Našint malčkom KAKO JE DOBIL JEŽ SVOJE IGLE (Pravljica) (Konec) »Ho, prijatelj zajoek, kako lepo novo obleko imate!« je zaklical jež. »Kje ste jo pa dobili?« Zajček je odgovoril: »Mojster jež, ali ne veste, da je danes podaril Ijubi Bog vsem živalim nove obleke ?« Jež je odkimal. Rad pa bi še on imel novo obleko, zato je vprašal zajčka, kje jo je dobil? »Na nebeškem travniku,« je odgovoril zajček. »Ako hočete tudi vi novo obleko, hitite, drugače ne boste nič dobili.« Jež je tekel na vse pretege proti nebeškemu travniku. Ko je prispel tja, pa je že bilo prepozno. Travnik je bil prazen. Samo iglasta obleka je še ostala. Angelčka sta jo takoj oblekla ježu. »Lepa. sicer ni,« si je mislil jež, »a boljša bo na vsak način ko dosedanja.« Zahvalil se je in odcapljal proti domu. Ko je prispel do gozda, se je ustavil, da bi nekaj časa počival. Komaj pa je sedel, je v grmu za njegovim hrbtom nekaj za- šustelo. Jež se je obrnil. V grmu je zagledal lisico, ki ji je iz oči bral, da nima nič kaj prijaznih namenov. Prestrašil se je in se hitro zvil v klopčič. Še bolj pa se je prestrašila lisica, ko je čavsnila po njem. Bilo ji je, kakor da bi bila ugriznila v trnje, kajti ježeve igle so stale trdo in močno. Uvidela je, da nič ne bo iz pečenke, zato je jezno odšla. Jež se je previdno iztegnil in L:kel naprej. Mislil ai je: »Moja ig ^sta obleka res ni lepa, a je dobra zaščitnica proti sovražnikom. Boljše ne bi bi' mogel izbrati. Ne menjam z nobeno drugn živaljo.« Tako je dobil jež, ki je prepozno prišel na nebeški a-avnik, svojo iglasto obleko in jo nosi še danes.