklicni rehabilitaciji se izda odločba o pravici delovnega invalida do zaposlitve na delu, za katero se je s poklicno rehabilitacijo usposobil, in o začasnem nadomestilu v zvezi s to pravico: 245. člen (1) Odločbo, s katero je priznana pravica do zaposlitve na ustreznem delu, začne glede začasnega nadomestila takoj izvrševati pristojni organ skupnosti, glede napotitve na ustrezno delo pa, ko postane odločba dokončna. (2) O neposredni napotitvi delovnega invalida na ustrezno zaposlitev izda skupnost posebno odločbo. Dispozitiv te odločbe vsebuje: organizacijo oziroma delodajalca, pri katerem je invalidu preskrbljena zaposlitev, delovno mesto, na katerem naj dela, in delovni čas. 3. Postopek na drugi stopnji 246. člen (1) Zoper odločbo o stvareh pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico pritožbe. (2) Ce se s pritožbo izpodbija ugotovitev ali mnenje invalidske komisije prve stopnje, je treba pred odločitvijo o pritožbi zahtevati mnenje invalidske komisije druge stopnje. 247. člen (1) Določbe 241. člena tega statuta se uporabljajo tudi v postopku na drugi stopnji. (2) V postopku na drugi stopnji se uporablja tudi določba drugega odstavka 239. člena, določba prvega odstavka pa primerno takrat, kadar odločba druge stopnje nadomesti odločbo prve stopnje. / 248. člen (1) Odločbo, s katero se na prvi stopnji priznava ali določa kakšna pravica iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, je treba predložiti v revizijo, ki jo opravi organ druge stopnje skupnosti. (2) Odločba o priznanju pravice do pokojnine po mednarodni pogodbi se ne predloži v revizijo. (3) Ce je zoper odločbo prve stopnje vložena pritožba, se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo. (4) Ce revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko preteče rok za pritožbo, se šteje, da je revizija opravljena in odločba potrjena. (5) Revizija ne zadrži izvršitve odločbe. 249. člen (1) V reviziji se lahko izreče, da se odločba prve stopnje potrdi, da se spremeni, odpravi ali razveljavi. (2) Ce je bila odločba prve stopnje v reviziji odpravljena ali razveljavljena, se izda nova odločba prve stopnje. (3) Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej pa se preizkusi samo, ali je nova odločba v skladu z razlogi, zaradi katerih jc bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena, 250. člen (1) V reviziji se lahko preizkuša tudi pravilnost izvidov in mnenj, ki jih je dala invalidska komisija prve stopnje. V tem primeru mora organ, ki opravi revizijo. pred odločitvijo o razveljavitvi odločbe prve stopanje v reviziji zahtevati izvid in mnenje invalidske komisije druge stopnje. (2) V reviziji se na podlag; izvida in mnenja invalidske komisije druge stopnje lahko odvzame pravi- ca, ki je bila priznana z odločbo prve stopnje, le na podlagi mnenja in izvida invalidske komisije druge stopnje, danega na podlagi neposrednega pregleda. 4. Sodelovanje invalidske komisije v postopku 251. člen (1) Invalidnost, neposredno nevarnost za invalidnost, nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, potrebo po pomoči in postrežbi in telesno okvaro ugotovi pristojni organ po izvidu in mnenju, ki ju dobi od invalidske komisije. (2) V postopku o stvareh iz invalidskega zavarovanja na prvi stopnji daje izvide in mnenja invalidska komisija prve stopnje, v postopku na drugi stopnji pa invalidska komisija druge stopnje. 252. člen (1) Invalidska komisija da v postopku na prvi stopnji svoj izvid in mnenje na podlagi neposrednega pregleda zavarovanca oziroma delovnega invalida in na podlagi medicinske ter druge dokumentacije o dejstvih, ki vplivajo na ugotovitev: invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, nevarnosti za invalidnost, telesne okvare ali potrebe po pomoči in postrežbi drugega. (2) V postopku na drugi stopnji da invalidska komisija izvid in mnenje praviloma na podlagi dokumentacije, ki je-bila zbrana na prvi stopnji, če spozna, da je to potrebno, pa tudi na podlagi neposrednega pregleda zavarovanca oziroma delovnega invalida. Ce komisija spozna, da so dokumentacija, izvidi in. mnenje invalidske komisije v postopku na prvi stopnji nepopolni, jih lahko dopolni neposredno ali pa po invalidski komisiji, ki je dala izvid in mnenje v postopku na prvi stopnji. (3) Invalidske komisije dajejo mnenja in izvide tudi, kadar je treba za odločanje o pravici iz pokojninskega zavarovanja ugotoviti nezmožnost za samostojno življenje in'delo ter nezmožnost za delo. 253. člen (1) Invalidske komisije ustanavlja skupnost, jim določi območje in sedež ter imenuje tudi člane invalidskih komisij in njihove namestnike. (2) Invalidsko komisijo sestavlja najmanj dvoje zdravnikov in ustrezno število drugih strokovnjakov, ki so potrebni za pravilno' uporabo predpisov o usposobitvi za delo in o zaposlitvi delovnih invalidov. (3) Invalidska komisija more dajati izvide in mnenja samo, kadar je v polni sestavi. (4) Natančnejše predpise o sestavi in delu invalidskih komisij določi skupnost v posebnem pravilniku. 5. Sprememba dokončne odločbe 254. člen Dokončna odločba se sme razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo: 1. če se zve za dejstva, ki vplivajo na pravico stranke, ta dejstva pa so nastala po izdaji odločbe; 2. če je bilo v kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališčd, ki je ugodnejše za stranko: 3. če je bil s prvo odločbo prekršen materialni zakon v škodo stranke. 255. člen (1) Pravica po odločbi iz 254. člena tega statuta gre od prvega dne naslednjega meseca, potem ko je stranka predlagala spremembo oziroma razveljavitev prejšnje odločbe, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uradno uveden. (2) Ce se izda odločba po 1. točki 254. člena tega statuta se za izdajo nove odločbe uporabljajo predpisi, ki veljajo ob uvedbi postopka. , 256. člen (1) Ce se potgm, ko je izdana odločba, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, se lahko ne glede na pogoje, ki se v takih primerih zahtevajo za obnovo postopka po zakonu o splošnem upravnem postopku, v stvareh iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja obnovi postopek, čeprav je bila v prejšnjem postopku opuščena navedba kakšnega takega dejstva oziroma dokaza. Postopek se v tem primeru obnovi ne glede na roke, ki jih določa zakon o splošnem upravnem postopku za predlaganje oziroma uvedbo obnove. Postopek se obnovi na predlog stranke ali po uradni dolžnosti. (2) Ce je predlog za obnovo postopka vložen oziroma postopek obnovljen v petih letih od vročitve odločbe stranki, se v obnovljenem postopku uporabljajo predpisi, ki so veljali ob izdaji odločbe. Ce pa je predlog vložen oziroma postopek obnovljen po preteku omenjenega roka. se uporabljajo v obnovljenem postopku predpisi, ki veljajo ob vložitvi predloga za obnovo oziroma takrat, ko se uradno obnovi postopek. (3) Pravice, ugotovljene z odločbo, ki se izda v postopku, obnovljenem po prvem odstavku tega *lena, gredo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca, po vložitvi predloga za obnovo postopka, oziroma od dneva, ko je izdana odločba v uradno obnovljenem postopku. 6. Uporaba splošnih predpisov o postopku 257. člen Za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se smiselno 'uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni drugače določeno. II. poglavje SODNO VARSTVO PRAVIC 258. člen (1) Odločba, izdana o pritožbi na drugi stopnji, je v upravnem postopku dokončna; zoper njo je mogoč upravni spor. Upravni spor je mogoč tudi zoper odločbo, s katero se v reviziji spremeni odločba prve . stopnje. (2) Ne glede na prejšnji odstavek ni mogoč upravni spor zoper odločbo o pritožbi, če je s to odločbo hkrati v reviziji razveljavljena ali odpravljena odločba prve stopnje in je zaradi tega treba izdati novo odločbo prve stopnje. (3) V upravnem sporu odloči sodišče praviloma meritorno o stvari. Deveti del DRUŽBENI DOGOVORI 259. člen Z republiškimi družbenimi dogovori za področje pokojninsko-invalidskega zavarovanja se usklajujejo in urejajo družbenoekonomski in drugi odnosi, ki so skupnega pomena. 260. člen (1) Družbene dogovore iz prejšnjega člena sklepajo: skupnost, izvršni svet skupščine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica SR Slovenije, če ni izrečno drugače v določeno v tem statutu. (2) Udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka se lahko sporazumejo, da se kot udeleženci posameznega družbenega dogovora vključijo še druge organizacije in organi. 261. člen Z družbenim dogovorom !je določa zlasti: 1. program preventivnih ukrepov in akcij pri odpravljanju vzrokov in posledic nesreč pri delu, poklicnih obolenj in invalidnosti; 2. načela za določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem; 3. izhodišča, osnove in merila za določitev stopenj prispevkov za financiranje in za povečanje pokojnin v zvezi s porastom družbene produktivnosti dela, nastale iz naslova minulega dela zavarovancev, odvisno od porasta osebnih dohodkov ter za odpravljanje razlik med poprej in pozneje odmerjenimi pokojninami. 262. člen (1) Postopek za sklenitev družbenih dogovorov lahko začne vsak od udeležencev iz prvega odstavka 260. člena tega statuta. (2) Postopek se začne s tem, da se predlog za sklenitev družbenega dogovora z ustreznim gradivom predloži udeležencem družbenega dogovora. Udeleženci so dolžni v primernem roku, ki ga ■ določi predlagatelj, sporočiti drugim udeležencem svoje stališče in pripombe k predlogu ter imenovati predstavnike za obravnavo in usklajevanje vprašanj, glede katerih so stališča različna. (3) Usklajeni predlog se predloži vsem udeležencem, da ga sprejmejo. * (4) Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga udeleženci podpišejo. 263. člen Ce glede izhodišč, osnov in meril za določitev stopenj prispevkov ne pride do soglasja med udeleženci iz 260. člena tega statuta pri sklenitvi družbenega dogovora, veljajo stopnje, določene za prejšnje obdobje. Deseti del ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 1. Načela 264. člen Zavarovanci in upokojenci si s tem statutom in drugimi splošnimi akti določajo takšno organizacijo skupnosti, ki omogoča in zagotavlja neposredno odločanje zavarovancev oziroma njihovih delegatov pri določanju pravic in obveznosti, pri ustvarjanju in kre- pitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev pravic in pri upravljanju skupnosti. 2G5. člen V skupnosti zavarovanci neposredno in po delegacijah, ki jih izberejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, upokojenci v njihovih društvih, delavci, ki niso združeni v temeljnih organizacijah združenega dela, ter zavarovanci, ki opravljajo samostojno dejavnost, pa v njihovih združenjih, urejajo zadeve pokojninskega in invalidskega zavarovanja in upravljajo s sredstvi skupnosti, zlasti: 1. določajo pravice in obveznosti iz tega zavarovanja; 2. združujejo sredstva, potrebna za uresničevanje pravic; 3. gospodarijo s sredstvi skupnosti; 4. odločajo o pravicah zavarovancev iz tega zavarovanja po organih, ki so določeni v tem statutu; 5. sodelujejo z drugimi skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, da bi uresničevali naloge, ki so skupnega pomena. 266. člen Za uresničevanje svojih nalog in za razvijanje samoupravljanja ter samoupravnih družbenih' odnosov skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi, strokovnimi organizacijami in njihovimi združenji, zlasti pa še s socialistično zvezo delovnega ljudstva, s sindikati in organizacijami ter društvi, katerih namen je varstvo invalidov, in to posebno: — pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev; — pri usklajevanju interesov po načelu družbenega dogovarjanja; — pri zagotavljanju demokratičnega postopka pri izbiri delegacij in zagotavljanju njihove aktivnosti. 2. Organi skupnosti 267. člen Organi upravljanja skupnosti, ki jih sestavljajo delegacije zavarovancev, so: 1. zbor delegacij pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini (nadalje: zbor delegacij v občini); 2. zbor delegacij skupnosti. 268. člen (1) Način izbire zbo?a delegacij v občini in zbora delegacij skupnosti določi zbor delegacij skupnosti s posebnim pravilnikom. (2) Zbor delegacij skupnosti s posebnim poslovnikom določi način delovanja zbora delegacij v občini ter način delovanja zbora delegacij skupnosti in njenih organov. a) Zbor de.legacij v občini 269. člen Zbor delegacij v občini sestavljajo po en delegat zavarovancev - delavcev iz vsake temeljne organizacije združenega dela in iz drugih delovnih skupnosti, iz društev upokojencev, ter en delegat zavarovancev -delavcev, ki niso združeni v temeljnih organizacijah združenega dela, ter zavarovancev, ki opravljajo samostojno dejavnost. 270. člen (1) Zbori delegacij v občini: 1. predstavljajo zavarovance in uživalce pokojnin na svojem območju; 2. razpravljajo in sklepajo o sprejemu in o spremembah statuta skupnosti in drugih splošnih aktov, za katere ta statut tako določa; 3. razpravljajo in sklepajo o osnovah za določanje prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; 4. pripravljajo in sprejemajo program preventivne dejavnosti na področju invalidskega varstva in program ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje invalidizacije na svojem območju; v ta namen zlasti sodelujejo s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, temeljnimi organizacijami združenega dela, organizacijami, katerih namen je pospeševati rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ter z zdravstvenimi delovnimi organizacijami in službo za zaposlovanje; 5. posredujejo zboru delegacij skupnosti problematiko, ki se na njihovem območju javlja s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter predlagajo ustrezne ukrepe. (2) O zadevah iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka zbori delegacij v občinah sklepajo skupno po načelu medsebojnega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Ce v rokut ki je določen za sprejem prispevnih stopenj, o le-teh ni dosežen samoupravni sporazum med vsemi zbori delegacij v občini, skupnosti pa bi zaradi tega nastala znatna škoda, sklepa začasno o prispevnih stopnjah zbor delegacij skupnosti (273. člen). (3) Zbori delegacij v občini pri svojem delu čim neposredneje sodelujejo po svojem delegatu z zavarovanci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, v združenjih, ki predstavljajo zavarovance, ter društvih upokojencev. 271. člen Dvoje ali več zborov delegacij v občini rešuje zadeve, ki so skupnega pomena, na skupnih sejah ali pa po načelu samoupravnega sporazumevanja. b) Zbor delegacij skupnosti in njeni organi 272. člen Zbor delegacij skupnosti sestavljajo delegacije zborov delegacij v občini. 273. člen Zbor delegacij skupnosti: 1. v imenu zavarovancev in upokojencev in potem, ko dobi sklepe oziroma samoupravne sporazume zborov delegacij v občini, določa pravice in obveznosti v statutu in drugih splošnih aktih; 2. določa in usmerja politiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti na podlagi -ed-logov in mnenj, ki jih dajo zavarovanci prek zbora delegacij v občini, neposredno ali prek drugih organizacij ali društev; 3. začasno določa stopnje prispevkov v primerih iz drugega odstavka 270. člena tega statuta; 4. odloča, ko dobi mnenje in stališča zborov delegacij v občini, o ukrepih, s katerimi se zagotavljajo materialna podlaga in možnosti za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov; 5. določa za območje skupnosti program dejavnosti in ukrepov za pospeševanje pokojninskega in invalidskega varstva in v tej zvezi tudi program preventivne dejavnosti na področju invalidskega varstva in program ukrepov za preprečevanja in zmanjšanje invalidizacije v skladu s programi, ki so jih sprejeli zbori delegacij v občini (4. točka prvega odstavka 270. člena); 6. upravlja s sredstvi skupnosti in določa politiko uporabe teh sredstev; 7. sprejema finančne načrte skupnosti in zaključne račune; 8. določa program za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in v tej zvezi sprejema potrebne sklepe; 9. sklepa družbene dogovore z zainteresiranimi družbenimi dejavniki in samoupravne sporazume z drugimi skupnostmi; 10. sklepa, kadar je tako določeno v tem statutu, pogodbe o izvajanju pokojninskega in 'invalidskega zavarovanja za določene skupine zavarovancev; 11. odloča o ustanovitvi zveze skupnosti pokojninskega ih invalidskega zavarovanja oziroma o včlanje-nju vanjo in o včlanjen ju v druga združenja; 12. odloča o uvedbi prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja; 13. voli predsedstvo in stalne odbore zbora delegacij skupnosti in imenuje stalne ali začasne komisije; 14. imenuje direktorja službe skupnosti; 15. daje soglasje na splošne akte delavcev službe skupnosti, kadar je tako določeno v tem statutu; 16. opravlja druge zadeve, za katere je po predpisih pristojna skupnost, pa s tem statutom ali drugim splošnim aktom ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa skupnosti. 274. člen (1) Zbor delegacij skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika. (2) Predsednik predstavlja skupnost, vodi zbor delegacij skupnosti in predsedstvo ter podpisuje splošne akte, ki jih sprejme zbor delegacij skupnosti. (3) Predsednik oziroma, njegov namestnik, kadar ga nadomešča, sta za svoje delo odgovorna zboru delegacij skupnosti. (4) Zbor delegacij skupnosti lahko odloči, da opravlja predsednik svojo funkcijo poklicno. 275. člen (1) Zbor delegacij skupnosti lahko razpravlja in sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica delegacij zbora delegacij v občini. (2) Za zadeve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 27(J. člena, o katerih se sklepajo samoupravni sporazumi med zbori delegacij v občini, zbor delegacij skupnosti le ugotavlja, da je sklenjen samoupravni sporazum in poskrbi za njegovo uresničitev. (3) Na seje zbora delegacij skupnosti se vabijo predstavniki organizacij in društev (266. člen) in se jim zagotovi možnost razpravljanja v zboru, kadar zbor razpravlja o zadevah, za katere so člani teh organizacij oziroma društev neposredno zainteresirani. 276. člen (1) Zbor delegacij skupnosti ima predsedstvo, ki ga sestavlja 10 delegatov zborov delegacij v občinah: predsednik zbora dciegacij skupnosti oziroma njegov namestnik, kadar je predsednik zadržan ali odsoten in ga le-ta nadomešča, je član predsedstva po svojem položaju. (2) Zbor delegacij skupnosti sestavi vrstni red, po katerem so zastopani v predsedstvu zbori delegacij v občinah, in dobo, za katero ima posamezen zbor delegacij v občini flelegata v predsedstvu. 277. člen Predsedstvo je organ zbora delegacij skupnosti, ki: 1. povezuje delo zborov delegacij v občinah z delom zbora delegacij skupnosti, njenih odborov in komisij; 2. pripravlja in predlaga zboru delegacij v obravnavo in sklepanje zadeve iz 273. člena tega statuta; 3. obravnava in sklepa o prošnjah in pritožbah splošnega značaja; 4. opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti •zbor delegacij skupnosti. Zbor delegacij skupnosti, predsedstvo ali njeni organi po potrebi ustanovijo stalne ali občasne komisije in jim določijo tudi naloge. c) Kolektivni in individualni izvršilni organi skupnosti 279. člen (1) Skupnost ima kolektivne in individualno izvršilne organe. (2) Kolektivni izvršilni organ je izvršilni odbor zbora delegacij skupnosti, individualni izvršilni organi pa so direktor službe skupnosti ter upravniki podružnic in izpostav. 280. člen (1) Izvršilni odbor zbora delegacij skupnosti: 1. skrbi za izvrševanje splošnih aktov skupnosti in posamičnih sklepov zbora delegacij skupnosti; 2. skrbi za pravilno uveljavljanje pravic zavarovanih oseb in predlaga v tej zvezi zboru delegacij skupnosti ustrezne ukrepe; 3. daje službi smernice za delo službe; 4. odloča o uporabi sredstev, ki so določena za modernizacijo službe ter za znanstveno in raziskovalno delo; 5. odloča na drugi stopnji o pritožbah zavarovanih oseb zoper odločbe, ki jih je na prvi stopnji izdal individualni izvršilni organ v direkciji; 6. opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor delegacij skupnosti. (2) Izvršilni odbor ima 11 članov. Zbor delegacij skupnosti izbere člane izvršilnega odbora tako, da je iz območja vsake podružnice vsaj en član v izvršilnem odboru. Zbor delegacij skupnosti izbere izmed članov izvršilnega odbora predsednika izvršilnega odbora in njegovega namestnika. 281. člen (1) Individualni izvršilni organi skupnosti so: 1. direktor službe skupnosti; 2. upravniki podružnic in izpostav. (2) Kadar je oseba, ki je po tem statutu individualni izvršilni organ, zadržana ali odsotna, ima njene pravice in obveznosti oseba, ki jo nadomešča. 282. člen (1) Direktor službe skupnosti zastopa skupnost in je odredbodajalec zanjo in vodi službo skupnosti. (2) Direktor službe je za svoje delo odgovoren zboru delegacij skupnosti in delovni skupnosti službe, upravniki pa zboru delegacij skupnosti, direktorju in delovni skupnosti podružnice oziroma izpostave. 283. Člen (1) Za direktorja službe je lahko imenovana oseba, ki ima visokošolsko izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj ter potrebne moralno-politične kvalifikacije. (2) Direktorja službe imenuje zbor delegacij skupnosti na predlog razpisne komisije, v katero imenujeta po tri predstavnike predsedstvo in najvišji samoupravni organ službe. (3) Direktor je imenovan za 4 leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. 284. člen Direktor službe je lahko razrešen še pred potekom dobe, za katero je imenovan: 1. če s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom prizadene skupnosti znatnejšo materialno škodo; 2. če s svojim delom v znatnejši meri otežuje izpolnjevanje nalog skupnosti; 3. če sam predlaga razrešitev. 285. člen (1) Upravnike podružnic in izpostav imenuje predsedstvo zbora delegacij skupnosti. (2) Glede imenovanja in razrešitve upravnikov se primerno uporabljajo določbe 283. in 284. člena tega statuta. 3. Služba skupnosti 286. člen (1) Skupnost zagotavlja opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prek službe skupnosti. (2) Služba se organizira v direkciji, podružnicah in izpostavah. Organizacijo službe določa skupnost s posebnim splošnim aktom. (3) Skupnost lahko opravljanje posameznih zadev pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaupa tudi organizacijam, če bi bilo s tem opravljanje teh zadev uspešnejše ali racionalnejše. (4) Služba skupnosti sme opravljati zadeve za druge skupnosti, organizacije ali organe le v soglasju s skupnostjo. 287. člen . Delavci službe skupnosti imajo pravico in dolžnost, da pri uresničevanju samoupravljanja urejajo notranja razmerja, zlasti pa, da v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi zakona, v skladu s tem statutom ter v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o medsebojnih razmerjih pri delu, skrbijo za zboljšanje organizacije dela ter za racionalno in učinkovito poslovanje, za svoje strokovno izpopolnjevanje, zo zboljšanje delovnih razmer ter urejajo druga medsebojna razmerja v skladu z zakonom in tem statutom. 288. člen (1) Pravice samoupravljanja izvršujejo delavci službe neposredno ali pa po organih upravljanja. (2) Delavci službe skupnosti določajo v skladu z zakonom in tem statutom s splošnim aktom zadeve. o katerih odločajo neposredno, in poverjajo določene funkcije upravljanja svetu delovne skupnosti oziroma organizacijske enote, določene izvršilne funkcije pa kolektivnim organom, ki jih voli svet delovne skupnosti oziroma organizacijske enote in kateremu so tudi odgovorni. (3) Delavci službe skupnosti neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu in delitev dohodka. 289. člen Delavci službe urejajo notranja razmerja v okviru samoupravnih pravic s splošnimi akti in z odločanjem v posameznih primerih. 290. člen Delavci službe skupnosti samostojno: 1. sprejemajo pravilnik o samoupravljanju; 2. odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov: 3. urejajo medsebojna razmerja pri delu; 4. urejajo uporabo sredstev skupne porabe in odločajo o uporabi, teh sredstev; 5. volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti oziroma organizacijske enote; 6. odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih razmerij, kadar je to s splošnim aktom službe skupnosti ali kakšnim drugim predpisom tako dolo- Delavci službe sporazumno š skupnostjo: 1. sprejemajo splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest; 2. sprejemajo delovni program službe kot celote in organizacijskih enot. 292. člen Delavci službe oziroma njihovi samoupravni organi dajejo skupnosti oziroma njenim organom v mnenje: 1. program strokovnega izpopolnjevanja in program zboljšanja organizacije dela; 2. finančni načrt in zaključni račun. 293. člen (1) Delavci službe ustvarjajo dohodek za svoje delo, upoštevajoč načelo delitve po delu, na podlagi samoupravnih sporazumov in pogodbe s skupnostjo. (2) Izvršitev dela oziroma programa službe ozirb-ma organizacijske enote in uresničitev dohodka po prejšnjem odstavku ugotavlja skupna komisija skupnosti in službe. 294. člen Najvišji organ upravljanja službe skupnosti sprejme na podlagi zakona o narodni obrambi pravilnik o opravljanju zadev narodne obrambe. Enajsti del FINANCIRANJE I. poglavje NAČELA O FINANCIRANJU i 295. člen (1) Sredstva, potrebna za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljajo: 1. zavarovanci — s prispevkom iz osebnega dohodka; 2. osebe, ki opravljajo ,dejavnost s samostojnim osebnim delom, in druge osebe za delavce, ki so pri njih zaposleni (v nadaljnjem besedilu: delodajalci) — iz svojih sredstev; 3. temeljne in druge organizacije združenega dela, državni organi, zadruge, družbene in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije) — za namene, ki so določeni v skladu z zakonom. (2) Sredstva, potrebna za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevajo tudi družbenopolitične skupnosti skladno z zakonom. 296. člen Financiranje temelji na načelu vzajemnosti in solidarnosti zavarovancev pri zagotavljanju sredstev in na načelu sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom oziroma ekonomsko močjo zavarovancev, ki ne prejemajo osebnega dohodka. 297. člen Obveznosti organizacij združenega dela in drugih z zakonom določenih organizacij izvirajo iz pravic, priznanih določenim skupinam zavarovancev, iz minulega dela upokojencev in iz vštevanja zavarovalne dobe s povečanjem ter iz obveznosti za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni. 298. člen Sredstva za financiranje zagotavljajo: 1. zavarovanci, ki prejemajo osebni dohodek — s prispevkom iz osebnega dohodka; 2. zavarovanci, ki ne prejemajo osebnega dohodka — s prispevkom iz lastnih sredstev; 3. organizacije — s prispevkom za zavarovalno dobo s povečanjem; 4. organizacije — s prispevkom za posebne premere zavarovanja; 5. organizacije in delodajalci — s prispevkom iz minulega dela; 6. organizacije — s prispevkom za začasno nezaposlene delavce; 7. organizacije in delodajalci — s prispevkom za primer nesreče pri tdelu in poklicne bolezni; 8. federacija — za večje pravice nekaterih skupin zavarovancev; 9. SR Slovenija — za pravice, ki jih daje borcem NOV in drugim skupinam zavarovancev pod ugodnejšimi pogoji ter za druge obveznosti, ki jih republika prevzema z zakonom; 10. občine v primerih, ki jih določa odlok občinske skupščine. 299. člen (1) Skupnost na podlagi družbenega dogovora in v skladu z zakonom določa stopnje prispevkov. (2) Skupnost v soglasju z republiškim sekretariatom za finance s posebnim pravilnikom določi način obračunavanja in plačevanja prispevkov. 300. člen (1) Prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem je namenjen za kritje večjih obveznosti skupnosti, ki nastajajo zaradi vštevanja zavarovalne dobe s povečanjem in zaradi znižanja starostne meje. (2) Prispevek iz minulega dela je namenjen predvsem za usklajevanje pokojnih pa gibanju osebnih do- hodkov aktivnih zavarovancev, za odpravljanje razlik , med poprej in pozneje odmerjenimi pokojninami in za dopolnjevanje yarnostne rezerve. (3) Prispevek za primer nesreče pri. delu in poklicne bolezni je namenjen za kritje stroškov, nastalih zaradi priznanja pravic iz teh zavarovalnih primerov. II. poglavje PRISPEVKI IN POVRAČILA 1. Prispevek zavarovancev 301. člen Prispevek zavarovancev se plačuje in obračunava v določenem odstotku od osnove. Za posamezne skupine zavarovancev lahko skupnost določi prispevek v stalnem znesku. 302. člen (1) Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka zavarovancev: 1. ki prejemajo osebni dohodek, je njihov osebni dohodek; 2. ki ne prejemajo osebnega dohodka, je zavarovalna osnova. (2) Za posamezne skupine zavarovancev skupnost lahko določi minimalno zavarovalno osnovo. 303. člen Prispevek zavarovancev obračunavajo in odvajajo (v nadaljnjem besedilu: zavezanci prispevka): 1. za zavarovance, ki prejemajo osebni dohodek — organizacije in delodajalci; 2. za zavarovane*;, ki ne prejemajo osebnega do- hodka — zavezanci, določeni s pogodbami o izvajanju zavarovanja; . 3. sami zavarovanci: — prispevek za podaljšano zavarovanje. — v primerih, ko zavezanec prispevka ni določen po prejšnjih točkah. 2. Prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem 304. člen Prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem plačujejo organizacije iz poslovnih stroškov za delavce na delovnih mestih, za katera je določeno, da se delavcem čas takega dela všteva v zavarovalno dobo s povečanjem. 3. Prispevek za začasno nezaposlene delavce 305. člen (1) Prispevek za začasno nezaposlene delavce (22. člen) plačujejo organizacije iz svojih sredstev. (2) Ce organizacija, ki je zavezanec za prispevek za začasno nezaposlene delavce, preneha z delom, plačuje ta prispevek za njene delavce služba za zaposlovanje. 4. Prispevek iz minulega dela 306. člen Zavezance prispevka iz minulega dela, osnove za odjnero in način obračunavanja in plačevanja tega -prispevka določi ^posebni zakon. 5. Prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni 307. člen Prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni"(7. točka 298. člena) plačujejo organizacije in delodajalci in sicer organizacije iz poslovnih stroškov, delodajalci pa iz svojih sredstev za pri njih zaposlene delavce in zase, če so zavarovani kot osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ter zavarovanci, ki sami plačujejo prispevke. 6. Prispevek za posebne primere zavarovanja 308. člen Prispevek za posebne primere zavarovanja (4. točka 298. člena) plačujejo: 1. Za osebe iz 23. člena in iz 1. do 5. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega statuta — organizator akcije oziroma javnega dela; 2., za osebe iz 4., 5. in 6. točke 24. člena tega statuta — strokovne šole s praktičnim poukom, zavodi za vedenjsko in osebnostno motene in šole, kadar so te osebe na praktičnem pouku v šolskih učilnicah ali delavnicah oziroma organizacije (4. točka 298. člena), kadar so te osebe pri njih na delu; 3. za osebe iz 6. točke prvega odstavka 25. člena tega statuta — organizacija, pri kateri je invalid na 1 praktičnem delu ali vajah. 7. Povračila družbenopolitičnih skupnosti 309. člen (1) SR Slovenija prispeva sredstva za obveznosti skupnosti, ki nastajajo s priznavanjem in odmerjanjem pokojnin pod ugodnejšimi pogoji, določenimi z republiškimi predpisi. (2) Ta prispevek je razlika med dajatvijo, priznano in odmerjeno po splošnih predpisih, ter dajatvijo, priznano in odmerjeno po posebnil) oziroma ugodnejših pogojih; v to razliko se Vštevajo' tudi vsi prispevki od teh dajat/ev in sorazmerni del stroškov odmere in izplačevanja dajatev. . (3) Izvršni svet skupščine SR Slovenije in skupnost skleneta pogodbo, v kateri se ugotovijo obveznosti SR Slovenije iz tega naslova ter način in rok izpolnitve teh obveznosti. Pogodba se sklene "za naslednje leto ali za več let naprej. (4) Primere, obseg in način zagotavljanja povračila, ki pripada skupnosti za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s pridobitvijo pravic in odmero pokojnine borcem NOV in borcem drugih kategorij ter njihovim družinskim članom, ki so jim te pravice zagotovljene po zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in družinskim članom padlih borcev po 337. členu tega statuta, določa zvezni zakon. 310. člen (1) Skupnost opravlja naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki jih občinske skupščine s svojimi odloki zagotove osebam, ki niso zavarovane po tem statutu, če se tako odloči občinska skupščina; pri tem občinske skupščine zagotove sredstva za kritje stroškov teh pravic. (2) Skupnost in občinska skupščina se sporazumeta o izvajanju teh nalog, o višini prispevka, ki ga mora zagotoviti občinska skupščina, in o načinu plačevanja tega prispevka. III. poglavje DOSPELOST, IZTERJAVA IN ZASTARANJE PRISPEVKOV 311. člen (1) Prispevki zapadejo v plačilo: 1. za zavarovance, ki prejemajo osebni dohodek — na dan, ko se dvignejo sredstva za osebne dohodke; 2. za vse druge zavezance prispevka — zadnji dan v mesecu za nazaj. (2) Prispevki se plačujejo po stopnjah, veljavnih na dan zapadlosti, če ni s posebnim predpisom ali sklepom skupnosti o določitvi stopenj prispevkov izrecno drugače določeno. 312. člen Zavezanec prispevka, ki ne plača prispevka od zapadlosti, mora plačati kazenske obresti po obrestni meri 0,1 Vo na dan. 313. člen ' (1) Zavezancu prispevka, ki ne plača zapadlih prispevkov v predpisanem roku ali ne plača vseh prispevkov, izda skupnost plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve vplačati zapadle prispevke z zamudnimi obrestmi. (2) Zavezanec ima proti plačilnemu nalogu pravico ugovora v osmih dneh; ugovor se vloži pri skupnosti. (3) Ce je ugovor vložen pravočasno, skupnost lahko uveljavlja svojo terjatev samo s tožbo pri pristojnem sodišču. (4) Plačilni nalog, zoper katerega zavezanec ni pravočasno ugovarjal, postane izvršilni naslov. 314. člen (1) Služba družbenega knjigovodstva oziroma banka na zahtevo skupnosti na podlagi izvršljivega plačilnega naloga skupnosti ali sodišča oziroma na podlagi izvršljive odločbe sodišča izterja neplačane prispevke z zamudnimi obrestmi tako, da prenese znesek z računa zavezanca prispevka na račun skupnosti. (2) Ce prispevkov ni mogoče Izterjati na način iz prejšnjega odstavka, se na zahtevo skupnosti izterjajo po predpisih o prisilni izterjavi. ' 315. člen (1) Terjatev prispevkov zastara v petih letih, računano od konca leta, v katerem so prispevki dospeli v plačilo. (2) Zastaranje ustavi vsako dejanje skupnosti, ki ima namen, da se ugotovi obveznost plačila prispevkov ali namen izterjave, in je na predpisan način naznanjeno zavezancu. Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov petletni zastaralni rok. Terjatev pa je v vsakem primeru zastarana, ko preteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo prvič teči. 316. člen Služba skupnosti ima pravico pregledovati knjige in evidence pri organizacijah in delodajalcih zaradi kontrole pravilnosti obračunavanja ih plačevanja prispevkov ter zaradi uveljavljanja pravic zavarovancev. IV. poglavje FINANČNO POSLOVANJE 1. Sredstva skupnosti 317. člen Dohodki skupnosti so: 1. prispevek zavarovancev; 2. prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem; 3. prispevek za začasno nezaposlene; 4. prispevek iz minulega dela; 5. prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni; 6. prispevek za posebne primere zavarovanja; 7. prispevek (povračila) družbenopolitičnih skupnosti (federacije, republike in občin); 8. vsi drugi dohodki. 318. člen Iz dohodkov skupnosti se krijejo izdatki: 1. za pokojnine in druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; 2. za prispevke: — za zdravstveno varstvo upokojencev, — za otroško varstvo, — za graditev domov in stanovanj za upokojence; 3. za upravne stroške skupnosti; 4. za druge z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti določene obveznosti. 319. člen • / (1) Sredstva, ki so potrebna za izvajanje pokoj-/ • ninskega in invalidskega zavarovanja v posameznem letu, se določijo in razporedijo s finančnim načrtom. (2) O izvršitvi finančnega načrta se sestavi zaključni račun, v katerem se dokončno ugotovijo dohodki in izdatki skupnosti. 320. člen ‘ Vodenje finančnih evidenc in finančno poslovanje se določa s posebnim pravilnikom. 321. člen Skupnost ima poslovno in varnostno rezervo. 322. člen S poslovno rezervo se zagotavljajo -potrebna obrata na sredstva. Znesek potrebnih obratnih sredstev določi skupnost ob sprejemu finančnega načrta za posamezno leto glede na pričakovano dinamiko dotoka dohodkov in izdatkov. 323. člen (1) Z varnostno rezervo se zagotavlja stalnost prispevnih stopenj za določeno obdobje ter stabilnost finančnega poslovanja, ki utegne biti ogrožena zaradi nepredvidljivega zmanjšanja dohodkov ali nepredvidljivega povečanja izdatkov. Iz varnostne rezerv^ se krije primanjkljaj, ugotovljen v zaključnem računu. (2) Varnostna rezerva se oblikuje tako. da doseže ob koncu zadnjega leta dobe. za kateco so določene stalne stopnje prispevkov, najmanj ' 10 °/o izdatkov tega leta. / 2. Sredstva za graditev domov in stanovanj za upokojence / 324. člen (1) Od skupnega zneska izplačanih pokojninskih in invalidskih prejemkov izdvaja skupnost v določenem odstotku sredstva, ki se stekajo v sklad za graditev domov in stanovanj za upokojence (nadalje: sklad). (2) Namen sklada je zagotavljanje sredstev: 1. za graditev in rekonstrukcijo domov za upokojence ter 2. za graditev in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti, ki so trajno uporabljajo za upokojence. 325. člen Dohodki sklada so: 1. prispevek od izplačanih pokojninskih ip invalidskih prejemkov,' zmanjšan za prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; 2. obresti od sredstev sklada; 3. drugi dohodki. 328. člen (1) Sredstva sklada se uporabljajo za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in sicer na podlagi programa, ki ga sprejme skupnost najmanj za petletno obdobje, in v soglasju s skupščino pristojne občine. (2) Program obsega ugotovitev potreb, izhodišče programa, oceno razpoložljivih sredstev in časovno izpolnjevanje programa. 327. člen (1) Sredstva sklada se uporabljajo za dotacije ali posojila. (2) Dotacija se lahko daje pravnim osebam za graditev ali razširitev domov. Višina se določi s pogodbo. Za rekonstrukcijo domov se lahko daje dotacija največ do polovice proračunske vrednosti rekonstrukcije. (3) Posojilo se lahko daje pravnim osebam za graditev stanovanjskih hiš ali stanovanj, ki se trajno uporabljajo za upokojence. 328. člen (1) Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje zbor delegacij skupnosti. (2) Sklad predstavlja predsednik upravnega odbora, ki tudi podpisuje sklepe odbora. (3) Število članov upravnega odbora, njegove naloge in način dela določi skupnost s posebnim pravilnikom. Dvanajsti del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 329. člen (1) Uživalcem,'ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. decembra 1972 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so veljali do omenjenega dne, ali po pogodbah o socialnem zavarovanju, sklenjenih na njihovi podlagi, ali jih uveljavijo’ po 333. in 334. členu tega statuta, so omenjene pravice zagotovljene tudi po omenjenem datumu, če so določene v tem statutu, s pristavkom, da jih uživajo v obsegu in na način, kot to določajo predpisi, ki se bodo uporabljali po 31. decembru 1972. (2) Uživalcem pravic iz prvega odstavka tega člena je zagotovljeno izplačevanje pokojnin (brez varstvenega dodatka) in denarnih nadomestil za telesno okvaro najmanj v znesku, ki jim je šel do 31. decembra 1972. (3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za začasne pokojnine in invalidnine iz 247. člena temeljnega zakona o pokojnirtskem zavarovanju. I 330. člen (1) Nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, priznana in odmerjena za čas do 31. 12. 1972, se na novo odmerijo v skladu s 155. členom tega statuta s tem, da se za ugotovitev osnove upoštevajo osebni dohodki, doseženi v letu 1972. (2) Ce delovni invalid ni zaposlen na drugem ustreznem delu, na katero je bil na podlagi mnenja invalidske komisije napoten, se osnova za odmero nadomestila po prejšnjem odstavku ugotovi po delovnem mestu, na katero je bil delovni invalid z njegovo privolitvijo napoten. (3) Po prvem in drugem odstavku odmerjeno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se izplačuje kot nadomestilo po 155. členu tega statuta, in sicer od 1. julija 1973 dalje. Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, priznano in odmerjeno za čas do 31. 12. 1972, se v tej višini izplačuje delovnemu invalidu tudi za čas od 1. januarja 1973 do 30. junija 1973. 331. člen (1) Zavarovanec lahko do konca leta 1973 uveljavi pravico do starostne pokojnine tudi, preden dopolni starost iz prvega odstavka 42. člena tega statuta, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti moški oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti ženska (predčasna pokojnina). (2) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena se pokojnina, odmerjena glede na pokojninsko dobo. zmanjša za 1,33 °/o za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolnitvijo predpisane starosti iz prvega odstavka 42. člena tega statuta. (3) Za pokojnine, uveljavljene po tem členu, ne veljajo določbe o odstotnem povečanju pokojnine glede na leto udeležbe v NOV iz 172. člena tega statuta. (4) Za izpolnitev pogoja starosti iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe 224. člena tega statuta. (5) Za zavarovance iz 20. in 21. člena tega statuta se ne uporabljajo določbe tega člena o predčasni pokojnini. (6) Zavarovanec, ki je kot slep stopil v delovno razmerje in pridobil pravico do dodatka za pomoč in postrežbo zgolj zaradi slepote, ne obdrži te pravice, če uveljavi pravico do predčasne pokojnine. 332. člen (1) Zavarovanec, ki je uveljavil predčasno pokojnino, pa je ni začel uživati, lahko uveljavi starostno pokojnino, ko izpolni pogoje iz 42. člena tega statuta. (2) Zavarovanec, ki je uveljavil predčasno pokojnino in jo po prekinitvi zavarovanja začel uživati, s ponovnim zavarovanjem lahko uveljavi starostno pokojnino le, če s tem zavarovanjem izpolni pogoje iz tretjega odstavka 42. člena tega statuta. 333. člen O zahtevah za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zahtevah za ugotovitev pokojninske dobe v postopku pred uveljavitvijo pravic, ki so bile vložene do 31. decembra 1972, se odloča po predpisih o pridobivanju in določanju pravic ter računanju pokojninske dobe, ki so bili v veljavi do omenjenega dne. 334. člen Osebe, ki so do 31. decembra 1972 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne, družinske ali invalidske pokojnine po predpisih, ki so bili v veljavi do omenjenega dne, pa do tega dne niso vložile zahteve, lahko uveljavijo pravice po določbah omenjenih predpisov, ki urejajo pridobivanje in določanje teh pravic, če vložijo zahtevo do 31. decembra 1973. 335. člen (1) Osebe, ki po 31. decembru 1972 nimajo lastnosti zavarovanca iz 18. do 21. člena tega statuta, pa so jo na podlagi takega dela imele po 1. januarju 1965. lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob pogojih, ki jih določa ta statut. (2) Pravico do družinske pokojnine lahko uveljavijo ob pogojih, ki jih določa ta statut, tudi družinski člani oseb iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi družinski člani oseb, ki so bili po 1. januarju 1965 starostni ali invalidski upokojenci. 336. člen (1) Osebe, ki po 31. decembru 1972 nimajo lastnosti zavarovanca in takšne lastnosti tudi niso imele po 1. januarju 1965. pridobijo pravico do starostne pokojnine. ko dopolnijo moški starost 65 let in ženske 60 let, če imajo najmanj 30 let (moški) oziroma 25 let (ženske) pokojninske dobe, ki so jo dopolnile kadarkoli. (2) Osebe, ki po 1., januarju 1965 niso imele lastnosti zavarovanca, postale pa so invalidi po 1. januarju 1973, pridobijo pravice po tem statutu, če izpolnjujejo v statutu predpisane pogoje. (3) Družinski člani oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje oseba, po kateri uveljavljajo pravico do družinske pokojnine, ob smrti pogoje iz prvega ali drugega odstavka tega člena. 337. člen Družine padlih borcev in družine drugih oseb, za katere je pravica do družinske pokojnine vpeljana po 243. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. lahko tudi po 311 decembru 1972 na svojo zahtevo uveljavijo pravico do družinske pokojnine ob pogojih, ki jih določa omenjeni zakon. 338. člen (1) Osebam, ki so v času od 14. januarja 1967 do 31. decembra 1972 utrpele telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, se prizna na njihovo zahtevo invalidnina, če izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe. določene po tem statutu za pridobitev pravice db invalidnine, na dan, ko se začne uporabljati ta statut, in so te pogoje izpolnjevale tudi na dan nastanka telesne okvare. (2) Zavarovancu, ki zahteva invalidnino po prejšnjem odstavku tega člena do 30. junija 1973, se pri- zna invalidnina od 1. januarja 1973 dalje, zavarovancu, ki vloži zahtevo po tem roku. pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. ' (3) Invalidnine, priznane do 31. 12. 1972 po predpisih, veljavnih do tega dne, se odmerijo v skladu z določbami 116. in 117. člena tega statuta. 339. člen Upokojencu, ki mu po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972. ni šla pravica do varstvenega dodatka, ali pa se mu je ta dodatek odmeril z nižjim odstotkom, kot bi mu šel po tem statutu, se prizna in odmeri varstveni dodatek po določbah tega statuta z veljavnostjo od 1. januarja 1973, če vloži zahtevo do 30. junija 1973; če vloži zahtevo po tem dnevu, pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. 340. člen Upokojenec oziroma zavarovanec, ki mu po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972, ni šla pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, pridobi pravico do tega dodatka po določbah tega statuta, če je pri njem še podana potreba po pomoči in postrežbi, od 1. januarja 1973, če vloži zahtevo do 30. junija 1973, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. 341. člen (1) Upokojenec, ki mu je bila odmerjena invalidska pokojnina po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972, brez dodatka na invalidnost, ker zanj ni izpolnjeval pogojev, lahko zahteva, da se mu pokojnina z dodatkom na novo odmeri po določbah tega statuta, če jd na dan nastanka invalidnosti izpolnjeval pogoje za dodatek na invalidnost po tem statutu. (2) Upokojenec, ki se mil je pri odmeri pokojnine upoštevalo za izračun pokojninske osnove namesto petletnega poprečja osebnih dohodkov poprečje osebnih dohodkov iz zadnjih dveh let, povečano za 5 "/o, lahko zahteva, da se mu pokojnina odmeri po petletnem poprečju osebnih dohodkov. (3) Upokojencu iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki vloži zahtevo za novo odmero pokojnine do 30. junija 1973, gre nova pokojnina od 1. januarja 1973, upokojencu. ki vloži zahtevo po 30. juniju 1973, pa gre nova pokojnina od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi. j 342. člen Uživalcu začasne" invalidske pokojnine se odmeri s 1. januarjem 1973 po uradni dolžnosti invalidska pokojnina po določbah tega statuta. 343. člen (1) Določbe tretjega odstavka 60. člena in 61. člena tega statuta se uporabljajo tudi za upokojence, upokojene po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1972. (2) Upokojencem, ki bodo zahtevali povečanje pokojnine po prejšnjem odstavku do 30. junija 1973, se pokojnina poveča od 1. januarja 1973, upokojencem, ki bodo zahtevali povečanje po 30. juniju 1973, se pokojnina poveča od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. 344. člen (1) Pokojninska doba (zavarovalna doba, zavarovalna doba s povečanjem in posebna doba), dopolnjena do 31. decembra 1972. se računa po predpisih, ki so bili v veljavi do omenjenega dne. Ti predpisi ve- ljajo tudi glede rokov za dokazovanje dobe z izjavami prič. (2) Osebam iz 2. točke 213. člena in iz 221. člena tega statuta se všteva v zavarovalno dobo oziroma zavarovalno dobo s povečanjem tudi čas, ki so ga prebile na poklicni rehabilitaciji oziroma na delu pred 31. decembrom 1972. (3) Osebe, ki so uveljavile pravico do pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972, lahko zahtevajo, da se jim v pokojninsko dobo upošteva tudi pokojninska doba oziroma zavarovalna doba s povečanjem, ki se ppiznava po drugem odstavku tega člena. Na podlagi tako priznane pokojninske dobe se odstotno poveča pokojnina od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. 345. člen / Zavarovancu, ki je prejšnje delovno razmerje ali drugo z njim izenačeno delo prekinil in v 6 mesecih postal član kmečke delovne zadruge, izseljencu, ki je v 6 mesecih po vrnitvi v SR Slovenijo postal član kmečke delovne zadruge, in zavarovancu, ki je neposredno po demobilizaciji ali po odslužitvi kadrovskega roka ali po končani strokovni usposobitvi postal član kmečke delovne zadruge, se v posebno dobo všteva čas, ko je v razdobju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959 delal v zadrugi, če mu je bil to edini ali glavni poklic in če v 6 mesecih po uveljavitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 54/1972) nastopi delo v organizaciji združenega dela ali se v tem roku prijavi za zaposlitev službi za zaposlovanje oziroma prijavi v zavarovanje po 21. členu tega statuta. Ob enakih pogojih se šteje ta čas v posebno dobo za družinsko pokojnino, če je zavarovanec umrl pred potekom 6 mesecev po uveljavitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 346. člen (1) V pokojninsko dobo se zavarovancem - delavcem všteva tudi čas opravljanja samostojne dejavnosti, za katere je bila sklenjena pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev, pred vključitvijo v organizacijo združenega dela, če za kritje obveznosti, nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v obsegu in na način, kot ga določi skupnost. (2) V pokojninsko dobo zavarovancem - kmetom iz 21. člena tega statuta se všteva tudi čas prejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti, če za kritje obveznosti, nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v obsegu in na način, kot ga določi skupnost. 347. člen (1) Osebe, ki so bile v delovnem razmerju v tujini pred 1. 1. 1965, pa Jugoslavija s tisto tujo državo nima sklenjenega sporazuma o socialnem zavarovanju, lahko uveljavijo to dobo s plačilom prispevka. (2) Skupnost določi s posebnim sklepom pogoje za uveljavitev te dobe ter višino in način plačila prispevkov. 348. člen Predpisi, veljavni 31. 12. 1972, ki določajo delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih in pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za zavarovance po tem statutu začasno uporabljajo tudi od 1. januarja 1973 dalje. I 349. člen (1) Za izračun pokojninske osnove se vzamejo osebni dohodki, doseženi od 1. januarja 1966. (2) Dokler ni dopolnjeno obdobje iz drugega odstavka 46. člena tega statuta, se bo pokojninska osnova izračunavala na podlagi osebnih dohodkov iz toliko let zavarovanja, kolikor jih ima zavarovanec po 1. januarju 1966. (3) Osebi, ki po 1. 1. 1966 ni imela vsaj enega leta zavarovanja v smislu tretjega odstavka 46. člena tega statuta, se vzame kot pokojninska osnova: , 1. če je bila zaposlena pri organizaciji — osebni dohodek, ki je s splošnim družbenim dogovorom določen kot kalkulativni osebni dohodek za skupino delavcev, v katero spada; 2. če je bila zaposlena pri delodajalcu — znesek iz kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in delodajalci. 350. člen Skupnost sestavi in objavi najnižje in najvišje zneske osebnih dohodkov za. posamezne skupine iz 59. člena tudi za čas od leta 1966 do leta 1972. 351. člen Za upokojenca, ki je starostno pokojnino uveljavil kot delavec na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve po 61. členu temeljnega zakona o po-> kojninskem zavarovanju pred izpolnitvijo splošnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in je znova stopil v delovno razmerje, v katerem dela polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa, ali je začel opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, veljajo glede izplačevanja pokojnine določbe prvega odstavka 186. člena tega statuta. 352. člen Za čas od 1. januarja 1973 do 31. marca 1973 se za uživanje pokojnine med ponovno zaposlitvijo ali opravljanjem samostojne dejavnosti uporabljajo določbe temeljnega zakona o pokojninskem in temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, ki so veljale * 31. 12. 1972. 353. člen (1) Podatki za matično evidenco o zavarovancih in upokojencih se bodo ugotavljali in matična evidenca vodila tako, kot to določajo predpisi, ki so veljali na dan 31. decembra 1972. (2) Z zveznim družbenim dogovorom je lahko matična evidenca urejena tudi drugače, kot določa prvi odstavek tega člena. 354. člen Dokler ne bodo sklenjeni družbeni dogovori iz 36. in 38. člena tega statuta, se bosta uporabljala seznam poklicnih obolenj in seznam telesnih okvar, ki sta v veljavi na dan 31. decembra 1972. 355. člen (1) Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o zavarovanju oseb, ki prestajajo v SR Sloveniji kazen zapora ali strogega zapora, za primer invalidnosti, ki nastane med prestajanjem kazni, so te osebe ne glede na državljanstvo zavarovane za invalidnost, ki je posledica nesreče ali poklicne bolezni na rednem delu. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka imajo v primeru invalidnosti ali telesne okvare, ki nastane v okoliščinah iz prejšnjega odstavka, po odpustu s prestajanja kazni ustrezne pravice po tem statutu, vendar nimajo pravice do nadomestila v zvezi z zaposlitvijo na ustreznem delu, izvzemši začasno nadomestilo, ko so s poklicno rehabilitacijo usposobljene za delo. (3) Določbi prejšnjih odstavkov veljata smiselno tudi za mladosthike, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojno-poboljševalni dom. 356. člen Dokler ne bo z republiškim zakonom določena pravica do poklicne rehabilitacije invalidnih otrok, se za poklicno rehabilitacijo invalidnih otrok zavarovancev tudi od 1. januarja 1973 dalje uporabljajo določbe temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju in določbe predpisov, izdanih na podlagi tega zakona. 357. člen Dokler izvršni svet skupščine SR Slovenije ne določi primerov po drugem odstavku 23. člena in po drugem odstavku 25. člena tega statuta, se tudi po 1. januarju 1973 uporabljajo predpisi, ki so veljali do 31. decembra 1972. 358. člen Za posamezne skupine zavarovancev se z zveznim družbenim dogovorom, pri katerem sodelujejo tudi družbenopolitične skupnosti, lahko določijo tudi ugodnejši pogoji za pridobitev starostne pokojnine, kot so določeni v 42. členu tega statuta. 359. člen (1) Organ skupnosti druge stopnje lahko dokončno odločbo o ugotovitvi pokojninske dobe, zoper katero ni bila vložena pritožba, po nadzorstveni pravici odpravi ali spremeni, če ugotovi, da je bil na podlagi ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep ali da je bil kršen materialni zakon. (2) Organ iz prejšnjega odstavka lahko odpravi ali spremeni odločbo, ki je postala dokončna do 31. decembra 1972, v petih letih od uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 360. člen ^ Sgdanja skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji nadaljuje delo kot skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po tem statutu.' 361. člen Kadar se ta statut spreminja samo v tem, da se njegovo besedilo prilagodi spremembam oziroma dopolnitvam zakona, se ne uporablja postopek iz drugega odstavka 270. člena, ampak spremembo ugotovi neposredno zbor delegacij skupnosti (273. člen). 362. člen (1) Z dnem, ko se začne uporabljati ta statut, prenehajo veljati splošni akti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije, ki so bili izdani na podlagi temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ostanejo še tudi po 1. januarju 1973 v veljavi: 1. sklepi o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov; 2. sklepi o uskladitvi pokojnin; 3. sklep O ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 30/1971); 4. sklep o ustanovitvi izpostav (Ur. list SRS, št. 30/1972). (3) Se tudi po 1. 1. 1973 se začasno uporabljajo, dokler ne bo skupnost sprejela zadevnih predpisov: 1. zakon o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Ur. list SRS, št. 10/65); 2. pravilnik o sestavi in delu invalidskih komisij , (Uradni list SFRJ, št. 35/1960 in 48/1967). 363. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu' SRS, dg^jjj, določbe ISeTčlena pa se uporabljajo od 1. "aprila 1973 dalje. St. S 140/1-73 Ljubljana, dne 28. decembra 1972. I ^ Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sit Sloveniji i Predsednik Jože Globačnik 1. r. PREDPiS! OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 1. Na podlagi 13. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72), 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine mesta Ljubljane za opravljanje zadev, ki so določene po zveznih in republiških predpisih kot pristojnosti občinske skupščine in jih opravlja skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 16/71 in 46/ 72) je, svet za vzgojo in izobraževanje skupščine mesta Ljubljane na seji dne -27. decembra 1972 sprejel SKLEP o potrditvi statutji Šole za medicinske sestre — babice, Ljubljana, Šlajiberjeva 3a 1 Svet za vzgojo in izobraževanje potrjuje statut Šole za medicinske sestre — babice v Ljubljani. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-174/72 Ljubljana, dne 27. decembra 1972. Predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje skupščine mesta Ljubljane prof. dr. Janez Batis 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 2. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64), 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1972 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1973 do 31. marca 1973 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1973 se bodo proračunske potrebe občine Cerknica za- časno financirale za dobo od 1. januarja 1973 do 31. marca 1973 na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Cerknica za leto 1972. 2. člen . Izdatki ne smejo presegati 25 Vo skupnih izdatkov, izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1972. 3. člen i S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov. \ ■' - 4. člen Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1973. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Št. >400-1/73-1 Cerknica, dne 29. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r 3. Na podlagi 4. člena zakona o izločanju dela dohodkov prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, davka od prometa proizvodov in storitev ter sodnih taks v letu 1972 na posebne račune (Uradni list SFRJ. št. 39/72) in 94. člen h statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1972 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov v občini Cerknica I Za točko III. členom 6 odloka o davkih občanov v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 15/72) se doda nov odstavek, ki se glasi: Od zgoraj predpisane stopnje davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek proračuna občine se IP »Brest« Cerknica, kot izvozniku na konvertibilno področje predpisana stopnja znižuje iz 1,54 "/o na 0,71 °/o. Ta znižana stopnja »velja za 1972. leto. II Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje. St. 422-18/72-1 Cerknica, dne 29. decembra 1972. Predsednik skupžčine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r 4. Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/ 72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na svoji seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Cerknica 1. člen Z namenom, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti, socialna varnost do uvajanja ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občanov z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam posebno družbeno pomoč, državnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, šolstvu in zdravstvu vzajemno reševanje stanovanjskih vprašanj, ustanovi občina solidarnostni stanovanjski sklad. ’ Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: sklad). • ' 1 ' 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 3. člen Sklad ima svoj statut. Statut sklada podrobneje ureja zlasti: — določa delovno področje organov upravljanja in komisij — določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada — določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada — določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada — določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada — ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada' Statut sklada sprejme upravni odbor najpozneje dva meseca po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina občine Cerknica. 4. člen Organ upravlj: i sklada je upravni odbor in izvršilni odbor. Mu. . na doba članov upravnega odbora je 4 leta. 5. člen Organizacije, ki zagotavljajo sredstva sklada, izvolijo po enega člana upravnega odbora, če imajo zaposlenih več kot 50 delavcev. Organizacije, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev, izvolijo po dva člana. Organizacije, ' ki zaposlujejo manj kot 50 delavcev, izvolijo člana upravnega odbora tako. da več delovnih organizacij izvoli enega člana na vsakih začetih 50 zaposlenih. Člane upravnega odbora imenujejo še: — občinska skupščina — 2 člana — občinska konferenca SZDL — 1 člana — občinski sindikalni svet — 1 člana — občinski odbor združenja ZB NOV — 1 člana — občinski odbor društva upokojencev — 1 člana — občinska konferenca ZMS — 1 člana — krajevne skupnosti — vsaka po 1 člana — občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb — 1 člana Postopek in način jzvolitve članov upravnega odbora določi statut sklada. ^ Upravni odbor sklada ima predsednika in namestnika predsednika. 6. čl^n Upravni odbor sklada ima tele pristojnosti: — sprejema statut in druge splošne akte sklada, — sprejema, v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve, srednjeročni program sklada, — sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada, — voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora sklada. — imenuje komisije upravnega odbora sklada,, — daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, — določa poslovne stroške za poslovanje sklada, — sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj, — sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada. 7. člen Izvršilni odbor sestavljajo predsednik ali namestnik predsednika upravnega odbora sklada ter predsedniki stalnih komisij sklada. Izvršilni odbor sklada usklajuje delo in stališča posameznih komisij ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada. 8. člen Sredstva sklada so: — obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. — neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil odobrenih iz sredstev tega prispevka. — neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin, — namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti, — sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega • zavarovanja ter občani, — krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, — drugi dohodki. 9. člen Sredstva sklada se uporabljajo: a) za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice b) za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane c) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja č) za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu d) za kritje poslovnih stroškov sklada. 10. člen Merila za uporabo sredstev iz a) in č) točke 9. člena tega odloka predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu b) točke 9. člena tega odloka predpiše sklad s svojim splošnim aktom. 11. člen Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim programom. Finančni program sprejema upravni odbor sklada za vsako poslovno leto. srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja\ stanovanjskega gospodarstva občine Cerknica. K finančnemu programu sklada in k srednjeročnemu programu daje soglasje skupščina občine Cerknica. 12. člen Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme upravni odbor in ga oredloži v potrditev skupščini občine Cerknica. Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži upravni od^or sklada vsem. ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad in rezultate poslovanja javno razglasi. 13. člen Administrativna, finančna ter upravna in strokov-no-tehnnična opravila opravljajo za sklad ustrezne strokovne in upravne službe uprave občine Cerknica. 14. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor. Računodajalec sklada je računovodstvo uprave skupščine občine Cerknica. 15. člen Prve volitve upravnega odbora ■ sklada razpiše skupščina občine Cerknica na predlog pristojnega sveta. 16. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 402-1/73-1 Cerknica, dne 29. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r 5. Na podlagi lit in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) je svet za komunalne, stanovanjske in gradbene zadeve ter urbanizem skupščine občine Cerknica na seji dne 16. novembra 1972 sprejel S K I, E P 1 o javni razgrnitvi a) zazidalnega načrta Begunje b) dopolnilnega zazidalnega načrta Cerknica — obrtniška cona Razgrnitev bo v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Cerknica in na Komunalno stanovanjskem podjetju v Cerknici 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije svoje pripombe in predloge. St. 350-1/73-1 Cerknica, dne 5. januarja 1973. Predsednik sveta za komunalne, stanovanjske in gradbene zadeve ter urbanizem skupščine občine Cerknica SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 6. Na podlagi 11. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 36. ter 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1972 1. člen V odloku 6 proračunu občine Grosuplje za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 14/72) se 1. člen spremeni in se glasi: Proračun občine Grosuplje za leto 1972 obsega: din — dohodke v znesku 11,995.000 od tega — razporejene dohodke v znesku 11,359.170 — nerazporejene dohodke v znesku 635.830 2. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 400-5/72 Grosuplje, dne 27. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje , Ivan Ahlin 1. r. Spremenjeni pregled dohodkov in razporeda dohodke v proračuna občine Grosuplje za leto 1972 doifod Imcnovanie dohodkov Skupaj 1 Prispevki 5,645.000 2 Davki 4,178.400 3 Takse 680.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 251.600 6 Razni dohodki 200.000 7 Dopolnilna sredstva 760.000 9 Prenesena sredstva 280.000 11,995.000 Skupaj dohodki Glavni namen Razporeditev dohodkov Skupaj 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 451.300 04 Socialno skrbstvo 1,570.000 05 Zdravstveno varstvo 1,300.000 06 Komunalna dejavnost 687.000 07 Delo državnih organov 4,130.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 502.210 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 657.160 14 Negospodarske investicije 1,425.000 15 Gospodarske investicije 3.500 16 Gospodarski posegi 528.000 18 Rezervni sklad 105.000 19 Nerazporejeni dohodki 635.830 Skupaj razporejeni dohodki 11,995.000 ^ 7. Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela * ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v I. trimesečju 1973 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1973 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1973 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve. f 2. člen Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1972. 3. člen Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1973. 4. člen Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1972 se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesečju 1973 pri izvrševanju trimesečnega načrta. 5. člen Svet za finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 400-37/72. Grosuplje, dne 27. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 8. Na podlagi drugega odstavita 13. Člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in na podlagi 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela ODLOK o obveznem združevanju dela sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso sklenile družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve ali k njemu naknadno niso pristopile, so dolžne združevati pri poslovni banki 25 “/o sredstev od najnižjega -odstotka sredstev, dogovorjenega s samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Organizacije, katčre niso podpisale samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, so dolžne združevati pri poslovni banki 25 °/o od sredstev, ki jih določa odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Grosuplje. 3. člen Z združenimi sredstvi bodo gospodarile in upravljale organizacije v skladu z določili družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve in pravilnika, ki ga sprejme zbor vlagateljev. * 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1973 dalje. St. 36-9/72 i Grosuplje, dne 27. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 9. Na podlagi drugega odstavka 11. člena in 15. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) ter 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela ODLOK o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu - 1. člen Organizacije, ki v 30 dneh pred začetkom koledarskega leta niso sklenile samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, izločajo za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 6 %> sredstev od bruto osebnih dohodkov. Sredstva iz prejšnjega odstavka vlagajo organizacije v sklad skupne porabe ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov od skupnega zneska sredstev, iz katerega se plačujejo prispevki iz osebnih dohodkov. 2. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilo delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 6 %> od skupnega zneska bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva se vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Grosuplje. 3. člen Izločena sredstva za stanovanjsko graditev se uporabljajo v skladu z določili zakona p programiranju in financiranju graditve stanovanj, zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, družbenim dogovorom, odloki občinske skupščine in splošnimi akti organizacij. 4. člen Zbrana sredstva na podlagi odlokov občinskih skupščin o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb se s 1. I. 1973 prenesejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Grosuplje. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 36-9/72 Grosuplje, dne 27. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje 10. Na podlagi 12. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, it. 5-11/72) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela ODLOK o obveznem prišpevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 1. člen S tem odlokom se določa obvezen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: prispevek) in njegovo višino. 2. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti in druge organizacije, društva in državni organi ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS (v nadaljnjem besedilu: organizacije) plačujejo prispevek po stopnji 30 % od najnižjega odstotka sredstev, ki so ga organizacije v občini določile s samoupravnim sporazumom za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Organizacije, ki ne določijo s samoupravnim sporazumom najnižjega odstotka sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in katerim predpiše najnižji odstotek sredstev za te namene občinska skupščina z odlokom, plačujejo prispevek po stopnji, ki je določen v 1. odstavku tega člena. 3. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji, ki jo določi občinska skupščina s posebnim odlokom. Ta sredstva se v celoti vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Grosuplje. 4. člen O morebitni celotni ali delni odložitvi plačevanja prispevka odloča občinska skupščina na posebno zahtevo posamezne organizacije, ko ta izvaja sanacijski načrt ali izplačuje minimalne osebne dohodke. 5. člen Prispevek po tem odloku se vplačuje v solidarnostni stanovanjski sklad občine Grosuplje. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 36-9/72 Grosuplje, dne 27. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje 11. Na podlagi 1., 2., 13., 15. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1972 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. 2. člen Družbeno pomoč daje občinski solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: — investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini, — nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarin. 4. člen Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na posameznega člana gospodinjstva ne presegajo višine dohodkov, določene s tem odlokom in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom. \ II. POMOČ OBČANOV ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 50 % stanarine. 6. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa: I Število članov gospodinjstva Površinski normativ v m‘ 1 2 3 4 do 28 do 42 do 57 do 66 in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča do 30 °/o. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno sta- novanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 100 točk. Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadome ve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad stand a Lema nadomestitev stanarine pa se prizna le od vdanosti standardnega stanovanja. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine. Dohodek Števno članov gospodinjstva gospodinjstva l i 2 3 4 5 6 7 8 letno v din Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) Izražena v odstotkih 2.999 1,0 3.000— 5.999 8,0 2,5 6.000— 8.999 11,5 6,0 3,0 9.000—11.999 13,7 8,5 5,5 2,2 12.000—14.999 15,5 10,4 7,1 4,1 2,1 0,5 15.000—17.999 16,5 11,4 8,5 5,3 3,4 2.1 1,0 \ 18.000—20.999 17,6 12,5 9,5 6,3 4,5 3.3 2,2 \ i.o 21.000—23.999 18,5 13,4 10,3 7,3 5,4 4,2 3,1 2,0 24.000—26.999 19,3 14,2 11,0 8,1 6.4 5,0 4,0 2,8 27.000—29.999 20,0 14,8 11,8 9,0 7.1 5.7 4,6 3,5 30.000—32,999 20,6 15,6 12,5 9,5 7,7 6.4 5.3 4,1 33.000—35.999 21,3 16,3 13,1 10,2 8,4 7.0 5,9 4,8 36.000—38.999 22,0 16,8 13,8 10,8 8,9 7,6 6,5 5,4 39.000—41.999 22,5 17,4 14,4 11,3 9,4 8.1 7,0 5.9 42.000—44.999 23,0 17,9 14.9 11,8 9,8 8.6 7,5 6,4 45.000—47.999 23,6 18,4 15,3 12,3 10,3 9.0 8,0 6,8 48.000—50.999 24,0 18,8 15,7 12,7 10,8 9,5 8,4 7,3 51.000—53.999 24,3 19,1 16,1 13,1 11.2 10.0 8,8 7,7 54.000—56.999 24,7 19.6 16,5 13,4 11,6 10,3 9,2 8,1 57.000—59.999 25,0 19,9 16,8 13,8 11,9 10.6 9,5 8.4 60.000—62.999 20,2 17,2 14,1 12,2 10,9 9,8 8,7 63.000—65.999 20,5 17,5 14,3 12,6 11,3 10,1 9,0 66.000—68.999 20,9 17,8 14,7 12,9 11,6 10,5 9,4 69.000—71.999 21,2 18,1 15,0 13,1 11,9 10,7 9,6 72.000—74.999 gl,4 18.4 15.3 13.4 12,2 11,0 9,9 75.000—77.999 21,7 18,7 15,5 13,7 12,4 ' 11,3 10,2 78.000—80.999 22,0 19,0 15,8 13,9 12,7 11,6 10,5 81.000—83.999 22,3 19,2 16,2 14,2 13,0 11,9 10,7 9. člen Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100. Delno nadomestitev stanarine predstavlja razliko nred dejansko stanarino, ki jo plačuje nosilec stanovanjske pravice in znosno stanarino, izračunano na Podlagi 8. in 9. člena. — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik avtomobila. Določilo o avtomobilu ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov. 10. člen Ne glede na določbe 6., 7., 8. člena tega odloka ema nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem, če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene. 11. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri občinskerh solidarnostnem stanovanjskem skladu. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. I. za tekoče leto, oziroma v 30. dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik o ocenitvi stanovanja. Višina letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in njegovih gospodinjskih članov se izkaže s potrdilom organizacij iz 3. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva ter s pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice o drugih dohodkih, ustvarjenih v preteklem koledarskem letu. . v • Število članov gospodinjstva izkaže nosilec stanovanjske pravice s potrdilom iz registra prebivalstva. Velikost in opremljenost stanovanja ter višino stanarine izkaže nosilec stanovanjske pravice s stanovanjsko pogodbo. ~ i 12. člen Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na občinski solidarnostni stanovanjski sklad. Občinski solidarnostni stanovanjski. sklad pošlje pritožbo v rešitev pristojnemu svetu skupščine občine Grosuplje. O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. 13. člen Način izplačevanja delne nadomestitve stanarine določi solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 5 dinarjev mesečno. Listo upravičencev do subvencije solidarnostni sklad javno objavi. III. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV OBČINSKEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA 14. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in.-starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri gradnji najemnih stanovanj. Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki bodo predpisani z odlokom občinske skupščine. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa občinski solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom. 15. člen Za stanovanja, katera so zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada izdaja dodelitvene odločbe upravni organ občinske skupščine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prednostne liste, družinam z nižjirpi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 900 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine. 16. člen • Ne glede na določilo iz druge alinee 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada oddajajo lahko tudi: — mladim družinam za dobo 5 let, — upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 17. člen Mlada družina lahko pridobi stanovanje za določen čas, če izpolnjuje poleg pogojev iz 15. in 10. člena tega odloka še naslednje pogoje: — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — da organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. Za mlado družino v smislu določil tega odloka se štejeta zakonca: — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 5 let, — če skupna delovna doba zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze ne presega 6 let, — če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let. 18. člen Glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo občani z nižjimi dohodki stanovanje po naslednjem normativu: — za eno osebo do 28 m2. — za dve osebi do 42 m2, — za tri osebe do 57 m2, — za štiri osebe do 66 m2. in za vsakega nadaljnjega še do 10 m2. 19. člen Prednostno listo za pridobitev najemnega stanovanja sestavi solidarnostni stanovanjski sklad na podlagi kriterijev in meril, ki jih določa ta odlok in splošni akt solidarnostnega stanovanjskega sklada. Tako sestavljeno prednostno listo potrdi skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada in jo javno objavi. " 20. člen Mlade družine in upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje iz 17. člena tega odloka lahko pridobijo stanovanje po naslednjem normativu: — garsonjero do 28 m2. — enosobno stanovanje do 38 m2. 21. člen Natančnejše pogoje in merila o delitvi najemnih stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada določa poseben pravilnik, ki ga sprejme skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada, potrdi pa ga skupščina občine. IV. KAZENSKE DOLOČBE 22. člen Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega- gospodinjstva, navede neresnične podatke. Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo do 500 dinarjev. ♦ 23. člen Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki da neresnične podatke ali neresnično izjavo v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja. Občan, ki je neupravičeno pridobil sredstva za družbeno pomoč, jih je dolžan skladu povrniti s predpisano obrestno mero vred. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uveljavi po izvršeni revalorizaciji stanovanjskega fonda ter na novo odmerjeni stanarini na podlagi odloka, ki ga bo sprejela skupščina občine Grosuplje. 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-9/72 Grosuplje, dne 27. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE 12. Po 128. in 147. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68, 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72), 25. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS. št. 26-119/56) in X. točki pokopališkega reda (Uradni vestnik okraja Ce-Je, št. 32-299/59) je svet za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine Mozirje na seji dne 21. decembra 1972 sprejel ODREDBO 0 spremembi odredbe o pristojbini za uporabo grobov n grobarskih storitev nii območju občine Mozirje 1. člen bn °d,redbao Prist0jk'ni za uporabo grobov in gro-rskih storitev na območju občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 4-41/70) se v 1. členu spremeni tako, da se glasi: t »Cena usluge za izkop in zakop grobov se formira na podlagi norme, ki znaša za izkop in zakop groba za odraslo osebo največ 5 ur, za izkop in zakop groba za otroka do'10 let pa največ 3 ure. Pri določenju, norme je upoštevati pogoje terena in geološki sestav zemlje. Konkretne norme za izkop po posameznih krajih pa določijo krajevne skupnosti s sodelovanjem pokopaliških uprav.« 2. člen Vrednost za efektivno opravljeno uro izkopa znaša 30 din. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 59-18/72 Mozirje, dne 21. decembra 1972. Predsednik sveta za urbanizem Predsednik in komunalne zadeve skupščine občine Mozirje skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. Alfred Božič, dipl. oec. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 13. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. členu zakona o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28-181/71) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1972 sprejela PROGRAM >- razvoja otroškega varstva v občinj Slovenske Konjice za obdobje 1973—1980 UVOD Skupnost otroškega varstva, kot samostojna interesna skupnost na območju občine Slovenske Konjice je nastala v letu 1972 z izločitvijo te zvrsti družbene dejavnosti iz sestava temeljne izobraževalne skupnosti. Motivi, ki so vodili v samoosvojitev so bili predvsem v pričakovanju, da bo otroško varstvo organizirano kot samostojna samoupravna skupnost, se hitreje razvijalo; da bo mogoče prek samostojne skupnosti vključiti v reševanje problematike družbene skrbi za otroke čimvečje število občanov, delovnih in drugih organizacij na. občinskem območju. Kategorija otrok in mladine predstavlja tudi v naši občini največji neproduktivni del prebivalstva in osnovni temelj njenega nadaljnjega razvoja. Ta kategorija občanov je lahko tudi največja žrtev naših neuspehov, ker so otroci nesposobni, da bi se sami borili in prispevali k uresničevanju svojih socialnih pravic ter ekonomske stabilnosti svoje občine. Ob najmlajših občanih se najbolj zavemo uspehov in neuspehov v preteklosti, ob njih se uresničuje naša sedanjost in zavestno snujejo prihodnje težnje in hotenja. Ob tej kategoriji občanov se tudi v naši občini odpira vrsta vprašanj in problemov, saj se ob njej najbolj odražajo usmeritve in ukrepi z vseh področij družbenega življenja v preteklosti (migracija, slabo organizirane socialne službe, varstvo, šolstvo). Najmlajši občani morajo biti v žarišču družbene skrbi, saj se s sociološkega, ekonomskega in socialnega vidika kaže skrb za otroka v današnji dinamični družbi v povsem novi luči, ker se ob njem najbolj boleče in ostro soočajo načela delitve po delu in tržne zakonitosti s splošnimi, socialnimi in družbenimi smotri. Zagotovitev osnovnih pogojev za otrokovo rast in razvoj je v vsej naši družbi vedno bolj zapleten problem. Stroški za otroka v družini in v družbenih ustanovah se povečujejo s stroški za stanovanje, obleko in prehrano ter za druge materialne dobrine, ki so nam potrebne, da bi otroka pripravili za vedno bolj sestavljeno življenje. Sodoben način življenja zahteva od človeka višjo splošno kulturno raven in večje strokovne sposobnosti, kar nujno podaljšuje dobo Šolanja ter povečuje razpon časa. v katerem je doraščajočemu bitju potrebna moralna in materialna podpora družine in družbe. Tega razpona časa pa ni mogoče povečati navzgor, zato se vedno bolj odgovorno obračamo k predšolskemu obdobju, v katerem tudi po ugotovitvah znanosti lahko storimo največ za to, da bomo pravilno oblikovali bodoče občane in da se ne bodo izgubile potencialne sile naših ljudi. Na otrokov razvoj odločujoče vpliva družina, ki pa preživlja hitro preobrazbo — ne samo zaradi obojestranske zaposlitve staršev, ampak predvsem mnogih družbenih vplivov, ki spreminjajo tudi položaj otroka v družini. Vse družine ne morejo zagotoviti otrokom enakih izhodišč za življenje zaradi različnega socialnega in materialnega položaja, iz katerega izhaja vzgojna klima, ki je lahko za otroka kulturno deficitarna. Ker pa gre za zdravje, vzgojo in varstvo otrok ter za razvijanje njihovih intelektualnih potencialov, skratka za osnovne pogoje za razvoj biti in zavesti mlddega rodu, moramo v programiranju razvoja tega področja videti žariščni splošni družbeni problem. V okvirih realnih možnosti občine moramo zato obravnavati problematiko otroka izredno odgovorno ter se z zavestnimi napori in z dolgoročno usmerjenimi odločitvami osredotočiti na razvoj otroškega varstva, ki v tem smislu ne predstavlja več področje porabe, temveč del družbene reprodukcije. Pri izdelavi programa ter postopnih ukrepov za zaščito, varstvo in razvoj otrok si moramo prizadevati, da Di vsa naša dejanja v kar največji meri prispevala k temu, da zagotovimo otrokom enaka izhodišča za življenje, kar nas, usmerja v razvoj družbene baze, ki bo neposredno zadostila potrebe otrok, starše pa pritegnila k družbenemu delu zanje. Pri tem mislimo zlasti na: ' — popolno zdravstveno varstvo vseh otrok in izvajanje preventivnih akcij za .utrditev zdravja in zmogljivosti otrok; — uspešno osnovno izobraževanje, ki naj zagotovi čimvečjemu številu otrok možnosti za poklicno usposabljanje in za trajno izobraževanje; — na predšolsko vzgojo in varstvo otrok, na družbeno preharno, na podaljšano bivanje otrok v šoli, na oblike rekreacije in na male šole; — upoštevanje otrok na drugih področjih v občini zlasti pri načrtovanju in financiranju stanovanjske graditve, pri urbanističnem urejanju naselij ter sosesk, pa tudi v prometu in davčni politiki. Tem dejstvom moramo tudi v naši občini zagotoviti tako materialno osnovo, da bodo lahko zajemale vedno večje število in končno vse otroke ter da bo njihovo delo na taki strokovni ravni, ki jo terja splošni družbeni razvoj in socialistična vsebina naših družbenih odnosov. Tako zastavljeni program pa bo možno uresničiti le z zavestjo vseh delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, predvsem pa temeljne izobraževalne skupnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja in vsi občinski organi 'v tesnem sodelovanju s temeljno skupnostjo otroškega varstva. Samo ob tako zastavljenih programih bomo dosegli največjo možno mobilizacijo sil in sredstev za premostitev vsega, kar je bilo zamujenega na področju otroškega varstva. OBČINA SLOVENSKE KONJICE 1. Osnovni podatki: Površina v km2 222,3 Obdelovalna površina v km2 79,3 % obdelovalne površine 35,7 Število naselij 83 Narodni dohodek v milijonih din: IBOo 113 1970 156 (ocena) 1980 240 Narodni dohodek na 1 preb. din: 1966 6.060 1970 8.160 (ocena): 1980 (1.700 2. Demografski podatki Število prebivalcev: vsi 19.018 Kmečko prebivalstvo 6.039 »/o kmečkega prebivalstva 31,7 Število zaposlenih: vsi 4.363 od tega žensk: 1.565 Gostota naseljenosti na 1 km2 celotne površine , 85,5 Gostota naseljenosti na 1 km2 obdelovalne površine 239,8 , Indeks porasta prebivalstva 1969—1971 '3,6%> Število gospodinjstev 4.908 Stgvilo članov na gospodinjstvo 3,72 Povprečna letna nataliteta 357,7 Povprečna letna mortaliteta , 190,4 Povprečna letna migracija 1961—1970 — Povprečna letna emigracija 71,9 Število otrok od 1.—7. leta 2.383 Število otrok od 7—15 let 2.898 3. Grupacdja otrok po populaciji: Od 0—1 leta 357 0—2 leti 714 0—3 leta 1071 0—4 leta 1428 0—5 leta 1745 0—G leta 2142 0—7 leta 2383 Število otrok predšolske dobe na število mater 0,52 Število otrok vseh zaposlenih mater 813 Pregled populacije po krajevnih skupnostih (vseh otrok od 0—7 let starosti) Naziv KS Štev. nase- lij Štev. preb. 0—1 0—2 Starostna 0-3 skupina 0—4 otrok — Število 0—5 0-6 0—7 Slovenske Konjice 5 3851 70 140 210 280 350 420 490 Konjiška v. 5 505 9 18 27 36 45 54 63 Bezina 3 512 9 19 28 37 47 56 65 Dobra va -Gabrovi j e 2 408 7 15 22 29 36 43 51 Polene 1 150 3 5 7 10 12 15 17 Sp. Grušovje 1 184 3 7 10 13 16 19 22 Tepanje 5 725 12 25 38 50 63 73 86 Stranice 3 1000 18 36 54 72 90 108 126 Vešenik 2 302 5 11 16 22 26 31 35 Zeče 3 487 8 17 25 34 42 50 58 Špitalič 5 502 9 18 28 36 46 55 64 Soj ek 2 260 4 9 13 17 22 26 30 Loče 10 1549 27 54 82 108 135 163 190 Jernej 7 849 15 31 45 61 76 92 107 Žiče 1 473 8 17 24 36 42 50 59 Draža vas 1 444 7 15 23 31 39 48 56 Zbelovo 4 700 12 25 39 50 62 75 87 Vitanje o 2569 46 92 140 184 232 278 330 Zreče 7 2321 41 83 124 166 207 249 290 Resnik 1 163 3 5 11 14 17 22 25 Skomarje 1 252 4 7 13 18 22 27 31 Gorenje 6 812 14 29 33 58 72 87 101 , — . . —r — — . . ■ Skupaj C3 19.018 334 678 1012 1362 1699 2041 2383 FINANČNI POKAZOVALCI b) izdatkov 1973—1980 Leto Viri 1. Iz sredstev za osebne 1973 1974 1975 1976 N d i n 1977 a r j e v 1978 1979 1980 dohodke 2. Iz sredstev pokojnin 631.200 757.440 908.920 1090.700 1308.840 1570.600 1884.720 2261.660 in invalidnin 3. Prispevki iz osebnih dohodkov delavcev pri 81.600 97.920 117.500 141.000 169.200 203.040 243.640 292360 zasebnih delodajalcih 4. Prispevki samostojnih poklicev 4.920 5.900 7.080 8.480 10.160 12.180 14.600 17.520 5. Prispevek izobraževalne skupnosti ..... 6. Prispevek skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov 7. Sredstva proračuna 8. Sredstva delovnih • organizacij S. Sredstva samoprispevka 10 Sredstva KS 11 Sredstva občanov 12. Posojila in krediti 161.000 223.000 285.U00 320.000 457.000 604.000 700.000 1100.000 Skupaj dohodki 1973—1980 878.720 1084.260 1318.500 1560.180 ' 1935.040 2329.820 2842.960 3671.540 b) Izdatkov 1973—1980 Leto 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Anuitete in obresti najetih posojil 120.000 136.000 14.200 N dinarjev 170.000 155.000 170.000 190.000 220.000 Prispevki iz sklada za tekoče financiranje storitev dnevnega varstva otrok 240.000 260.000 280.000 j 300.000 320.000 325.000 328.000 239.000 Upravni stroški 35.000 38.500 42.350 42.350 52.000 52.000 58.000 60.000 Investicijske naložbe 483.720 649.760 854.150 1047.830 1408.040 1782.820 2266.960 3152.540 Skupaj izdatki 1973—1980 878.720 1084.260 1190.700 1560.180 1935.040 2329.820 2842.960 3671.540 Skupaj sredstva za investicije 1973—1980 11,645.820 Opomba: a) dohodki: Pri izračunu sredstev so upoštevani samo viri pod 1, 2 in 3 tabele, medtem ko niso vzeti v obzir pri podtočkah 4—12 dohodkov. Skupaj vsa sredstva iz navedenih virov bi znašala 11,645.820 din, in sicer za tri vire po dosedanjih stanjih (ki veljajo za leto 1972) brez iz drugih naštetih možnih virov z možnostjo najetja posojil glede na kreditno sposobnost. Letna stopnja zvišanja sredstev je vzeto 20 %> upoštevaje povišanje letnih osnov iz naslova produktivnosti, zvišane zaposlitve in povprečne devalvacijske stopnje oziroma letnega zvišanja življenjskih stroškov. b) Izdatki — obrazložitev Glede na znesek 11,645.820, ki ostane za namene investicij, bi bilo možno po sedanjih normativih 20.000 dinarjev na varovanca zgraditi igralnice za ca. 582 otrok, vštevši kuhinje, opremo, in ureditev okolja. To velja seveda le za leto 1972, medtem ko bodo normativi v naslednjih letih sukcesivno rasli v skladu s podražitvijo gradenj in gradbenega materiala. Zaradi tega se skupna sredstva za namene investicijskih vlaganj devalvirajo v 8 letih za približno 10 %, kar znaša v 8 letih 640.000 din, tako da znašajo dejanska sredstva za investicije 11,000.000 din oziroma zadoščajo za kapaciteto 550 otrok, kar približno odgovarja številu otrok zaposlenih mater v organizacijah združenega dela. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVODI Temeljna funkcija vzgojno-varstvenih zavodov je' vzgojna. Varstvo pa je način, kako zagotoviti skladen otrokov razvoj v nežni mladosti, če in kjer otrokovi najbližji ne morejo opravljati zadovoljivo. Pomen vzgojno-varstvenih zavodov je v tem, da dopolnjujejo družinsko vzgojo in oskrbo. Njihovo pospešeno ustanavljanje povzročajo družbeni pojavi: — naraščajoče število mladih družin z obojestran-. sko zaposlenimi starši, — vse večja koncentracija družin in otrok v upravnih ter industrijskih središčih občine z omejenimi stanovanjskimi površinami, / — spoznanje o pomembnosti vzgoje pod strokovnim vodstvom za skladen razvoj otroka. Spoznanje o pomembnosti predšolske vzgoje dokazuje hitro uveljavljanje male šole in dejstvo, da se v vzgojno-varstvenih zavodih uveljavljajo dosežki sodobne pedagoške znanosti, proučevanje o vplivih oko- lja in nege na razvoj in zdravo rast otroka, aplicirajo pa se tudi sodobne metode individualnega' dela z otroki, zato iščejo starši varstvo v zavodih tudi za naj-mlajše otroke. Na območju občine je v vzgojno-varstvenih zavodih ca. 180 otrok v starosti od 3—7 let, kar predstavlja le 7 »/o otrok, vštevši dojenčke in plazivčke ter otroke od 3—7 let od skupnega števila 2457 otrok predšolske dobe. Ce se usposobi za funkcijo otroškega varstva objekt v Grajski ulici v Slov. Konjicah, ki je že doslej služil potrebam otroškega varstva, in ki ima kapaciteto ca. 80 otrok, bi otroško varstvo zajelo 240 otrok, kar pa ni niti 10 0/o od vse populacije v starosti do 7 let. . \ V občini ni nobenega specializiranega zavoda za dojenčke in plazivčke v starosti od 6 mesecev do 3 let. Prav tako še ni v nobeni osnovni šoli organizirano dnevno varstvo šoloobveznih otrok. Iz teh ugotovitev izhaja, da je dnevno varstvo otrok na občinskem območju še na dokaj nizki stopnji razvoja. Nadaljnje usmeritve za nove investicije so odraz potreb, saj bi morali do leta 1980 zgraditi kapacitete otroških vrtcev za skupaj 600 otrok, v osnovnih šolah pa doseči, da bo vsaj 20 “/o šoloobveznih otrok deležno podaljšanega bivanja v šoli. \ Sprejemanje otrok v vzgojno-varstvene ustanove in plačevanje oskrbnine Zaradi sedanje premajhne zmogljivosti vzgojno-varstvenih zavodov, niso v zavodih vsi tisti otroci, ki so potrebni varstva in sistematične predšolske vzgoje. Vzgojno-varstveni zavod in enote za vzgojo in varstvo oziroma njihovi sveti kot organi upravljanja pri vzgojno-varstvenem zavodu svet zavoda z udeležbo predstavnikov družbene skupnosti, pri vzgojno varstvenih enotah, ki so v sestavi šole pa pristojni šolski sveti določijo in oblikujejo kriterije za sprejem otrok v vzgojno-varstveno organizacijo. Pri določanju kriterijev za sprejem otrok v vzgojno-varstveno organizacijo je treba še vnaprej sprejemati otroke po že potrjenih kriterijih: — otroke iz socialno ogroženih družin; — otroke mater samohranilk in samohranilcev in — obojestransko zaposlenih staršev. Ti kriteriji veljajo le, če je število prijavljenih . otrok večje od kapacitete zavoda. Za sprejem otrok odloča komisija zavoda oziroma komisija vzgojno-varstvene enote, ki je v sestavi druge organizacije. Komisijo sestavljajo: predstavnik zavoda, predstavnik krajevne skupnosti in delavec, ki dela v patronažni službi zdravstvenega zavoda na do-, tičnem območju. Cim bodo dopuščale kadrovske in prostorske zmogljivosti, je treba organizirati oddelek za duševno in telesno prizadete otroke. Sprejem otrok v zavod ne sme biti odvisen od pla-čilne sposobnosti staršev, temveč le od potrebe otrok po vzgoji in varstvu. Bolj učinkovito kot doslej je treba omogočiti vstop v zavode otrokom iz družin z nizkimi dohodki. To Pomeni, da se morajo oskrbnine za otroke iz družin z nižjimi dohodki na člana gospodinjstva relativno znižati, za druge pa ustrezajoče povišati. , Uvedejo se diferencirane cene, po katerih bo višina oskrbnine odvisna od višine dohodka na družinskega člana, upoštevaje dejanske stroške vzgojno-varstvene organizacije. Višina deleža, ki ga bodo prispevali posamezni starši se določi z družbenim dogovorom, ki ga sklenejo skupščina občine, temeljna izobraževalna skup-n°st, temeljna skupnost otroškega varstva, občinski sindikalni svet in vzgojno-varstvene organizacije v skladu z zakonom o vzgojno-varstveni dejavnosti za Predšolske otroke. Kadri in podaljšano bivanje učencev v šoli učenci, ki jim je iz vzgojnih in izobraževalnih razlogov treba zagotoviti to obliko varstva. Pri tem je potrebno zagotoviti sredstva za odprtje oddelkov podaljšanega bivanja v prvi vrsti tistim šolam, v katerih so že dozoreli prostorski in kadrovski pogoji. Prehrana v predšolskih in šolskih zavodih Prehrana je pomemben del varstvene dejavnosti v predšolskih in šolških zavodih ter v več smereh pozitivno vpliva na otroka. Z malicami se uspešno dopolnjujejo pomanjkljivosti v domači prehrani in navaja otroke k zdravim prehrambenim navadam. Zato je potrebno: — da se v predšolskih zavodih posveti vsa skrb pripravi takšne hrane, ki bo zagotavljala normalno rast otroka, — da se bodo v šolah hranili vsi otroci, predvsem pa tisti, ki izhajajo iz socialno ogroženih družin in deficitarnega okolja, — da za otroke vozače in otroke, ki živijo v izredno težkih socialnih razmerah pripravljajo šole tudi kosila. Varstvo otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju Za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju bo skupnost: — skrbela, da bo čimveč razvojno motenih otrok zajetih v obravnavo, — dajala pobudo za zgodnjo detekcijo ter pravočasno zajetje otrok v kategorizacijo, — podpirala učinkovite metode do habilitacije in rehabilitacije s tem, .da bo organizirala ob vzgojno-varstvenih zavodih posebne oddelke za prizadete otroke, — v okviru finančnih in prostorskih možnosti podpirala hitrejše razvijanje oddelkov podaljšanega bivanje v posebnih oddelkih osnovnih šol, — skrbela za razvoj materialne baze zavodov, ki se bavijo z vzgojo in varstvom tovrstnih otrok. V obstoječih vzgojno-varstvenih organizacijah na občinskem območju je zaposlenih: 8 vzgojiteljic, •/. medicinskih sester, 8 pomožnega in tehničnega osebja. Za izvedbo programa bo potrebno dodatno za- Posliti; 25 vzgojiteljic, 2 medicinski sestri, 24 pomožnega in tehničnega osebja. To terja naslednje dodatne ukrepe: , ~~ povečati vpis v I. razrede srednje vzgojiteljske °^e in zdravstvene šole ter poskrbeti za štipendije, . — zagotoviti kadre za podaljšano bivanje otrok v šoli. Podaljšano bivanje učencev v šoli je treba postop-0 razvijati v skladu s prostorskimi in drugimi mož-^stmi, tako, da bodo v te oddelke zajeti sčasoma vsi PROGRAM GRADENJ Zbrana sredstva v skladu za dnevno varstvo otrok iz virov navedenih v posebnem poglavju tega programa, se bodo uporabila za novogradnje vzgojno-varstvenih objektov, dograditve in adaptacije ter za nabavo opreme kot določa ta program. Zbrana sredstva se bodo uporabljala v skladu s pritokom teh sredstev po fazah graditve in kot lastni delež za kredite, ki naj bi se najeli pri republiški skupnosti otroškega varstva in iz drugih prostih virov denarnih zavodov. Z racionalnimi izkoristki vseh sredstev, vštevši posojila in kredite, bi se v 8 letih doseglo z novogradnjami in adaptacijami zvišanje števila otrok v vrtcih od dosedanjih 180 otrok v letu 1972 na 730 otrok v letu 1980, kar predstavlja SO0/« celotnega števila otrok predšolske dobe. Za izračun gradenj novih kapacitet je kot faktor vzet republiški normativ veljaven za leto 1972 20.000 dinarjev na otroško ležišče v vrtcu. Za programirano obdobje bi morali zgraditi vzgoj-no-varstvene kapacitete prvenstveno v 4 največjih gospodarskih in upravnih središčih v občini, v Slov. Konjicah, Zrečah, Vitanju in Ločah, vštevši naselja, ki naravno gravitirajo k tem središčem. S tako koncentracijo bi dosegli tudi del kmečkih vasi oziroma približno 50 °/o vseh naselij v občini. Največja krajevna skupnost razen navedenih centralnih središč je Stranice, Zbelovo, Gorenje in Tepanje, ki ima tudi zadovoljivo gostoto naseljenosti in tedaj možnosti za organizacijo vzgojno-varstvene dejavnosti. K vzgojno-varstvenim zavodom sodijo tudi oddelki za dojenčke in plazivčke — otroke do 2 let starosti. Gradnja teh oddelkov — jasli naj bi se omejila na območje Slov. Konjic in Zreč, kjer je koncentracija prebivalstva močna in so potrebe po varstvu teh otrok najbolj v ospredju. V organizacijskem pogledu se predvideva, da bi v občini bili štirje vzgojno-varstveni zavodi v navedenih industrijskih — upravnih središčih, morda s skupno računovodsko in upravno službo. Nadaljnja širitev mreže vzgojno-varstvenih enot na vas naj bi se organizirala in razvijala v skladu z željami, potrebami in finančnimi možnostmi z iniciativo navedenih štirih zavodov ter temeljne skupnosti otroškega varstva. Skladno s predvidevanji programa je treba dopolniti urbanistične programe in izločiti za izgradnjo otroških vrtcev potrebne gradbene površine. Vrstni red gradenj je razdeljen na faze in ne na leta, ker ni zanesljivo ali bo mogoče oziroma nujno vsako leto zgraditi točno vnaprej določeno število objektov oziroma igralnic. Objekti oziroma igralnice naj se gradijo po naslednjem vrstnem redu: I. Faza — adaptacija Slov. Konjice — stari otroški vrtec v Grajski ulici. Adaptacija — napeljava centralnega ogrevanja, opre'ma, 4 igralnice, skupno 80 otrok, predračunska vrednost ca. 800.000 din. II. Faza — novogradnje Vitanje — 3 igralnice, kuhinja vezana na šolo, oprema, 60 otrok, predračunska vrednost 1,400.000 din. III. Faza — novogradnja Zreče, 4 igralnice, kuhinja, oprema, 80 otrok — predračunska vrednost 1,800.000 din. IV. Faza — novogradnja Loče — 4 igralnice. 80 otrok, oprema — kuhinja, vezana na šolo — predračunska vrednost 1,800.000 din. V. Faza — novogradnja Slov. Konjice — 1 kuhinja, oprema, 200 otrok, predračunska vrednost 4,200.000 dinarjev. Rekapitulacija : Faza Štev. Štev. Kuhinja Oprema Predračunska Oblika otrok Igralnic da-ne da-ne vrednost gradnje I 80 4 da da 800.000 adaptacija II 60 3 ne da 1,400.000 novogradnja III 80 4 da da 1,800.000 novogradnja IV 80 4 ne da 1,800.000 novogradnja V 200 10 da da 4,200.000 novogradnja Skup. I—V 500 25 3 5 10,000.000 Preostala planirana sredstva v višini 1,000.000 dinarjev in nedograjena kapaciteta za 50 otrok se uporabi za organizacijo oddelka za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju. Tako začrtano akcijsko usmeritev na področju otroškega varstva bomo lahko izpeljali, če se bodo zanjo zavzemali vsi družbeni in samoupravni dejavniki v občini, krajevni skupnosti ter v delovnih organizacijah. Ta aktivnost pa bi morala vključevati prizadevanja: 1. za razbremenitev zaposlene matere, 2. za optimalno izkoriščenost obstoječih vzgojno-varstvehih zmogljivosti, 3. za racionalno gradnjo novih vzgojno-varstvenih zmogljivosti, 4. z zbiranjem dodatnih sredstev za razvoj otroškega varstva, s samoprispevkom občanov, KS ter delovnih in drugih organizacij. Vzporedno z večanjem zmogljivosti otroških vrtcev pa bodo rasli tudi stroški za osnovno dejavnost (osebni dohodki in materialni stroški). Po ocenah bi po predvideni izgradnji ti stroški narasli približno štirikrat od sedanjih 500.000 din na približno 1,500.000 din družbenih sredstev. Izvedba programa: Novogradnje in opremljanje obstoječih zavodov se bodo izvajale postopno po fazah, ki so navedene v programu. Prcdviderta mreža vzgojno-varstvenih zavodov V občini bi se formirala sukcesivno v skladu z razvojem materialne baze in kadrovskimi možnostmi, upoštevajoč osnovna načela, navedena v programu. Časovna izvedba programa je odvisna predvsem od finančnih sredstev. Po predvidevanjih bo možno izvesti ta program v osmih letih s sredstvi sklada skupnosti otroškega varstva, s sredstvi prispevkov delovnih in drugih organizacij ter občanov in s sredstvi najetih kreditov republiške skupnosti otroškega varstva. Izvedba programa je odvisna tudi od pravočasne priprave gradbene dokumentacije in od aktivnosti Z0 udeležbo pri kreditih republiške skupnosti otroškega varstva, ter v veliki meri od razumevanja večjih organizacij združenega dela v občini pri skrbi za otroke zaposlenih mater. ZAKLJUČEK Stopnja družbenoekonomskega razvoja in demokratizacija, ki jo že dosega naša družba, jo postavlja v toliko bolj eksistenčno odgovoren odnos do otroka' Področje skrbi za otroka zahteva vedno večjo koordinacijo in samoupravno dogovarjanje. To dogovarjanje pa je mogoče zasnovati le na jasnih konceptih, programih in neposrednih akcijah, ki se oblikujejo v občini in samoupravnih skupnostih znotraj nje. Koncepcija razvoja otroškega varstva mora vplivati na sile in razmere v občini tako, da bo povezala napore vseh dejavnikov pri ustvarjanju ugodne družbene atmosfere za njen razvoj, da bo mogoča na vseh ravneh potrebne samoupravne intervencije pri izravnavanju skrajnosti in pri odpravi protislovij. Potruditi se moramo, da osvestimo vsakega občana pri zbiranjil in porabi sredstev za otroško varstvo. Ti napori se nam bodo bogato obrestovali, ko bodo mlade generacije vključene v ustvarjalno delo. S 1. januarjem 1973 se preneha uporabljati program otroškega varstva občine Slovenske Konjice v letih 1968—1973. ki ga je sprejel svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Slovenske Konjice na seji dne 24. decembra 1968 in h kateremu je dala svoje soglasje skupščina občine Slovenske Konjice na seji dne 27. decembra 1968. Začeta in nedokončana dela po dosedanjem programu otroškega varstva se morajo končati najpozneje do 31. decembra 1972. Ta program stopi v veljavo s 1/1-1973, objavi pa se tako, da se pošlje vsem zainteresiranim organizacijam in organom. Za izvajanje programa so dolžni skrbeti: temeljna skupnost otroškega varstva, svet za šolstvo, prosveto in kulturo ter svet za zdravstvo in socialno varstvo in občinski upravni organ, ki je pristojen za to: področje. St. 56-14/72-1 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1972. i Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. skupščina obCine Šmarje pri jelšah 14. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1., 4., l6- in 17. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in Moritev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33-316/72) in i42. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni Vestnik Celje. št. 26-317'70) na seji občinskega zbora na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra l972 sprejela ODLOK 0 Posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se uvede oseben občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu odloka in tarife : posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občan: in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku in po predpisih, izdanih na podlagi omenjenih zakonov in odloka. > 2. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenim in zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, določenih po tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. 7. člen Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja, po vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Celje, št. 5-55/70 in 25-305/70). St. 010-43/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. TARIFA A — PROIZVODI Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 4% Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač: dinarjev za liter 1. naravnega vina 1,50 2. penečega vina 2,50 3. naravnega žganja in medice 4,50 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 5,00 nad 15 dinarjev 7,50 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter dinarjev za liter nad 17 do 24 dinarjev nad 24 dinarjev 16,00 22,00 6. piva v •/» od vrednosti 25 °/o 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od j. do 6’. 35 °/o Opomba Opomba 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati. 2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri. ’ Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1„ 2., 3.. 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali'manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika. prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna .osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela. ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo In druge alkoholne pijače z več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo predpisi o kakovosti teh pijač. Tar. št. 3 Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice in mineralne vode: I. Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice 10 °/0 Opomba: 1. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od mineralne vode. 2. Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 3. Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, macera-tov rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa). 4. Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti. Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopijo fakture pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostincu dovoljenje, skupaj s seznamom faktur o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v katerih morajo biti navedeni osebno ime kupca — samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike — proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem. Tar. št. 4 Od alkohola (etanola) 1,00 din Opomba Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 5 ' Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od Prometa proizvodov: 20°/o B. OBRTNE STORITVE Tar. št. G I. Kovinska stroka: 1. popravljanje strojev in naprav 15 V o 2. popravljanje izdelkov precizne mehanike TO °/o 3. popravljanje motornih vozil 10 °/o . 4. popravljanje kovinskih izdelkov za široko Potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva 5 °/o 5. popravljanje drugih kovinskih izdelkov 10 °/o II. Elektro stroka: 6. popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, elek- • tričnih peči, razdelilnih naprav in podobno) 10°/» 7. popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje l£is in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in podobno 5 %> 8. popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov 10 %> 9. popravljanje, drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke 10 °/o III. Ostale stroke: 10. protektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje) 5 % 11. knjigovezništvo 5% 12. žaganje lesa 10 ®/o 13. gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebno pravne osebe 10 °/o 14. osebne in druge obrtne storitve TO % Opomba Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilij, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pediki-ranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanja perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševa-nja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev od pod-kovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, pranja ter likanja oblek in perila, čiščenje obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganja drv. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. C. DRUGE STORITVE Tar. št. *! Od vstopnic a) za kinematografske prireditve 5 °/o b) za druge prireditve 10 %> ' Opombal 1. -Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanju najpozneje 5 dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturnoumetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške ali telesnovzgojne prireditve odloča pristojni svet občinske skupščine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve. Tar. št. 8 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 "/o. Opomba 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št 9 Od posebnih iger na srečo (roulette, shemin de fer, baccara simple, baccara tout va, trente et quarante, beack 71 boule in igre na slots machines 15 %> Opomba Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo. Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo. Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca. Tar. št. 10 Od reklam a) za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20®/o b) za druge gospodarske reklame, razen za reklame v radiu, televiziji in informativnem tisku 10 %> Opomba Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Tar. št. 11 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10 %> Opomba Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 12 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve: 150/o. Opomba Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. Tar. št. 13 Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10 °/o Opomba Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev. Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost. 15. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 32. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah za prvo trimesečje 1973 1. člen Do sprejetja proračuna za leto 1973 se sme trošiti največ do višine ene četrtine sredstev, porabljenih za leto 1972. 2. člen Dohodki za Temeljno izobraževalno skupnost Šmarje pri Jelšah se smejo črpati samo po stopnji 1,03 procenta od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in 30,5 °/o od ostalih prispevkov. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblasti, da sme v primeru neenakomernega pritekanja dohodkov odločiti, da se najame iz rezervnega sklada kredit do višine 600.000 din. katerega je treba vrniti najkasneje do 30. novembra 1973. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 16. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 6'8. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 36/64. 43/67. 40/68 in 43/70) v zvezi s 142. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št, 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za intervencije v gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Ustanovi se sklad za intervencije v gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu »sklad«). 2. člen Naloge sklada so: — poravnavanje obveznosti likvidiranih' gospodarskih organizacij. — dajanje kreditov za nove investicijske naložbe v osnovna sredstva gospodarskih organizacij. — dajanje kreditov za sanacijo gospodarskih organizacij, — dajanje kratkoročnih premostitvenih kreditov v obratna sredstva. ' 3. člen Dohodki sklada so: — sredstva bivšega družbeno investicijskega sklada, ki so bila s posebr sklepom izločena iz kredit«, nega sklada Ljubljanske banke — podružnice Celje. — obresti od sredstev sklada, — krediti, — drugi dohodki. 4. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima statut, s katerim se podrobneje določijo pravice in dolžnosti upravnega odbora ter način poslovanja sklada. Statut sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina. 5. člen Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Vse pravice in dolžnosti upravnega odbora sklada opravlja upravni odbor sklada skupnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah. 6. člen Za finančno in materialno poslovanje sklada se uporabljajo predpisi o finančnem in materialnem poslovanju pri državnih organih in določbe zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti. Administrativno tehnične in računovodske posle za sklad opravlja pristojni upravni organ občine. 7. člen Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor in ga predloži občinski skupščini v potrditev. / 8. člen Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora. 9. člen Po preteku leta se sestavi zaključni račun, ki ga sprejme upravni odbor in predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada občinski skupščini v‘potrditev. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 400-11/72-4/16 Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. — dotacije občine. 17. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 4. členu zaliona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Z namenom, da se po načelu vzajemnosti, solidarnosti in socialne varnosti ob uvajanju ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu zagotovi občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam posebna družbena pomoč, se ustanovi solidarnostni stanovanjski sklad pod imenom: solidarnostni stanovanjski sklad občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 3. člen Sklad ima svoj statut. Statut sklada podrobneje ureja zlasti: — določa delovno področje organov upravljanja in komisij, — določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada, — določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada, — določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada, — določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada, — ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor v roku dveh mesepev po ustanovitvi sklada. Statut potrdi občinska skupščina. 4. člen Organ upravljanja sklada je upravni odbor. Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta. Vsaki dve leti se izvoli polovica članov upravnega odbora. Prva polovica'se izvoli za dve leti. 5. člen Upravni odbor ima 15 članov. Upravni odbor sestavljajo predstavniki organizacij, ki zagotavljajo sredstva sklada. Po enega člana upravnega odbora imenujejo še: — občinska skupščina, — občinska konferenca SZDL, — občinski sindikalni svet, — občinski odbor združenja borcev NOV, — občinski odbor društva upokojencev. Postopek in način izvolitve članov upravnega odbora določi statut sklada. Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika. 6. člen Upravni odbor opravlja tele posle: — sprejme statut in druge splošne akte sklada, — sprejme po določbah 8. člena zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada, — sprejme letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada, — voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora, — imenuje komisije upravnega odbora, — daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, — določa poslovne stroške za poslovanje sklada, — sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj, — sklepa o drugih zadevah iz področja sklada. 7. člen Sredstva sklada so: — obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom, — neuporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV, anuitete iz posojil odobrenih iz sredstev prispevka in drugih prispevkov v te namene', — neuporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin, — namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti, — sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani. — krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev sklada, , — drugi dohodki. 8. člen Sredstva sklada se uporabljajo: a) za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane, b) za delno nadomestitev stanarin nosilcev stanovanjske pravice, c) za dajanje posojil za graditev in adaptacijo stanovanj udeležencev NOB ter za gradnjo in nakup najemnih stanovanj za udeležence NOB, č) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanje, d) za gradnjo domov za ostarele, socialno ogrožene občane, e) za raziskovalno delo na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, i) za kritje poslovnih stroškov sklada. / ' 9. člen Merila za uporabo sredstev iz točke b) in e) 8. člena predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. Sredstva iz točke c) 8. člena razporeja upravni odbor sklada za uporabo sredstev za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj borcev NOV. Sredstva v namene za točko c) 8. člena se zbirajo in evidentirajo ločeno od ostalih sredstev sklada in se prikažejo v posebnem zaključnem računu. 10. člen Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi upravni odbor s srednjeročnim programom in vsakoletnim finančnim programom. Finančni program sprejme upravni odbor vsako poslovno leto, srednjeročni program pa sprejme upravni odbor skladno s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Šmarje pri Jelšah. K finančnemu programu in srednjeročnemu programu da soglasje občinska skupščina. 11. člen M Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme Upravni odbor in ga predloži v potrditev občinski skupščini. Upravni odbor pošlje zhključni račun in letno poročilo sklada vsem, ki vplačujejo sredstva v sklad in rezultate svojega poslovanja javno razglasi. I 12. člen Administrativna, finančna, upravna in strokovno-tehnična opravila opravlja za sklad stanovanjsko podjetje v občini Šmarje pri Jelšah. 13. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor. Računovodja sklada je računovodstvo stanovanjskega podjetja. 14. člen Prve volitve upravnega odbora razpiše občinska skupščina na predlog pristojnega sveta. 15. člen t Ta odlok začne veljati osmi din po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-83/72-1 Šmarje pri Jelšah, dne 29. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE Zakon o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) vpliva na preračun net,o stopenj prispevkov za obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za nesreče pri delu in za poklicne bolezni. Zato komunalni zavod za socialno zavarovanje t ugotavlja, da je v 2. členu sklepa o določitvi stopenj prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki veljajo od 1. januarja 1973 dalje v skupnosti zdravstvenega' zavarovanja Celje (Uradni list SRS, št. 55-1228/72) potrebno upoštevati tele spremembe: 1. Stopnja prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki jih kot obvezne zagotavlja zakon in za razširjene oblike zdravstvenega zavarovanja, ki jih določa statut skupnosti je po posameznih občinah: */« neto •/• neto Brežice 10,83 Slov. Konjice 10,99 Celje 10,82 Šentjur 10,84 Laško 10,81 Šmarje pri Jel. 10,81 Mozirje 10,81 Žalec 10,81 Sevnica 10,92 2. Stopnja prispevka za nesrečo pri delu in za poklicno bolezen je po posameznih občinah: •/o neto •/• neto Brežice 2,56 Slov. Konjice 2,60 Celje 2,56 Šentjur 2,56 Laško 2,55 Šmarje pri Jel. 2,56 Mozirje 2,56 Žalec 2,56 Sevnica 2,58 Št. 022-9/72-2/4-S/32 Celje, dne 8. januarja 1973. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje VSEBINA: Stran /. 1. Pravilnik o normativih za graditev in opremo posebnih osnovnih Sol za laže duševno prizadete otroke 2. Metodologija za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: >j^3.__S_talut ^kugnosti ^pokojninskega in invalidskega zavgjfl- IT ^*-11 ' « PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 1. Sklep o potrditvi statuta Sole za medicinske sestre -babice, Ljubljana, Slajmerjeva 3a (Ljubljana) 43 Stran 7. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v I. trimesečju 1973 (Grosuplje) 46 8. Odlok o obveznem združevanju dela sredstev pri po- slovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve (Grosuplje) 47 9. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za raz- širjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Grosuplje) 47 10. Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Grosuplje) 43 11. Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Grosuplje) 48 12. Odredba o spremembi odredbe o pristojnosti za upo- rabo grobov in grobarskih storitev na območju občine Mozirje 51 13. Program razvoja otroškega varstva v občini Slovenske Konjice za obdobje 1973—1980 51 2. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1973 do 31. marca 1973 43 3. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov v občini Cerknica 43 4. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Cerknica 44 5. Sklep o Javni razgrnitvi (Cerknica) 45 14. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proiz- vodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah) 57 15. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah za prvo trimesečje 1973 60 16. Odlok o ustanovitvi sklada za intervencije v gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah 61 17. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Šmarje pri Jelšah 62 6. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1972 46 Obvestilo Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje 63 I / izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna -»Toneta Tomšiča-, vsi v Ljubljani — Naročnina ta leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova ll, poštni oredal 379/vu - Telefon: direktor uredništvo uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — 21ro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka do mnenju republiškega sekretariata za prosveto tn kulturo št 421-2/7? / URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 1 Razglasni del z dne 17. januarja 1973 LETO XXX Register podjetij in obrtov Spremembe JKrožna gospodarska sodišća razglašajo Gradbeno obrtno podjetje »Usluge«, Polzela. Firma odslej: Gradbeno obrtno trgovsko podjetje »Usluge«, Polzela. Poslovni predmet podjetja se razširi še na: opravljanje prevozniških storitev: prodajo na debelo in drobno vseh proizvodov iz trgovske stroke gradbeni material, t. j.: gramoz, pesek, izolacijski material, gradbeni les, stavbno pohištvo, steklarski proizvodi, keramični proizvodi, salonitni proizvodi, kamnite plošče in plošče iz umetnega kamna. \Rg II 56/17 1899 Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec. Izbriše se organizacija združenega dela Bife »Dom« v Braslovčah zaradi ukinitve. Rg VI 110/88 1900 Celje, 8. decembra 1972. Industrija gradbenega materiala in montaža Sava, Krško skrajšano: IGM Sava, Krško. Izbriše se pooblaščeni podpisnik podjetja Jože Kukovič, vodja komercialne službe. Celje. 18. decembra 1972. Rg V 73/28' 1962 Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Celje. Izbriše se direktor in pooblaščeni podpisnik pri podjetju Srečko Rajh in vpiše Boris Božič, direktor podjetja, ki istega zastopa in zanj podpisuje. Rg IV 62/25 200-1 Združeno podjetje Slovenske železarne Ljubljana — Železarna Store. Pri organizaciji združenega dela gostinski enoti, se pri že vpisani po-oblaščenki za podpisovanje Olgi Mernik, knjigovodkinji. vpiše sprememba priimka, ki je odslej Olga Mozetič. Rg II 52/32 2003 Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev SRS, Maribor. Pri TOZD Tekstilni obveščevalec. Celje, Gledališka 2 se vpiše nova pooblaščenka za podpisovanje Julija Strniša, honorarna računovodkinja, oziroma knjigovodkinja. Rg XI 17/3 2005 Celje, 20. decembra 1972. Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja«, Brežice. Vpiše se novi sopodpisnik podjetja Mimica Ban, ki podpisuje dokumente v odsotnosti v. d. računovodje; Pri organizacijah združenega dela se vpišejo spremembe: pri poslovalnici št. 2 »Tekstil usnje«, Brežice, se izbriše Edo Verstovšek, poslovodja in vpiše Franc Vodopivec, poslovodja; pri poslovalnici št. 6 »Galanterija«, Brežice, se izbriše Alojzija Žagar in vpiše Jožica Božičnik, nova poslo-vodkinja; pri obratu Bife »Pri pošti«, Brežice se izbriše Marina Božič poslovod-kinja in vpiše Emilija Kralj, poslo-vodkinja; pri poslovalnici št. 12, Kapela se razširi še predmet poslovanja na prodajo: krmil, umetnih gnojil in gradbenega materiala. Rg V 103/42 v 1 Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »Merx«, Celje. Vpiše se prodajalna »Presta«, Celje, Tomšičev trg 5, ki Opravlja promet blaga na drobno: s kruhom, pecivom, z originalno embalirano kavo, s slaščicami ter originalno embaliranimi izdelki na bazi sladkorja in kakava, s keksi in vafel proizvodi. V. d. poslovodje je Anica Rojc. Organizacija združenega dela — prodaja — nima sambstojnih pravic ter posluje v imenu in za račun podjetja. Ustanovitelj: Veletrg. gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »Merx«, Celje po sklepu DS podjetja z dnem 26. VI. 1972. Rg IV 2/151 2044 Elektrotehna, Ljubljana. Pri prodajalni št. 16, Velenje se izbriše poslovodja Borut Mavec, vpiše pa se Edvard Blažek, poslovodja, ki tudi podpisuje vse akte, ki se nanašajo na delokrog prodajalne. Rg Vili 76/2 3 Obrtno podjetje »Obrtnik«, Prebold. Firma odslej: »MIK«, proizvodno podjetje Prebold, skrajšano MIK Prebold. Poslovni predmet odslej: proizvodnja moške in ženske konfekcije ter oblačil ,iz prinešenega blaga, izdelava opečnih izdelkov, izdelovanje pohištva in razna popravila, ključavničarstvo. kleparstvo, vodvodno in-štalaterstvo. instalaterstvo centralnih kurjav, izdelovanje peči za centralno kurjavo, opravlanje prevoznih uslug vseh vrst. razen tistih za katere so potrebna specialna vozila. Rg VI 107/11 2043 Celje. 27. decembra 1972. »Nanos«, veletrgovsko podjetje import-esport, Postojna. Pri organizaciji združenega dela — poslovalnici št. 8 »Seča« se izbriše poslovodja Fortunat Pavla in vpiše Gregorič Radomir, poslovodja. Koper, 8. avgusta 1972. Rg Ilb 28/296 1335 »Nanos«, veletrgovsko podjetje im-port-export, Postojna. Pri poslovalnici št. 102, Knežak se izbriše poslovodkinja ' Kirn Joža in vpiše Oblak Silvo, poslovodja. Koper. 25. oktobra 1972. Rg Ilb 28/300 1790 »Nanos«, veletrgovsko podjetje import-export, Postojna. Bri poslovalnici št. 5 »Bonboniera«, Portorož se izbriše poslovodja Mavrič Rajko ih vpiše Bizjak Majda, poslovodkinja. Koper, 27. oktobra 1972. Rg Ilb 28/299 1789 »Nanos«, veletrgovsko podjetje import-export, Postojna Pri poslovalnici »Kovina«, Piran, Zupančičeva 12 se izbriše dosedanji poslovodja Lesnik Ivan ter vpiše Špeh Anton, poslovodja. Pri poslovalnici Veleblagovnica »Jadnj«, Piran, Leninova 1 se izbriše dosedanji poslovodja Derkovič Milan in vpiše Lesnik Ivan, poslovodja. Koper, 20. septembra 1972. Rg Ilb 28/298 1635 »Slovenijales«, Ljubljana — Tovarna »Sora« Medvode — pravna oseba Vpišejo se novi pooblaščenci za podpisovanje Simončič Anton, vodja komerciale, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali šefa računovodstva z enakimi pooblastili. Dobida Franc, dipl inž. tehnični vodja,, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali šefa računovodstva z enakimi pooblastili. Bečan Ivanka, finančni knjigovodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali šefa računovodstva z enakimi pboblastili. Ljubljana, 10. aprila 1972. Rg V 603/f 719 Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Vpiše se prodajalna Zalog (pri zadružnem domu), ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače: fotografski in optični aparati in potrebščine: ure in izdelki iz plemenitih kovin: parfumerijsko in kozmetično blago: pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine: živila in gospodinjske potrebščine, od tega: žvečilni gumi: izdelki domače in umetne obrti: prodaja časopisov in periodičnih spisov. Poslovodkinja je Milka Vodopivec. Proda- jalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jb je DS 17. IV. 1972. Ljubljana, 11. septembra 1972. Rg I 46/221 1721 ■*Gramex'“, specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom, Ljubljana. Vpiše se poslovalnica Jesenice, Skladiščna 5, ki prodaja gradbeni material na debelo in drobno. Poslovodja je Adamek Janko. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 26. VII. 1972. Ljubljana, 4. decembra 1792. Rg I 53/28 2008 »Kovinotehna« veletrgovina s tehničnim blagom izvoz — uvoz, Celje. Vpiše se »Kovit' market«, Maribor, Grajski trg 1, ki trguje na drobno po trgovskih strokah: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in pribor; fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, glasbila, radijski aparati in potrebščine; elektrotehnični material; ure in izdelki iz plemenitih kovin; barve, laki. kemikalije in potrebščine; parfumerijsko in kozmetično blago; sanitarni in vodoinsta-lacijski material: steklo, porcelan in keramika; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; tehnično blago za oskrbovanje proizvodnih podjetij in obrti. Poslovodja je Albert Žohar, ki podpisuje vso .korespondenco, kupoprodajne pogodbe, fakture in druge blagovne listine v imenu in na račun podjeja. Ustanovitelj : »Kovinotehna«, veletrgovina s tehničnim blagom izvoz — uvoz, Celje, s sklepom DS z dne 14. VIII. 1972. Samostojne pravice: nabava in prodaja blaga v imenu in na račun podjetja. Maribor, 17. oktobra 1972. Rg 629/1-9 1692 »Kovinotehna«, Celje. Pri prodajalni »Kovina« v Mariboru, Trg revolucije 7 se izbriše dosedanji poslovodja prodajalne Žohar Albert in vpiše novi poslovodja prodajalne Hiršenhauser Aleksander, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajalne. Maribor. 25. oktobra 1972. Rg 416/1-14 1711 Pekarsko podjetje »Piramida«, Maribor. Vpiše se Darinka Velički, finančna knjigovodkinja. ki v odsotnosti računovodje podpisuje z enakimi pooblastili. Maribor, 8. decembra 1972. Rg 191/1-30 1964 Skladiščno transportni in trgovski center, Maribor. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še na prekladanje in druge storitve na postajah in drugih mestih. Maribor, 11. decembra 1972. Rg 628/1-4 1969 Gostišče »NK — Peca«, Crna na Koroškem. Izbriše se Grabner Silvester, poslovodja in vpiše Pečovnik Marija, poslovodkinja, ki podpisuje v okviru poslovanja gostišča. Rg 327/III-8 1996 »Astra«, tvornica obuća, Zagreb. Pri prodajalni v Murski Soboti, Ulica Staneta Rozmana se izbriše dosedanji poslovodja prodajalne Fujs Danilo in vpiše novi poslovodja prodajalne Horvat Koloman. Rg 231/1-11 1995 Maribor, 18. decembra 1972. Industrijski kombinat »Planika«, Kranj. Pri prodajalni »Planika I« Maribor, Glavni trg 2 se izbriše Ozvaldič Anton, poslovodja in se vpiše Janžekovič Angela, poslovodkinja. Maribor, 22. decembra 1972. Rg 276/1-14 22 »Elektrokovina«, Maribor. Vpiše se prodajalna — servis Maribor, Maribor, Vodovodna 30, ki prodaja nadomestne dele izdelkov lastne proizvodnje in servisna popravila za garancijska in izvenga-rancijska popravila izdelkov lastne proizvodnje. Vodja prodajalne — servisa je Cergulj Ivan. Za prodajalno — servis podpisujejo pobla- ščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja pz. vodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne —■ servisa. Ustanovitelj: Elektrokovina, Maribor, s sklepom DS z dne 23. XI. 1972. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 149/1-46 25 »Jeklotehna«, export — import, trgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno, Maribor. Pri prodajalni Trgovska hiša »Merkur«, Maribor, Vetrinjska 22,-prodajalni »Barve — laki«, Maribor, Glavni trg 20, prodajalni »Kemikalije«. Maribor, Partizanska 44, prodajalni -»Elektron«, Maribor, Vetrinjska 14 in prodajalni »Eloktro-merx«, Maribor. Partizanska 26 sc razširi že vpisani poslovni predmet prodaja na drobno še na prodajo na debelo. Vpiše se Avto-moto servis Maribor. Belokranjska 12, ki ima servisno in remontno službo za motorna vozila. Vodja sefvisa jc Herman Vu-te. Za Avto-moto servis podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa vodja servisa, vendar ta le v okviru poslovanja servisa. Ustanovitelj: »Jeklotehna«. export — import, trgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno. Maribor, s sklepom DS z dne 13. XII. 1972. Enota nima samostojnih pravic: posluje v imenu in na račun podietja. Rg 95/1-94 26 »Petovia«, živilska industrija, Ptuj. Vpiše sc prodajnp skladišče Lendava, Lendava, Partizanska 54, ki prodaja vse vrste gaziranih brezalkoholnih pijač in vseh vrst močnih alkoholnih pijač lastne proizvodnje, piva, mineralne vode in konzervirane povrtnine. Poslovodja je Matjašec Janez, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajnega skladišča ter nabavlja najnujnejši pisarniški material ,do enkratne vrednosti 50 dinarjev. Ustanovitelj: »Petovia«, živilska industrija Ptuj, s sklepom DS z dne 25. V. 1972. Enota nima samostojnih pravic: posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 102/IV-60 23 Trgovsko podjetje »Planina«, Radlje od Dravi. # Pri vpisanem Jožetu Pavliču, upravniku se izbriše dosedanji naziv: »upravnik« in vpiše novi naziv: »direktor«. Pri prodajalni Brezno I v Breznem se izbriše dosedanja firma prodajalne in vpiše nova, ki glasi: Trgovsko podjetje »Planina«, Radlje ob Dravi — prodajalna »Primož« na Pohorju. Pri prodajalni »Josipdol« v Lehnu 38 se: izbriše dosedanja firma prodajalne in vpiše nova, ki glasi: Trgovsko podjetje »Planina«, Radlje ob Dravi — prodajalna »Glažuta«, Jo-sip-dol ter vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno delikates z opravljanjem storitev bifeja. Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi: pri prodajalni »Josipdol« v Lehnu se izbriše Praprotnik Mirko in vpiše Pušnik Erna; pri prodajalni »Pohištvo«, Radlje ob Dravi se izbriše Rroje Jože in vpiše Žigart Bogdan; ' pri prodajalni »Samopostrežba«, Radlje ob Dravi se izbriše Žolger Erna in vpiše Medved Matilda. pri prodajalni »Brezno. II« v Breznem se izbriše Žižmond Dragica in vpiše Praprotnik Marija; pri prodajalni . »Pri elektrarni«, Ožbalt se izbriše Krajnc Jožefa in vpiše Vidovič Jožica, Vpiše se sledeča organizacija združenega dela prodajalna Samopostrežba II, Vuzenica, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; mešano industrijsko blago vse razen pod točko 4., 7., 8„ 9., 11. in 13; žito in mlevski izdelki; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; tobačni izdelki. vžigalice in potrebščine; semensko blago — samo pakirano; izdelki domače in umetne obrti; usnje, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine: obutev — samo copate; izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas: ure in izdelki iz plemenitih kovin: steklo, porcelan in keramika; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija- galanterijsko in bazarskb blago ter igrače: parfumerijsko in kozmetično blago: drogerijsko blago: alkoholne in brezalkoholne pija- če v originalnih steklenicah; izdelki iz sladkorja in kakaoa; meso in mesni izdelki; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine. Poslovodkinja je Zdrčnik Pavla. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodkinja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Planina«, Radlje ob Dravi s sklepom DS z dne 13. IX. 1972. Enota nima samostojnih pravic ; posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 86/III-102 11 Gostinsko podjetje hotel »Planina«, Slovenska Bistrica. Vpišeta se Vulič Marija, poslovodkinja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje vse listine finančne narave in Kos Kosanka, finančna knjigo-vodkinja, ki v odsotnosti računovodje podpisuje skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom vse listine finančne narave. Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi: pri »Zajtrkovalnici« v Slovenski Bistrici se izbriše Vindiš Avgust in vpiše Vulič Marija. pri gostišču »Pohorje« v Slovenski Bistrici se izbriše Vindiš Avgust in vpiše Vulič Marija. pri gostišču »Nočni bife« v Slovenski Bistrici se izbriše Vindiš Avgust in vpiše Vulič Marija: pri gostišču »Pod bregom« v Slovenski Bistrici se izbriše Vindiš Avgust in vpiše Vulič Marija. pri gostišču hotel »Planina« v So-venski Bistrici se izbriše Vindiš Avgust in vpiše Vulič Marija. pri gostišču bife »Turist« v Slovenski Bistrici se izbriše Vindiš Avgust in vpiše Vulič Marija. Rg 203/11-76 27 Tovarna obutve »Peko«, Tržič. Pri prodajalni Maribor I v Mariboru, Gosposka 17 se izbriše poslovodja Perhavec Rajko in vpiše Urat-nik Frančiška, poslovodkinja. Rg 193/Ml 24 Maribor, 25. decembra 1972. »Slovenija avto«, Ljubljana. Pri ekonomski enoti »Avtomotor«, Celje, prodajalni na malo Ptuj, Budina 1, se izbriše dosedanji sedež prodajalne: Ptuj, Budina 1 in vpiše novi sedež prodajalne ki glasi: Ptuj, Slovenski trg 4. Rg 231/IV-10 16 Trgovsko podjetje »Meso«, Maribor. Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi: pri prodajalni — mesnici št. 1 v Mariboru, Slovenska 4 se izbriše Kramberger Ferdinand in vpiše Kramberger Milan: Pri prodajalni — mesnici št. 4 v Mariboru — Greenvvich se izbriše Bolarič Rudolf in vpiše Gajšek Miroslav; pri prodajalni — mesnici št. 9 v Malečniku se izbriše Osebek Franc in vpiše Geršak Vlado. Rg 344/1-83 17 Maribor, 29. decembra 1972 Trgovsko podjetje »Slogav, Gornja Radgona. Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi: pri prodajalni »Podgrad« v Podgradu se izbriše Geder Anica in vpiše Markež Antonija, v. d. poslovodje; pri prodajalni »Steklo« v Gornji Radgoni se izbriše Gornik Erika in vpiše Podlesek Irena, v. d, poslovodje; pri prodajalni »Zbigovci« v Zbi-govcih se izbriše Slekovec Mirko in vpiše Vogrin Antonija, v. d. poslovodje. Rg 26/11-309 14 Trgovsko podjetje »Izbira«, Ptuj. Pri prodajalni »Sikole« v Sikolah se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno po trgovski stroki: meso in mesni izdelki, od tega: sveže in suho meso, meso velike živine in drobnice, svinjsko meso, meso divjačine), vse le pred-pakirano in meso piščancev, sveža in suha slanina, mast in loj, mesni izdelki (salama, klobase, krvavice, gnjat, hrenovke, želodci, jetrnice) mesne konzerve. Rg 91-IV-232 15 Maribor, 4. januarja 1973. Register zavodov Spremembe Ofcrožna gospodarska sodišča razglašajo Osnovna šola »Miroslav Širca«, Petrovče. Izbriše se Marija Cehner, dosedanja ravnateljica zavoda in vpiše Ivan Centrih, ravnatelj zavoda, ki istega zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu. Rgz X 46/3 1903 Osnovna šola »Savo Kladnik«. Sevnica. Izbriše se Marija Simončič, dosedanja ravnateljica zavoda ter vpiše Franc Pipan, ravnatelj zavoda, ki istega zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu in Marija Molan, pomočnica ravnatelja, pooblaščena za podpisovanje pri zavodu. Rgz X 16/3 1904 Celje, 11. decembra 1972. Osnovna šola Vransko. Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Jožica Šimec. dosedanja ravnateljica zavoda in vpiše se nov pooblaščeni podpisnik zavoda Mirko Gorišek, v. d. ravnatelja, ki zastopa zavod in zanj podpisuje. Celje, 18. decembra 1972. Rg X 40-3 1961 Osnovna šola dr. Franceta Močnika, Cerkno. Firma odslej: Osnovna šola Cerkno — spomenik narodnoosvobodilne borbe. Koper, 15. decembra 1972. Rgz 126/5 2039 Skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SR Slovenije. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Irena Kapelj, dipl. oec., strokovna sodelavka, ki podpisuje listine splošnega in finančnega značaja. Ljubljana, 4. decembra 1972. Rgz 1 114/6 2027 Zavod za duševno in živčno bolne, Hrastovec — Trate. Pri vpisanem Kosi Gabrijelu, ravnatelju se izbriše dosedanji naziv: »ravnatelj« in vpiše novi naziv: »direktor«. • Maribor, 6. decembra 1972. Rgz 225/1-7 1983 Zavod za urbanizem, Maribor. Vpiše se Urbanistični biro Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, Na gradu 5, ki ima takle poslovni predmet: proučuje vsa urbanistična vprašanja mest in naselij, zlasti se-vemo-slovenski regiji, njihov gospodarski, komunalni, stanovanjski sociološki, zdravstveni, kulturno-pro-svetni, turistični in drugi razvoj ter daje predloge za reševanje; izdeluje regionalne prostorske plane, urbanistične programe, urbanistične načrte, zazidalne načrte in akte o urbanističnem redu: rešuje mikrourbanistične probleme; pripravlja lokacijsko dokumentacijo, zakoličuje investicijske objekte vseh vrst ter izvršuje parcelacije in terenske meritve v okviru pooblastila Geodetske uprave SRS; izdeluje, dopolnjuje in hrani geodetsko arhivo; izdeluje programe in programske projekte za investicijske objekte; projektira reklame in druge javne napise; projektira notranjo opremo; opravlja strokovni nadzor za investitorje pri gradnji objektov in pri izvedbi gradbenih del iz prejšnjih dve alinej; opravlja ali sodeluje pri raziskovalnem delu. ki se nanaša na delokrog zavoda: sodeluje z drugimi organizacijami ter državnimi organi pri vzgoji urbanističnih kadrov; skrbi za popularizacijo urbanizma. Vodja enote je Perovec Jože. šef biroja. Pooblaščenci za podpisovanje: Perovec Jože, šef biroja, ki podpisuje samostojno v okviru poslovanja biroja in njegovih samostojnih pravic in Mezner Franc. dipl. inž. arh., ki podpisuje v odsotnosti šefa biroja z enakimi pooblastili. Ustanovitelj: Zavod za urbanizem Maribor, s sklepom sveta zavoda z dne 25. II. 1972. Samostojne pravice- biro lahko sklepa pogodbe s tretjimi osebami, vendar le v imenu in na račun zavoda. 1978 Rgz 69/1-19 Tehniška strojna in elektro šola, Maribor. Firma odslej: Tehniška elektro, strojna in tekstilna šola, Maribor. Rgz 157/1-11 1976 Maribor, 15. decembra 1972. Posebna osnovna šola Ljutomer. Izbriše se Cučulovič Marija, predmetna učiteljica — defektolog in vpiše Zlatko Zdovc, profesor — psiholog, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja z enakimi' pooblastili. Rgz 403/1-10 20 Vzgojno-varstvena ustanova »Jožica Flander«, Maribor. Firma odslej: Vzgojno-varstveni zavod -Jožica Flander-. Maribor. Izbriše se dosedanji sedež zavoda: Maribor. Framska 4 in vpiše novi sedež zavoda, ki glasi; Maribor. Metelkova 59. Zavod se je konstituiral 13. IX. 1968. Rgz 9/1-10 19 Maribor, 22. decembra 1972. Zavod za delovno usposabljanje mladine. Črna na Koroškem. Izbriše se Kajzer Cecilija, administratorka in vpiše Mihev Marija, računovodkinja. ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse listine finančne narave- Rgz 452/1-9 5 Otroški vrtec »Pohorski bataljon«, Limbuš. Firma odslej: Vzgojno-varstveni zavod »Pohorski bataljon«, Limbuš. Rgz 94/1-17 10 Veterinarska postaja Slovenska Bistrica. Izbrišeta se Štuhec inž. Miran, predsednik upravnega odbora in Jožko Kranjc, računovodja ter vpišeta Pečnik Friderik, računovodja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim iamestnikom podpisuje vsi listine finančne narave in Rahle Ivan, dipl. veterinar, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili. Rgz 299/1-3 8 Maribor, 29. decembra 1972. Razglasi sodišč Družbeni oklici I 298/69-12 93 Dne 21. marca 1973 ob 8. uri bo v sobi št. 5 pri sodišču prisilna dražba zavezani stranki do ene nerazdelne polovice solastnih nepremičnin vpisanih pri vi. št. 44 k. o. Veliki Gaber s pare. št. 55/1-njiva v izmeri 4128 m! in pare. št 727-gozd. v izmeri 5838 m*. Cenilna vrednost znaša 4.349.10 dinarjev. varščina 430 dinarjev, najmanjši ponudek pa 2.899,40 dinarjev. I 314/69-22 92 Dne 23. marca 1973 ob 8. uri bo v sobi št. 5 pri sodišču prisilna dražba zavezani stranki lastnih nepremičnin vpisanih pri vi. št. 54 k. o. Bistrica in sicer pare. št. 862/4-travnik , v izmeri 2446 m2, ocenjen na 1.223 din. z varščino 122,30 dinarjev in najmanjšim ponudkom 815,30 dinarjev pare. št. 863/1-njiva v izmeri 4509 m2 ocenjeni na 2.705,40 din z varščino 270.55 din in najmanjšim ponudkom 1.803,60 din ter pare št. 863/2-gdzd v izmeri 7996 m2, ocenjen na 2.398.8C dinarjev, z varščino 239,90 din in najmanjšim ponudkom 1.599,20 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražb, je treba priglasiti pri sodišču najkasneje pred začetkom dražb na samem naroku, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteljev. ki so ravnali v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbena oklica na uradni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Trebnjem, dne 4. januarja 1973. Razpisi delovnih mesi St. 110-85-72 205 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20'65) in v soglasju s skupščino občine Litija prosto mesto treh sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnike po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se priglasiio v 30 dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane. Mestni trg 1. Skupščina mesta Ljubljane komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve St 1-1/73 32 Svet akademije za likovno umetnost v Ljubljani razpisuje v smislu 157. člena statuta (reelekcija) tale delovna mesta: izredni profesor za umetnostno zgodovino, izredni profesor za tehnologijo, docent za praktično tehnologijo, docent za kiparstvo. Za izrednega profesorja znanstvene discipline je lahko izvoljen kandidat, ki ima doktorat znanosti, objavljena številnejša in pomembnejša znanstvena ali strokovna dela s področja določene znanstvene disci- pline, ki ima sposobnost za pouk, kar dokaže s poizkusnim predavanjem in pasivno obvlada vsaj dva tuja jezika. Za docenta umetniške discipline je lahko izvoljen kandidat, ki ima akademsko stopnjo specialista, objavljeno kvalitetno strokovno delo ali kvalitetne umetniške stvaritve iz določene umetniške discipline, ima sposobnost za pouk, kar dokaže s preizkusnim predavanjem in pasivno obvlada vsaj dva tuja jezika. Za naziv docenta umetniške discipline je lahko izvoljen ludi kandidat, ki ima visoko izobrazbo, objavljeno kvalitetno strokovno delo ali kvalitetne umetniške stvaritve iz določene umetniške discipline, ima sposobnost za pouk. kar dokaže s preizkusnim predavanjem in je bil habilitiran po določbah statuta akademije. Kandidati naj oddajo prijave s prilogami na Akademijo za likovno umetnost, Ljubljana, Erjavčeva 23 v 15 dneh po objavi razpisa.« Svet St. 01-6/73 52 Fakultetni svet ekonomske fakultete v Ljubljani razpisuje delovna mesta: 1. fakultetnega učitelja za Teorijo organizacije in za Analizo in planiranje poslovanja, 2. fakultetnega učitelja za Ekonomiko turizma in za Poslovanje turističnega podjetja. 3. predavatelja za Uvod v računalništvo in za Organizacijo avtomatizirane obravnave podatkov, 4. Predavatelja za Telesno kulturo, 5. asistenta za Statistične metode, 6. asistenta za Politično ekonomijo, 7. asistenta za Gospodarsko pravo. 8. asistenta za Ekonomiko mednarodne menjave 9. raziskovalnega asistenta. Pogoji za posamezna delovna mesta so v statutih ekonomske fakultete in Univerze v Ljubljani. Vloge z biografskimi in bibliografskimi podatki ter znanstvena in strokovna dela je treba dostaviti tajništvu fakultete. Ljubljana. Gregorčičeva 27, v 30 dneh po tem razpisu. Fakultetni svet St. Pers. 37/73 144 Biotehniška fakulteta v Ljubljani razpisuje: del. mesto fak učitelja za štud. predmet posebno sadjarstvo m del. mesto strokovnega sodelavca za delo v inšt. za mlekarstvo Raziskovalne postaje Rodica (dipl. kmet, inž.) Pismene prijave kandidatov z biografskimi in bibliografskimi Dodatki ter znanstvenim gradivom sprejema tajništvo fakultete. Litibliana. Krekov trg 1 do konca meseca februarja t. 1. Prijavj je nriložiti kolek za P dinarjev. Biotehniška fakulteta St. 25/1 ' 145 Fakultetni svet fakultete za elektrotehniko v Ljubljani razpisuje mesto asistenta za nedoločen čas za predmete: Teorija regulacije, Avtomatika v industriji, Ikbrana poglavja iz teorije regulacije, Usmerni-ške naprave v elektroenergetiki,. Regulacijska tehnika. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni v statutu univerze fakultete za elektrotehniko. Rol-kovane vloge s priloženimi biografijami in dokazili o strokovnosti naj kandidati vložijo v 30 dneh od objave v tajništvu fakultete, Ljubljana, Tržaška 25. , Fakultetni svet St. 110-1/73-1/2 259 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Kočevje na podlagi 13. in 24. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in v soglasju z občinsko skupščino Ribnica razpisuje dve prosti mesti sodnikov občinskega sodišča Kočevje. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se pismeno priglasijo v 30 dneh komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Kočevje. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Kočevje St. 11-7/68-1/3 33 Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj ražpisuje po 15. členu odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih in drugih organih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptui št. 14-158/67) in po 33. členu TZDR (Uradni list SFRJ, št. 12-129/70) tale vodilna delovna mesta: L tajnika občinske skupščine. 2. načelnika oddelka za narodno obrambo, 3. načelnika davčne uprave, 4. načelnika oddelka za družbene službe in delo, 5. občinskega javnega pravobranilca, 6. ravnatelja osnovne šole Rodni vrh. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1 — pravna fakulteta ali priznana visoka strokovna izobrazba upravne smeri in osem let delovnih izkušenj od tega pet let v državni upravi na različnih delovnih mestih: ood 2 — pravna fakulteta, vojaška akademija ali priznane visoka strokovna izobrazba upravne smeri in pet let delovnih izkušenj, od teea tri leta v ortr-nih za narodno obrambo: pod 3 — ekonomska ali pravna fakulteta ali priznana visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj od tega tri leta v službi dohodkov oz. finančni službi; pod 4 — pravna fakulteta ali priznana visoka strokovna izobrazba upravne smeri in pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na področju socialnega varstva; pod 5 — kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 9. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ; št. 15-299/65); pod 6 — kandidat mora izpolnjevati pogoje po 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68). Za delovna mesta od 1 do 5 se kot dodatni pogoj zahteva še, da je kandidat z dosedanjim delom dokazal sposobnost voditi službe, ki spadajo v organizacijsko enoto, za katero kandidira. Pismene priglasitve kolkovane z 2 din upravne takse in z dokazili o strokovni izobrazbi ter o delovnih izkušnjah naj predložijo kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa komisiji za volitve _ in imenovanja skupščine občine Ptuj. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj Izgubljene listine preklicujejo Ademovski Stanislav, Pleše 3, zdravstveno izkaznico. 218 Agrež Milena, Blatno 24a, zdravstveno izkaznico, št. 281731. 94 Aličehajič Mensur, Zenica. Ulica Ivana-Gorana Kovačiča 32, zdravstveno izkaznico. 12830 Aničin Miran. Fužine 7, Gorenja vas, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske šole Litostroj — ključavničarske stroke, izdano leta 1965. 219 Anzelc Jože, Tomišelj 56, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Ig, izdano leta 1960. 59 Arifovic Ljubomir. Ljubljana. Samski dom GPO, zdravstveno izkaznico. 165 Badalič Ema, Ljubljana. Zarnikova 4. zdravstveno :zkaznico. 220 Bagar Cecilija. Rogašovci, Kra. marovci zdravstveno izkaznico. 207 Balažič Stanislav, Ljubljdna, Tri-bušakova 2, zdravstveno izkaznico. 1 Baligač Jože, Beltinci. Ižakovci 59 spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole — kovinske stroke Vič izdano leta 1968. 221 Bastaf Bogdan. Ljubljana. Sp Rudnik, C. IV/5, zdravstveno izkaznico. 22? Batič Mirjan. Ljubi--na. Rožno dolina c. 8/23, spričeval I. letnika gimnazije Vič, izdano leta 1971. 22? Begič Meho. Ljubljane Ob kam. niški progi, zdravstvene izkaznico, št. 001831. 60 Berčič Marjan. Otoče 1, delovno knjižico, št. 638/57. •• 37 Berčič Marjan, Podnart, Otoče 1, spričevalo obrtne šole pleskarske in soboslikarske obrti, izdano leta 1956-57-58, v Kranju. 61 Berkhaus Janez, KZSZ, Celje, zdravstveno izkaznico, številka 294769. . 12157 Beskorvajni Slavko, Sevnica, Hermanova 15, spričevalo o zaključnem izpitu za poklicnega voznika motor, nih vozil, izdano na Ježici, leta 1911. 2 Begojev Ksenija, Ljubljana, Menardova 26, zdravstveno izkaznico. 166 Bernard Marjan, Kranj, Ulica Staneta Rozmana 4, spričevalo 1. letnika gimnazije v Kranju, izdano leta 1967. 106 Bindr Franc, Zg. Plovi 6’ Jesenice, zdravstveno izkaznico. 28 Bidžovič Rado, Krško, Kolodvorska 3, spričevalo tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani mojstr-sko-kovinarski oddelek, izdano leta 1961. 107 Blažič Vinko, Vodice 99, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 224 Borišek Jože, Ljubljana, Prijateljeva 19, zdravstveno izkaznico. 38 •Boršič Darinka, Tekačevo, Rogaška Slatina, zdravstveno izkaznico, št. 264124. 12808 Brbre Erika, Velenje, Cmova 35, Zdravstveno izkaznico, številka 311418. 12831 Brezar Boris, Šenčur, Sv. vas 19, zdravstveno izkaznico. 79 Brinovec Neža, Cerklje, Račja vas 14. zdravstveno izkaznico, številka 285848. 146 budna Jože, Primož pri Ljubnem 8, zdravstveno izkaznico, številka 525087. 12363 Cehner Terezija, KZSZ, Celje, zdravstveno izkaznico, številka 10537. 12158 Celestina Ludvik. Magovnik 14, knjižico vojaškega vojnega invalida za znižanje vožnje, št. 114112. 12678 Cerkovnik Rudolf. Ljubljana, Pred konjušnico 5, zdravstveno izkaznico na ime Cerkovnik Samo in Cerkovnik Nataša. 39 Cestar Anton, Ljubljana. Grassel-iijeva 10, zdravstveno izkaznico. 225 Cibic Dejan. Ljubljana, Tugomer. jeva 2. dijaško avisto vozovnico, št. 3989 za relacijo Stegne—Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 167 Cvetic Ivan. Podčetrtek, Polj. Loka 2, spričevalo I. letnika stroj. od. sek v Celju, izdano leta 197U72. 148 Cvetičanin Manojlo, Ljubljana. Jadranska 22. zdravstveno izkaznico. 3 Cvikl Stanko. Dobrna, Brdice 7, zdravstveno izkaznico, števika 543835. 147 Camernik Franc. Hruševo 11. zdravstvene izkaznico. 4 Ceh Ojga. Ljubljana. Grintovška 23: indek.š medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. 108 Čuček Ivan, Ljubljana, Vaupoti-čeva 8, zdravstveno izkaznico. 168 Cuk Slavko, Tabor, Kapla 65, zdravstveno izkaznico številka 864115. 12832 Čuš Drago, Ptuj, Sp. Velovlek 27, zdravstveno izkaznico, številka 627418. 191 Dević Zagorka, GO Pokljuka, Bled, zdravstveno izkaznico, številka 30140. 267 Dobrovoljc Stanka, Ljubljana, Krimska 15, vozno karto za slepe za 100 % prosto vožnjo v mestnem pro. metu, št. 479, izdano od podjetja »Viator« v Ljubljani. 5 Dodig Jože, Ljubljana, Vodnikovo naselje 7, zdravstveno izkaznico. 12824 Dolenc Janez, Sutna 40, zdravstveno izkaznico, št. 273746. 138 Dolinar Marija, Ljubljana, Pod hruško 2, zdravstveno izkaznico, št. 248884. 109 Donša Polonca, Polje 13, dijaško avisto vozovnico, št. 7341 za relacijo Polje—Triglavska, izdano od podjet. ja »Viator«, Ljubljana. 244 Dovič Munib, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. 229 Džafer Berisha, Ljubljaria, Mance Komanove 23, zdravstveno izkaznico. 230 Erlah Zdravko, Jesenice, Javorni-ški rovt 23, zdravstveno izkaznico, št. 334378. 12833 Fain Marjan, Celje, Na zelenici 6, zdravstveno izkaznico, št. 605566 in delovno knjižico. 139 Ferko Tone, Ljubljana, Na gmajni 3, zdravstveno izkaznico. ±0 Filip Sabina, Črnuče, Vernikova 30, zdravstveno izkaznico. 2Ž6 Franko Maja, Črnuče. Cesta Ce. neta Stuparja 25, zdravstveno izkaznico. 62 Furlan Igor, Ljubjana, Prešernova 38, zdravstveno izkaznico. 6 Fiirbas Branka, Moškajnci 76, zdravstveno izkaznico, številka 340824. 192 Gal Alojz, Celje, Zvodno 48 a, zdravstveno izkaznico, številka 424717. 193 Gazič Ivo, Ljubljana, V. Dovjež 3, zdravstveno izkaznico. 7 Geršak Peter, Ljubljana, I#enova 15. zdravstveno izkaznico. 8 Golavšek Štefan, Šempeter v Sa. vinjski dolini 89. zdravstveno izkaznico, št. 220973. 268 Golob Miloš. Ljubljana, Borsetova 7, zdravstveno izkaznico. 169 Gorjup Milena Ljubljana, Pavlov-čeva 7, dijaško avisto vozovnico, št. 9767 za relacijo Ruski Car—Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana. 231 Grad Branko, Ljubljana, Križev-niška 7. zdravstveno izkaznico. 9 Grane Martina, Ljubljana, Agro-kombinatska 23a, zdravstveno izkaznico. 10 Gruden Dominik. Ljubljana. Rožna dolina cesta XIX 3/b, zdravstvo, no izkaznico. 63 Gujtman Evgen, Murska Sobota, Gradišče 30, zdravstveno izkaznico. 208 Hasanagič Rasim, Ljubljana, Smartinska sam. dom, zdravstveno izkaznico. 227 Henigman Jože, Rakitnica 57, delovno knjižico, reg. št. 7416, ser. št. 399915. 140 Hodžej Fajik, Ljubljana, Djakovi. čeva 57, zdravstveno izkaznico. 228 Hohkravt Franc, Vrh nad Laškim, Male Grahovšče 9, zdravstveno izkaznico. 149 Hotko Tomaž, Ljubljana, Na Taboru 9, zdravstveno izkaznico, štev. 471867. 170 Hotunšek Kamilo, Oplotnica 79 b, zdravstveno izkaznico, številka 310735. 53 Humar Ivan, Lokev 119, zdravstveno izkaznico, št. 082162. 12680 Humek Marina, Dobrova 40a, zdravstveno izkaznico, številka 285628. 54 Ilič Stanka, Gornje Kohpivce, Bojnik, zdravstveno izkaznico. 11 Janež Dušan, Ljubljana, Martina Krpana 17, dijaško avisto vozovnico, št. 3721 za relacijo Stegne—^Stadion izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 12825 Jankovič Ranko, Kranj, Nadzorni. štvo proge, Kolodvorska 9,- zdravstveno izkaznico, št. 030446/1. 210 Janojkič Borivoj, Ljubljana, Cesta v Gorice, zdravstveno izkaznico. 110 Jazbec Anton, KZSZ, Celje, zdravstveno izkaznico, št.18680. 12159 Jazbec Avgust, Šentjur pri Celju 177, zdravstveno izkaznico. 150 Jazbec Ivan, Drožanje 13, Sevnica, zdravstveno izkaznico, številka 047269. 11562 7 Jerše Marija, Ljubljana, Čufarjeva 13, zdravstveno izkaznico, št. 069735. 171 Jesenko Nuša, Virmašo 36, zdravstveno izkaznico, št. 15286 na ime Jesenko Janez. 12283 Jovič Marta, Slovenske Konjice, Spodnje preloge, zdravstveno izkaz, nico. 209 Jevnišek Jože, Lokrovec, Celje, delovno knjižico. 253 Jozanovič Dobrosav, Zidani most, Nadzorništvo prog, zdravstveno izkaznico, št, 252217 na ime Jozanovič Dobrosav in št. 253654 na ime Jozanovič Desanka. 12834 Jurič Tadija, Ljubljana, Koželjeva 8, zdravstveno izkaznico. 232 Karlin Martin, Ljubljana, Aljaževa 17, zdravstveno izkaznico na ime Karlin Martin ■— mlajši. 111 Kastelic Ivanka, Ljubljana Polje, Cesta 5/4, zdravstveno izkaznico. 12 Kavčič Zofija, Srednje Gameljne 36. zdravstveno izkaznico. 112 Keblič Anton. Bukovje 12a. spričevalo 6. razreda osnovne šole v Česnjicah. izdano leta 1955. 36 Kent Marjan, Ljubljana, Vojkova 9, zdravstveno izkaznico. 64 Kepic Nataša, Ljubljana, Spodnji Rudnik, Cesta '5/II, dijaško avisto vozovnico, št. 6599, za relacijo Rud. nik—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 13 Kerep Vlado, Ljubljana, Prvomajska 5 zdravstveno izkaznico, št. 656975 Kerep Vlado in zdravstveno izkaznico, št. 194694 na ime Kerep Igor. 172 Kinkela Ivhn, Ljubljana, Podgo. rica n. h., zdravstveno izkaznico. 65 Klajderman Roza, Starše 1, zdravstveno izkaznico, št. 03550. 211 Klinične bolnišnice, Ljubljana, Konferenca sindikata, žig okrogle oblike z besedilom: Sindikat delav. cev družbenih dejavnosti Slovenije Konferenca sindikata Kliničnih bolnic Ljubljana. 66 Knep Ivana, Rogatec 88, zdravstveno izkaznico. 12734 Kobal Marino, Dekani 170, vojaško knjižico ser. št. AH 05986. 80 Kocjan Marjan, Majšperk, Skrbijo 5, zdravstveno izkaznico, št. 810585. I5i Kodba Darko, Ljubljana, Tomar čevska 13, zdravstveno izkaznico. us Kofol Rudenko, Ljubljana, Cesta na Bokavce 22, dijaško avisto vozovnico, št. 4414 za relacijo Aškerčeva—Vrhovci, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 173 Kolenc Stanislav, Mokronog 6; spričevalo o pomočniškem izpitu iz mizarske stroke izdano v Ljubljani, leta 1953. 114 Koprivec Danilo, Ljubljana, Jamova 66, zdravstveno izkaznico.1 14 Košak Franci, Mengeš, Kolodvorska 15, dijaško avisto vozovnico, za relacijo Mengeš—Kamnik, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana 15 Kovač Nada, Kočevska Reka 15, zdravstveno izkaznico, številka 315654. 194 Kovačič Rozika, Leskovec, Duno-va 80, delovno knjižico. 152 Kovačič Mirko, Ljubljana, Poljan, ska 41, zdravstveno izkaznico. 174 Kovič Andrej. Ljubljana Šentvid, Tacenska 117, dijaško avisto vozovnico, št. 7216 za relacijo Brod—Kovinarska šola, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 16 Kozamernik Franc, Stranska vas 26, zdravstveno izkaznico, št. 248071-kmetijskega zavarovanja. 115 Kračun Karolina,, Dobrna 44, zdravstveno izkaznico. 55 Krajnc Anica, Celje. Kersnikova 28, spričevalo o naključnem izpitu centra za blagovni promet v Celju, izdano lota 1970. 233 Kramar Tatjana. Ljubljana, Moša Pijade 31, zdravstveno izkaznico. 234 Krhlanko Anica, Zagorje ob Savi, Kopališka ulica 4, zdravstveno izkaznico, št. 630193. 254 Krušič Miroslav. Celje, Titov trg 5, zdravstveno izkaznico, številka 642469. 153 Kučan Geza, Stari trg pri Ložu, Nadlesk 45, zdravstveno izkaznico, Št. H-578965. 12835 Kuhar Alojz, Podljubelj 115, zdravstveno izkaznico, številka 278089. 213 Kunaver Vojko, Ljubljana, Tesov-nikova 96, dijašk avisto vozovnico, št. 03551 za relacijo Ježica—Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 175 Kunšek Marjan, Ljubljana, Titova 57, spričevalo o zaključnem izpitu OS Veržej, izdano leta 1958. 41 Kurnik Bernarda, Ljubljana, Borutova 12, zdravstveno izkaznico. 67 Lampret Petra,'Ljubljana. Na jami 11, indeks pedagoške akademije v Ljubljani. 117 Lamut Zvonko, Celje, Tomšičeva 2 zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 116 Lavrič Ana, Dornice 2, zdravstveno izkaznico, št. 248338 kmetijskega zavarovanja. 235 Lavrič Zvonimir, Ljubljana, Jadranska 2, zdravstveno izkaznico. 176 Legerič Terezija, Kamnik, Prvomajska 6, zdravstveno izkaznico, št. 200532. 195 Lenardič Božidar, Verje 21, Medvode, zdravstveno izkaznico. 118 Leskovšek Branka, Celje, Partizanska 7, zdravstveno izkaznico, št. 03313. 269 Lipičnik Jože, Strmec, Landek 5. zdravstveno izkaznico. 196 Lipužič Iztok, Ljubljana, Kidričeva 9, spričevalo II. f razreda gimnazije Poljane, izdano leta 1972. 42 Logar Andrej, Ljubljana, Poljanski nasip 40, delovno knjižico, reg. št. 7790, ser. št. 684843. 119 Logarič Franjo, Ljubljana, Gornji Rudnik II/8, zdravstveno izkaznico, št. J-49412/II. 69 Logar Terezija, Ljubljana, Polje 352, zdravstveno izkaznico, številka 160095. 237 Lohkar Martin, Predstruge 17, zdravstveno izkaznico, številka 654677. - 236 Lovšin Frančiška, Ribnica, Breže 5, spričevalo o zaključnem izpitu nižje gimnazije Ribnica, izdano leta 1946. 120 Lukežič Nedeljka, Portorož, Lucija 2, zdravstveno izkaznico. 197 Lužar Marija, Ljubljana, Celjska 6, zdravstveno izkaznico. 238 Lužar Vili, Ljubljana, Jakšičeva 7, zdravstveno izkaznico. 70 Marjetič Marko, Ljubljana, Bizovik, Gozdna pot 1, zdravstveno izkaznico. 121 Mastnak Jože, Celje, Drapšlnova 7, spričevalo o zaključnem pomočniškem izpitu na trgovski šoli, izdano leta 1954 v Novem mestu. 12836 Merič Osman, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 177 Mesič Kadrija, SGP »Primorje". Anhovo, zdravstveno izkaznico na ime Mesič Ifeta. 12735 Mihelin Peter, Celje, Partizanska 18, zdravstveno izkaznico, številka 432450. f 212 Minov Drago, Kranj, Kidričeva 27, zdravstveno izkaznico, številka 264520. 12610 Mlačnik Marko, Ljubljana, Športna 10, dijaško avisto vozovnico, št. 294 za relacijo Zalog—Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 239 Mugerli Emilija, Dobrova, Bre-zovje 7, prepustnico, št. 569. 255 Muhacljeri Anica, Portorož, Seča 37 delovno knjižico na ime Veršak Anica. 198 Muhvič Ivanka, Zg. Kašelj 40, zdravstveno izkaznico. 240 Murmaejer Branko, Murska Sobota, Oktobrske rev. 1. zdravstveno izkaznico. 154 Nemec Aleksander, Bilje 94, Renče, zdravstveno izkaznico, številka 082214. 270 Nikolič Julka, Sostro, Pot na most 3, zdravstveno izkaznico. 242 Nikolič Jordan, Ljubljana, Novo Polje, C. X. št. 12, zdravstveno izkaznico, 122 Nikolič Zorica, Sostro, Pot na most 3, zdravstveno izkaznico. 241 Nose’Jože, Veliki Korinj 8, spričevalo o zaključnem izpitu OS Veliki Korinj, izdano leta 1954. 71 Novak Cirila, Ljubljana, delovno knjižico, reg. št. 2270, ser, št. 888395. 17 Novak Josip, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico. 179 Novak Ljubo, Ljubljana, Stemba-lova 38, zdravstveno izkaznico. 178 Novotny Dušan, Ljubljana, Šišenska 42, dijaško avisto vozovnico, št. 570 za relacijo Zg. Šiška—pošta Bežigrad, izdano od podjetja »Viator". Ljubljana. ' 124 Novak Marija,- KZSZ, Celje, zdravstveno izkaznico, številka 181927. 12160 Nučič Antonija, KZSZ, Celje, zdravstveno izkaznico, številka 284727. 12161 Obierstar Jože, Ljubljana, Luise Pesjakove 4, zdravstveno izkaznico. 123 Oljačič Ivica, Ljubljana, Mačkova 4. zdravstveno izkaznico, številka 2696. 180 Omahen Avgust, Ivančna gorica. Gaberje 36. zdravstveno izkaznico, št. 154889. 81 Omahna Ivana, Lukovica 5, zdravstveno izkaznico. 243 Omerzo Janez, Petrovče, zdravstveno izkaznico, št. 542838. 214 Osmančevič Fadi. Zalog 46, zdravstveno izkaznico. 72 Pasić Medo, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 125 Pavlinič Zlatko. Zadvor 6a, Pot Heroja Tratnika, zdravstveno izkaz nico. št. 319260. 126 Pavlovič Marijan. Grosuplje, zdravstveno izkaznico, številka 578274. 199 Pečnik Vladimir, Šentvid 10, Planina, zdravstveno izkaznico. 155 Petan Tine, Ljubljana, Postojnska 11, zdravstveno izkaznico. 73 Petrič Anton, Verd 177, zdravstveno izkaznico. 181 Petrič Ivan, Dobova, Rigonce 33, zdravstveno izkaznico, . številka 181955. 156 Pipan Milan, Žiri 35 nad Škofjo Loko, zdravstveno izkaznico, številka 522646. 12736 Planinšek Ana, KZSZ, Celje, zdravstveno izkaznico, številka 058087. 12162 Plešnik Vera, Slovenske Konjice, zdravstveno izkaznico. 271 Podgornik Stanislav, Ljubljana, Na peči 2, zdravstveno izkaznico, št. 61824 na ime Podgornik Nevenka. 43 Podlipnik Liljana, Ljubljana, Pohorskega bataljona 213, zdravstveno izkaznico. 44 Posavec Vanda, Ljubljana, Povše-tova 104b, dijaško avisto vozovnico, št. 2554 za relacijo Moste—Triglavska, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 182 Požgaj Marija, Gaj 3, Jesenice na Dolenjskem, spričevalo za kvalifikacijo v gostinski stroki. 104 Premrl Marija, Ljubljana, Matja. ževa 7, dijaško avisto vozovnico, št. 6582 za relacijo Zale—Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«-, Ljubljana. 246 Primožič Manuela, Koper, Bertoki 48, zdravstveno izkaznico, številka 277505. 29 Priselac Janko. Zvezna 7, Ljubija, na, zdravstveno izkaznico. 127 RamiH Marija, Tržič. Trg svobode 6, zdravstveno izkaznico, številka 509425. 157 Randželovič Andrej, Nova Gorica, SGP, zdravstveno izkaznico, številka 627715. 200 Ratej Ivan, Škofja vas, Trnovlje 45, zdravstveno izkaznico, 12837 Ravnjak Jožo, Ljubljana, Koželjeva 8, zdravstveno izkaznico. 247 Razboršek Leopoldina, KZSZ, Celje, zdravstveno izkaznico, številka 221700. 12163 Ražman Antonija, Izola, Pittonije-va 5. prepustnico VS. št. 1917. 56 Rezelj Marjan, Medvode, Zbilje 31, spričevalo avtoličarske šole — centra strokovnih šol v Ljubljani, izdano leta 1966. 128 Režen Stane, Ljubljana, Cesta v Mestni log 100, zdravstveno izkaznico. 183 Rigler Filip, Prezid, Kozji vrh 2, zdravstveno izkaznico. 82 Roglič Mihael, Ljubljana, Gasilska 5, zdravstveno izkaznico, št. 110089 na ime Roglič Mihael in št. 578668 na ime Roglič Robert. 45 Rospotnik Viktor, Zagorje ob Savi, Kidričeva 29, zdravstveno izkaznico, št. 296016. 256 Rus Danilo, Nova Gorica, »Gostol«, zdravstveno izkaznico, številka 248876. 12838 Rustem Ejupi, Ljubljana. Titova 92, indeks FSPN v Ljubljani. 46 Sadekovič Hasam, Ljubljana, Kan-čeva bb., zdravstveno izkaznico. 47 Sakač Josip, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 48 Sakelšek Franc. Vevče 47, spričevalo poklicne šole kovinske stroke, izdano leta 1972 v Ljubljani. 12826 Saletnikar Milan, Ljubljana, Vodnikovo naselje 18, zdravstveno izkaznico. 184 Satenšek Alojz, Zagorje ob Savi, Ulica prvoborcev 13, zdravstveno izkaznico, št. 563446 na ime Prosenc Franc. 215 Schuster Franc, Kočevje, Rudnik 4 , zdravstveno izkaznico, številka 349342/11. 12839 Semrajc- Lučka, Ljubljana, Tomšičeva 6, zdravstveno izkaznico. 49 Sivka Matjaž, Ljubljana, Rožičeva 6, zdravstveno izkaznico. 129 Skube Rudolf, Ljubljana. Tržaška 297, zdravstveno izkaznico. 130 Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Muska Sobota, prvi anuitetni kupon v znesku din 2.03Š,60 obveznice Skupnosti Jugoslovanskih železnic serija A št. 006293 apoena 10.000,— din. 12682 Sojer Karolina, Ljubljana, Sarhova 20, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije Bežigrad, št. 97 dne 21. VI. 1968. 185 Sreš por. Rupnik Angela, Ljubljana, Obirska 3, diplomo dvoletne administrativne šole v Ljubljani, izdano leta 1963. 188 Stamenič Boris, Poreč, Zateka b. b., zdravstveno izkaznico. 18 Stanič Franc, Portorož, Senčna pot 28, zdravstveno izkaznico na ime Stanič Elda. 201 Stanič Livio, Ankaran, Kolonlan 8, propustnicb, št. 26640. 257 Stankovič Janez, Krašnji vrh 21, delovno knjižico, reg. št. 160, ser. št. 427556. 12554 Stankovič Stanko, Zavidoviči, zdravstveno izkaznico. 186 Stantič Marjan. Komen, Gorjanska 37. zdravstveno izkaznico. 83 Stojič Milutin, Kumane, Borisa Kidriča, zdravstveno izkaznico. 12827 Sučevič Niko, Stranska vas 20, Novo mesto, vozniško dovoljenje za kategorije A, B. C, izdano v Novem mestu decembra 1961. leta. 105 Svetlič Stane Ljubljana, Einšpi-lerjeva 4. indeks Visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru. 187 S