St. 95 List izhaja vsak dan S mesece L 22.—, polletji L 6 50 vet — Posam v širokosti 1 kolone osmrtnice, zahvale, poslan- Mali oglasi: 3u Bati cirrcBtimla Ittta jj^ka. NaroCnlna: za ' * eco L 70.—, v Inc - ** "rt. — Oblasti? ^jV - -n P" vske in obr " ' — --v - * . oglase denarii ^ M*wuov «. besedo, najmanj L 3. v Trstu« v sredo, 21, aprila 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnih 1.1 Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. France s«, o d'Assisi 20. Te« lefoa 11-57. Dopisi nai se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost-Poduredništvo t Gorici: ulica Giosuž Carduccl 5t. 7, L n. — Telet St. B27 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Hemško-roska posaianla Pozornost evropske politične javnosti se obrača v zadnjem času politiki sovjetske vlade v povečani meri. I o pa radi dveh nje ukrepov velike pomemb- 11 Prvo dejstvo bi bilo, da je sovjetska vlada odrekla svoje sodelovanje na razorožit ve ni konferenci ter da izvrše-valni odbor tretje internacijonale napoveduje najostrejši boj proti Družbi narodov. Ce ne bi hoteli videti neizmerne pomembnosti tega ukrepa sovjetskih glavarjev, bi pomenilo to zatiskati si oči pred jasno in neutajljivo nsnico. Resnico, ki jo mi vedno in vedno naglašamo, da namreč brez sodelovanja Rusije ne more priti do politične in gospodarske konsolidacije v Evropi, do take meddržavne uredbe, ki bi zajamčila trajen mir. Da se tudi državniki raznih evropskih drŽav zavedajo te resnice, govori dejstvo, da iščejo načinov in poti za vzpostavo političnih in gospodarskih stikov s sovjetsko Rusijo. Vzporedno z odreko sodelovanja sovjetske Rusije na rečeni konferenci, ki naj bi ustvarila enega glavnih pogojev za gospodarsko ozdravljenje Evrope in za skrčitev, če že ne popolno odpravo možnosti novih krvavih zapletljajev, in pa z napovedjo boja proti Družbi narodov je nastopilo drugo dejstvo, ki te dni vznemirja evropsko javnost. To je vest, da se med Rusijo in Nemčijo vršijo porajanja za sklep pogodbe, po kateri naj bi si rečeni državi medsebojno zagotovili svcjo varnost. Jasno je torej,, da gre tu za pogajanja nedogledne pomembnosti, čeprav ni še nič gotovega znano glede značrja pogajanj in vsebine pogodbe, ki se ima skleniti. Evropski tisk naglasa sicer, da ne more biti nikakega nasprotstva proti pogodbi med Rusijo in Nemčijo, če gre pri tem le za ustvaritev dobrih nolitičnih odnošajov med obema drža\ ne. I -lasa se celo, da bi tako razm rje med \eiučijo m Rusi io le služilo konsolidacijski politiki Evio 3ki tiik pa je vendar vznemirjen, ker sodi, da bo pogodba, ki se ima skleniti med Nemčijo in Rusijo, imela drugačne, sedanji evropski politiki nasprotne namene. Ta bojazen se opira ravno na že označeno dejstvo, da namreč tretja internacijonala napoveduje najostrejši boj proti Družbi narodov in njegovim namenom. Evropski tisk naglasa, da bi Nemčija , sklepom take pogodbe zašla v protislovje s svojo lastno politiko v zadnjih Časih, s katero si je hotela odpreti pot V Družbo narodov. Nemčija je — tako naglasa j o — sodelovala na locarnskih dogovorih, jih je podpirala in je v Ze-nevi — kjer naj bi se sklenil nje vstop v Družbo narodov — vodila odločno borbo, da ne bi se s pripustom Poljske v Svet Družbe narodov zmanjšala vrednost te pridobitve Nemčije. Zastopnika te poslednje v Locarnu, dr. Luther in dr. Stresemann, sta nagJasala, da se mora mirovno delo, dovršeno v Locar-nu, dalje razvijati. Ta njuna izjava bi bila torej obvezen dokument. Oficijozna «Prager Presse», glasilo :lr.ja Beneša, vprašuje: «Kak zmisel so morala torej imeti rusko-nemška pogajanja? Kak cilj naj ima sklep nemško-ruske garancijske pogodbe?» Nem-Aka glasila trdijo sicer, da ima rusko-nemška pogodba le spopolniti locarn-ske dogovore. Toda ta zatrdila ne nahajajo prave vere in evropski tisk stavlja težko vprašanje: ali za, ali proti Locarnu? To je mučna izbera, pred katero se nahaja Nemčija. Če bo na jesen sprejeta v Družbo narodov, bo morala s tem sprejeti tudi. obvezo, da bo lojalno sodelovala na doseganju ciljev, ki jih zasleduje ta mednarodna organizacija. Če pa je ali sklene še le pogodbo s tisto Rusijo,, ki napoveduje Družbi narodov najostrejši boj, bi bila opravičena domneva, da je nje mednarodna politika neiskrena in nelojalna: ali napram Družbi narodov ali napram Rusiji! To so vprašanja, ki se narinjajo v razpravah o nemško-ruskih pogajanjih. Ali — kakor že rečeno — je treba počakati še na oficijelna poročila o vsebini pogajanj, oziroma sklenjenih dogovorov. Ta bo odločilna na prihodnjem zasedanju Družbe narodov v Ženevi, ko ima pasti odločitev glede pripustitve Nemčije v Družbo narodov. Pogodba Nemčije s sovjetsko Rusijo — nagla-šajo avtoritativna evropska glasila —, ki bi bila nasprotna sodelovanju z Družbo narodov in ki bi napovedovala boj temu poslednjemu, bi ustvarila povsem nov položaj. Samoobsebi umevno je, da bi se člani Družbe narodov bavili z značajem obvez Nemčije napram Rusiji v razmerju z obvezami, ki bi jih morala Nemčija sprejeti napram Družbi narodov. NemŠko-ruska pogodba utegne postati velika zapreka proti sprejemu Nemčije v Družbo narodov, a posledica bi mogla biti nova velika kriza v evropski politiki. «Prager Presse» meni, da se je treba flobro zavedati teh posledic. V teh tako resnih dneh da se ne sme dopuščati kakršnekoli nejasnosti. V interesu miru in sodelovanja v Evropi mora Nemčija odkrito in jasno odgovoriti: »Vodilni Činitelji interniranih držav podajo gotovo ta odgovor.* Iz vseh teh izjav v evropskem tisku o rusko-nemških pogajanjih je razvidno, da se evropska javnost sicer vznemirja, da pa vendar noče še izreči zadnje usodne besede, da je namreč uspeh, dosežen s sodelovanjem Nemčije na delu v Locarnu, definitivno izgubljen. Še eno vprašanje je morda dopustno: ali, ni sedanje tako iskreno zbližan je med Čehoslovaško in Poljsko morda v kaki zvezi z nemšl*o-ruskimi pogajanji?! Zlasti s tega vidika mora želeti vsak Slovan, da bi se bojazni, ki seda* vznemirjajo Evropo, pokazale za neosnovane. Otvoritev zbornice 29. aprila Finančni minister Volpi pri Mussolinijn RIM, 20. V palači Chigi je imel danes prvi minister on. Mussolini razgovor z zborničnim predsednikom on. Caserta-nom glede parlamentarnega dela. Sklenjeno je bilo, da se skliče poslanska zbornica dne 29. aprila. Zbornica bo razpravljala najprej o finančnem proračunu za poslovno dobo 1926—1927. Nato ji bodo predloženi nekateri zakonski načrti, da jih izpremeni v zakon. Mussolini je izjavil, da bo zbornica zaključila svoje delo že prve dni junija in da bo odšla 5. junija na počitnice. Po razgovoru z on. Casertanom se je Mussolini v spremstvu finančnega pi-nistra on. Volpi j a podal na Montecito-rio, da si ogleda delo za preureditev notranjosti poslanske zbornice. Finančni minister Volpi se je v palači Chigi del j Časa razgovarjal z Mus-solinijem glede zavoda Banca dTtalia, kateri bo podeljena izključna pravica za, izdajanje bankovcev. Tozadevni načrt bo v kratkem dovršen in predložen v odobritev ministrskemu svetu. Medtem proučuje finančni minister Volpi, kako bi uredil gospodarski položaj zavodov fianco di Sicilia in Banco di Na-poli, katerima se bo odtegnila pravica za izdajanje bankovcev. Vlada bo najprej imenovala izrednega komisarja za zavod Banco di Napoli, nakar bo določila na njegovo mesto enega ravnatelja upravnega sveta. Enako bo postopala z zavodom Banco di Sicilia. Dne 22. zvečer ali 23. zjutraj bo Mussolini odpotoval v Milan, kjer bo 24. t. m. prisostvoval svečani položitvi temeljnega kamna za spomenik sv. Frančišku AsiŠkemu. Po povratku v Rim bo določen delovni program za ministrski svet, ki se bo sestal 1. maja. Prihodnji petek, dne 23. t. m., se bo sestal v palači Chigi pod predsedstvom on. Mussolini j a direktorij fašistovske stranke. Tej konferenci bosta prisostvovala tudi notranji minister Federzoni in on. Edmondo Rossoni. Mussolini je danes predpoldne sprejel podtajnika fašistovske stranke on. Renata Riccija. Fašistovski podtajnik je poročal fašistovskemu vodji o položaju v parmski pokrajini. Nato je Mussolini poveril Ricciju nalog, da uredi položaj v tržaškem fašiju. Ricci se je odpeljal v Trst danes popoldne. Potrati za pulsko in rtfko pokrajino RIM, 20. S kr. odlokom z dne 17. t. m. so bili v reški pokrajini imenovani sledeči poteštati: Nauta Eugenio za Jabla-nico, Bettoli Ezio za Jelšane, Iaschi Guido za Knežak in Zagorje, Ognibene Carlo za Ilirsko Bistrico in Trnovo. V pulski pokrajini so bili imenovani: Faltinar Giuseppe za Tinjan, Tercic Giuseppe za Boljun, Carlo Roman za Kanfanar, Pečar Ivan za Herpelje-Ko-zino, Peresson Nicolo za Draguč in Chiapetta Antonio za Slum. Conte Sforza In rasizem «Impero» do lil Sforzo veleizdaje RIM, 20. Fašistovski listi so pričeli strastno napadati bivšegp italijanskega poslanika v Parizu sena na Sforzo. — «Tribuna» na primer pi: sledeče: V inozemstvu je začel fašic. vsko Italijo kot prvi obrekovati conte Sforza. Zasluži, da se mu čimprej odvzame italijansko državljanstvo. K temu dostavlja «Impero»: Po padcu Factovega kabineta in po prihodu Mussolinija na vlado se je takratni kr. italijanski poslanik v Parizu conte Carlo Sforza podal k francoskemu ministrskemu predsedniku g. Poin-careju ter mu izjavil, da se je v Italiji polastila vladne oblasti tolpa avantu-ristov. Na to podlo izdajstvo bivšega kr. ministra in visokega vladnega funkci-jonarja opozarjamo italijanske sodne oblasti. Conte Sforza mora radi teh izjav priti pred vrhovno sodišče, katero naj ga obsodi radi veleizdaje. Nov dnevnik faštstovskih sindakatov RIM, 20. Z jutrišnjim dnem prične izhajati velik dnevnik fašistovskih sindakatov «11 Lavoro d'Italia». Vodil ga bo predsednik sindakatov on. Edmondo Rossoni. Iretodla profesorja Fabbriso radi razžaljen)a prvega ministra REGGIO CALABRIA, 20. Ravnatelj industrijske šole v Fuscaldu profesor Augusto Fabbris je v nekem javnem lokalu izgovoril par Žaljivk na naslov prvega ministra Mussolinija. Karabi-nerji so profesorja takoj aretirali. Posvetovanje opozltljonnlnlh načelnikov Stjepan Radić bo pozvan pred sodnike BEOGRAD, 20. Danes dopoldne se je izvršila seja šefov . opozicijonalnih klubov, katere so se udeležili Davido-vić, Kumanudi, Josa Jovanović, Beh-men in dr. Korošec. Po daljšem posvetovanju je bil izdan poseben komunike, v katerem se navaja, da so se načelniki opozicijonalnih strank sporazumeli med seboj, da bodo pri razpravi v narodni skupščini glede korupcije zahtevali, naj bo preiskovalna komisija tako sestavljena, da dobi vsak klub po enega predstavnika. Opozicijonalni šefi so razpravljali tudi o vprašanju zakona proti korupciji, kateri je bil predložen nar. skupščini že za časa Davidovićeve vlade, ter končno sklenili vložiti posebno interpelacijo glede nepravilnosti, ki so v zvezi z družbo Standard Oil Company. Ministrsko predsedništvo so obiskali danes le poedini ministri« ki so ministrskemu predsedniku Uzunoviću referirali o sv&jih resortnih zadevali. V NikiĆev klub je stopil še poslanec Ivan Kraljić, tako da šteje sedaj klub Radič evih disidentov 11 poslancev. Potrebnih je torej še Sest poslancev, da dobi sedanja vlada večino v narodni skupščini (158 poslancev). BEOGRAD, 20. (Izv.) Iz radikalskih krogov se zatrjuje, da bpdo vsi oklevetani ministri vložili tožbo proti bivšemu prosvetnemu ministru St. Radiću radi razžaljenja ministrov v službenem položaju. Iz okolice notranjega ministra Maksimovića se poroča, da se bo proti Radiću in njegovim pristašem strogo uporabil zakon. Zlasti bodo pazili na to, da se bo uporabil proti njemu zakon o zaščiti države radi žaljenja članov vlade. V današnji «Politlki» izjavlja bivši finančni minister Stojadinovic, da bo proti S. Radiću vložil tožbo radi klevete, da je kot finančni minister prejemal plačo generalnega ravnatelja anglo-srbske banke in da je zapleten v afero družbe Standard Oil Company. Radićev «Dom» ni IzSel ZAGREB, 20. (Izv.) V političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da ni danes izšlo Radićevo glasilo «Dom», četudi je bila njega današnja številka Že pripravljena. Zagotavlja se, da «Dom» ta teden v obče ne bo izhajal. Vse kaže, da hoče S. Radić počakati na izid konference HSS, kamera se bo sestala 22. t. m. _ Jngoslovensko-madiarska trgovinska pogajanja BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes bi se bila morala nadaljevati konferenca za jugo-slovensko-madžarsko trgovinsko pogodbo. Ker pa so madžarski delegati prispeli v Beograd šele zvečer, se bo konferenca pričela jutri. Pred demisijo potiske vlade ? Socijalisti izstopili iz vladne koalicije VARŠAVA, 20. V nedeljo zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili tudi načelniki koalicijskih strank. Na tej seji so zastopniki socijalistične stranko izjavili, da iie morejo pristati na obnovitveni načrt finančnega ministra tar so zahtevali, da se sprejme načrt, ki so ga pripravili socijalisti. Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma, so zastopniki socijalistične stranke izjavili, da njihova stranka izstopa iz vladne koalicije. V političnih krogih domnevajo, da bo vlada v najkrajšem času podala ostavko. Kako se bo kriza razvila, ni mogoče še predvidevali, vendar pa se nekateri bojijo, da bo ta kriza privedla do diktature. Ni pa nikakor izključena možnost, da se sestavi uradniški kabinet. __ Poljsko-rnmnnska pogodba podpisana VARŠAVA, 20. Izšlo je besedilo polj-sko-romunske garancijske pogodbe, ki je bila včeraj uradno podpisana. Pogodba bo ratificirana v najkrajšem ■asu in tostvarne listine se bodo izmenjale v Varšavi. Umor Mvfteja poljskega finančnega VARŠAVA, 20. Že več dni se je vršila na tukajšnjem sodišču razprava proti bivšemu finančnemu ministru in sedanjemu predsedniku Poštne hranilnice Hubertu Ldndeju radi raznih poneverb. V soboto popoldne okrog 4. je šel Linde jpo končani razpravi domov. Tik pred poslopjem mu je nenadoma stopil nasproti narednik Zmielovvski in ustrelil panj z revolverjem iz. neposredne bli- žine. Linde je omahnil in začel močno krvaveti. Pasanti so ga dvignili in odnesli v hišo, pa je ranjenec že po petih minutah izdihnil. Redarji so hiteli za napadalcem, ki se je dal mirno prijeti. Zmielowski ni hotel prvotno dati nikakih pojasnil, kasneje pa je dejal, da je postopal iz idealnih nagibov. Smatral je namreč, da povzročajo vse gorje na Poljskem možje Lindejevega tipa. Bil je ves čas prisoten pri razpravi proti predsedniku Poštne hranilnice in je videl iz izvrstnega zagovora branitelja in slabe obtožbe državnega pravdnika, da bo Linde nemara oproščen, čeprav je po njegovem mnenju krivda popolnoma dokazana. Ker se je bal, da bo obtoženec oproščen in bo lahko neovirano nadaljeval svoje izkoriščanje ljudskega denarja, se je odločil, da ga sam spravi s poti in tako le osreči državo. Zmielovvski je končno protestiral proti temu, da bi ena ali druga stranka izrabila njegov čin v politične namene. «Norge» bo zapustil Leningrad 24. aprila MOSKVA, 20. Inž. Nobile in poročnik Larsen sta se sporazumela z geografsko opazovalnico v Leningradu, katera bo stalno poročala posadki zrakoplova «Norge» tekom njenega potovanja o meteoroloških izpremembah potom radiografskih postaj na severu sovjetske unije. Larsen je izjavil, da bodo poročila sovjetskih postaj izredne važnosti za ekspedicijo, kakor so izborno služila Amundsenu že na njegovem prejšnjem potovanju na Severni tečaj. «Norge» bo zapustil Leningrad 24. aprila popoldne in bo preletel kontinent ponoči. Na aerodromu v Gačini si ljudske množice ogledujejo zrakoplov. Dnevno pride tja po 10.000 oseb. Ivanov odstopil kot upravitelj kitajskih železnic MOSKVA, 20. Ravnatelj kitajskih železnic je podal ostavko na svoje mesto. Na njegovo prigovarjanje je upravni ,svet imenoval Emhnova za njegovega naslednika. Verebriakov, član kolegija komisarijata za promet, je zapustil Karbin ter odpotoval v Mukden, kjer bo začel pogajanja. Aktivna bilanca rnske zunanje trgovine , MOSKVA, 20. Bilanca zunanje trgovine sovjetske unije za mesec marec je bila zaključena s prebitkom 412 tisoč rubljev. Skupni promet v tem mesecu je iznašal 114.3 milijonov rubljev. Posojanja za mir v Naroku Rifanci želijo mir PARIZ, 20. Pogajanja za sklenitev miru z Rifanci so se pričela V nedeljo na taborišču Berteauic, ki se nahaja kakih 25 km severozapadno Taurirta. Francosko delegacijo vodi general Simon, rifsko delegacijo pa tvorijo Sidi Azerkane, ki je nekak zunanji minister Abd-El-Krima, Kaid Haddu in še neka tretja oseba. Kakor poroča agencija «Havas» iz UdŽide je nedeljski razgovor med delegacijami trajal do 19. ure. Okrog 22. ure sta se francoska in španska delegacija povrnili v Oudžido. Na tem jprvem razgovoru se je imelo samo ugotoviti v koliko bi pogoji, ki so bili do sedaj stavljeni, lahko služili kot podlaga za mirovna pogajanja. Ker so bili francoski in španski pogoji Rifancem že znani, se le splošno pričakovalo, da bo njihova delegacija pojasnila svoje stališče v tem pogledu. Pri razgovorih pa je prišlo do nesoglasij, radi katerih so zastopniki Abd-El-Krima sklenili vprašati za svet svojega poglavarja. Španski in francoski zastopniki so se s tem strinjali, in ker želijo, da bi se čimprej prišlo do gotovih zaključkov, so stavili rifanski delegaciji na razpolago zrakoplov. Preliminarna pogajanja se bodo nadaljevala čez tri dni, ko se Abd-El-Kri-movi delegati povrnejo v Taurirt. PARIZ, 20. «Matin» piše, da so dosedanji razgovori pokazali, da si Rifanci res želijo mir, čeprav si Še pridržujejo pravico razpravljati o pogojih in jih nočejo kar tako sprejeti. Treba je, pravi «Matin», odstraniti vse, kar bi znalo vzbuditi pri Rifancih nezaupanje; francoske in španske oblasti se morajo sporazumeti v vseh stvareh in staviti morajo zahteve, ki so sprejemljive. O kakem ultimatumu dosedaj Še ni bilo govora in pogajanja so v polnem teku. V splošnem kažejo Rifanci več simpatije do Francozov kakor do Špancev, vendar pa ne morejo gojiti nobenega upanja, da bi spravili med francosko in špansko delegacijo kaka nesoglasja. Nemško-poljska pogajanja za trgovinsko pogodbo BERLIN, 20. Poljska vlada je sporočila zunanjemu ministrstvu, da želi čim prej obnoviti pogajanja o trgovinski pogodbi in likvidacijskih vprašanjih in zlasti trgovsko pogodbo hoče skleniti čim prej. Poljski delegaciji bo predsedoval namestnik ministra za trgovino. Pogajanja se bodo pričela te dni. Pangalos izpustil svoje politične nasprotnike na svobodo ATENE, 20. Ko je predsednik republike Pangalos zasedel svoje novo mesto) je odredil, da se imajo izpustiti na svobodo načelniki starih strank in druge osebe, ki so bile internirane na otoku Santorinu. Listi odobravajo ta korak predsednika republike in zatrjujejo, da bo gotovo zelo pripomogel k notranji konsolidaciji in pomirjenju. Demontirane vesti o italijansko-grškem sporazumu proti Turčiji ATENE, 20. Grški zunanji minister Rufos je iajavil novinarjem, da vesti o nekaki pogodbi sklenjeni med Grčijo in Italijo za skupen nastop proti Turčiji še tega niso vredne, da bi jih človek dementiral. Minister je ponovno naglašal, da ima grška vlada miroljubne namene. Francoski senat odobril redni proračnn PARIZ, 20. Senat je z 278 glasovi proti 12 odobril državni proračun za finančno leto 1926-27. 6ang-Tso-Lin proti boljševizmu PARIZ, 20. Po vesteh iz Pekinga zahtevajo Čang-Tso-Lin in z njim združeni generali, da takoj zapusti svoje mesto ruski poslanik v Pekingu Kara-han. Ako mesta ne zapusti prostovoljno, ga bodo aretirali radi komunistične propagande. Stresemann o rusko-nemških pogajanjih STUTTGART, 20. Na letnem kongresu nemške ljudske stranke je izjavil zunanji minister dr. Stresemann, da rusko-nemška pogajanja nikakor niso naperjena proti locarnski politiki. Zveza socijalističnih sovjetskih republik in Nemčija se hočeta samo zavezati, da se ne bosta napadli in hočeta obnoviti predvojne gospodarske stike, kakor so podobno storile že nekatere druge države. _._ Roparji napadli gledališče BERLIN, 20. Iz Kuan-Tunga na Severnem Kitajskem poročajo, da so tolovaji napadli gledališče v Hok-Sanu in vrgli med občinstvo sedem bomb. Kakor pravi poročilo, je bilo dvajset oseb ubitih, ranjenih pa 150; med temi se mnogi nahajajo v smrtni nevarnosti. Predno so tolovaji izvršili napad, je njihov poglavar zahteval od okrajnih oblasti, naj mu takoj izročijo tisoč angleških funtov Šterlingov; ker se to ni zgodilo, so se roparji na grozen način maščevali nad prebivalstvom. Turčija bo uvedla latinico BERLIN, 20. Kakor pišejo nekateri listi, se je turška vlada odločila, da uvede po vsem Turškem obvezno rabo latinice. _ Dr. Luther v M onako v^. m MUENCHEN, 20. Kancelar dr. Luther, notranji minister Kiilz, finančni minister Reinhold in bavarski poslanik v Berlinu dr. Preger so prišli semkaj, da razpravljajo o ureditvi razmerja med posameznimi državami in pa «Rei-chom» in da ugotove, koliko bi bilo treba izpremeniti weimarsko ustavo v federalističnem smislu, da bi se zadovoljilo Bavarce. Posebno se poudarja, ,'n bo morala osrednja vlada več pozornosti obračati interesom posameznih dežel zlasti pri razdeljevanju državnih kreditov. _ Vrsta mednarodnih konferenc ŽENEVA, 20. Koncem tega in začetkom prihodnjega meseca se bo vršila cela vrsta mednarodnih konferenc. 10. maja se prvič sestane komisija Družbe narodov, ki naj proučuje znano vprašanje Sveta in razširjenja njegove kompetence. V Rimu bo mednarodni kongres razpravljal o moralni vzgoji. V Ženevi bo posebna komisija obravnavala vprašanje potnih dovoljenj. Prizadete države se bodo sestale k razpravi o ruskih in armenskih beguncih in končno bo v maju tudi mednarodna konferenca za delavska vprašanja. Argentini]a in Drniba narodov PARIZ, 20. Delegat argentinske republike v finančnem odboru Družbe narodov dr. Orlo je včeraj zvečer prispel semkaj. Predsednik argentinske republike mu je poveril nalogo, da prouči pogoje, pod katerimi bi se mogla Argentinija zopet udeleževati dela v Družbi narodov. Tudi morje vre KILO (Havajski otoki), 20. Dva hudournika lave sta na poti z bruhajočega vulkana Maunaloa dosegla danes morje, ki je radi tega zavrelo na več stotin metrov daleč od obale. Na tisoče oseb je prisostvovalo temu nenavadnemu prizoru. Avijatikom se je kljub oblakom pare, ki so se dvigali iz vročega morja, posrečilo vzeti nekoliko fotografij tokov lave. Naročajte in širite „EDINOST" n. m— =EDINOST* V Trstu, dne 21. aprila 1926. DNEVNE VESTI od 1. april« 1926., ki je bil IJen v uradnem liatu «Gaa od 16. atorila 1926., It. 89.» '•4 Obletnica Rima ' Danes Je drfavnJ praznik, posveCen tattt&Vt Stoletnice Rima, in obenem wt-feonito predpisani praznik dela. Trgovine in delavnice bodo zaprte ves dan, fravni lokali pa od 9. ure in pol do 12. .ure, t. J. ob Času zborovanja faiistov-ikih sindikatov, ki se bo vrSilo v Ros-eetti-jevem gledališču. Popoldne ob 17. uri bo posebno predavanje istotako v Rossettijevem gle-dališCu posvečeno kolonijalni propagandi. Predaval bo g. Roncagli. Pf«d; poldne bo govoril poslanec Riccardi, ki je priSel včeraj v Trst. Obletnica Rima v Rimu Naš rimski dopisnik nam piše: Dne 21. aprila vsakega leta praznuje Italija obletnico postanka Rima. S praznovanjem te obletnice je bil pred par leH — mesto 1. majnika — spojen tudi praznik dela. Letos se je pridružil k tem dvem praznikom Se tretji — kolonijalni dan, ki naj vzbuja kolonijalno zavest italijanskega naroda. Rim bo praznoval letošnjo obletnico svojega rojstva nadvse slovesno, ker ne bo samo suba obletnica rojstva starega Rima, ampak obenem tudi dan rojstva novega cesarskega Rima (Roma imperia-le), kakor ga je zamislil in napovedal na novega leta dan ministrski predsednik Mussolini. Tega dne bodo namreč slavnostno pričeta nekatera dela iz onega velikanskega načrta, ki hoče z usiljeno gradnjo ustvariti novo veliko mesto, ki naj bo vredna prestolica nove Italije, z radikalnim rušenjem pa osvoboditi one spominske zgradbe in spomenike starega Rima od raznih nečednih pritiklin, ki so jih skoraj popolnoma zakrile tekom stoletij, kakor na pr. Kolosej, Augustej, Ka-jritol, rimske forume i. dr. Tega dne bo položen temelj novemu mestnemu kvartalu rokodelcev in tega dne se bo energično pričelo z nadaljevanjem gradnje vseučiliškega kvartala, kjer bodo združene vse, do sedaj skoro po zeleni mestu razpršene fakultete. Kakor so stari Rimljani in Grki praznovali svoje praznike z velikimi atletičnimi prireditvami, v katerih je mladina merila svoje moči, tako hoče tudi novi Rim praznovati letos obletnico svojega rojstva z raznimi športnimi prireditvami, med katerimi je na sporeda tudi reprezentančna tekma med češkim in italijanskim vse-učiliščnim moštvom. Zvečer pa se bo vršila razsvetljava slavnih ostankov starega Rima, rimskih forumov s pomočjo posebnih ognjev. Za začetek del je dala vlada na razpolago znesek 80 milijonov lir. Čeprav je ta svota precej velika, pa je vendarle skoraj neznatna za celotno izvedbo grandijo/.-nega načrta, katerega popolno uresničenje Jjo zahtevalo ogromne, ogromne milijone, ako ne miljarde. Sicer pa je to samo začetek. ki naj vsaj deloma izpolni svoječasno slovesno dano obljubo. \si listi soglašajo s tem, da so ona dela koristna in potrebna, nekateri iz njih pa po le mnenja, da so še mnogo bolj potrebna in koristna razna druga dela, katerih potreba se kruto čuti v vsakdanjem življenju. Posebno beseda «rušenje» zvoni nekam paradoksno v današnjih dneh, ko se čimbolj bliža oni usodni prvi julija, ko bo z nastopom proste trgovine radi pomanjkanja stanovanj nešteto družin brez strehe, ako ne poseže pravočasno vlada z odločno roko v to tako težko zadevo. Drugače bo Rim zares krasen, še kras-nejši nego je danes, ali življenje v njem ne bo za večino njegovega prebivalstva nič kaj krasno, kajti od občudovanja starin in novin pa le ni mogoče živeti. Take so danes misli znatnega dela rimskega prebivalstva. • * * Radi današnjega praznika Jutri — ▼ četrtek — «Edinost» ne izide. Prihodnja Številka izide v petek ob navadni uri. Zaključite v poljedelskega tečaja v Senožečah V nedeljo zjutraj ob 11. uri se je zaključil tečaj, ki ga je priredila kmetiška potovalna šola v Senožečah. Poleg učiteljev ho se slavnosti udeležili tugi g. Klavžar, načelnik sežanskega odseka, in dr. Franca, kot zastopnik pokrajinskega odbora za j strokovno izobrazbo kmetovalcev, župana iz Senožeč in iz Dolenje vasi, ter stariji gojencev. Učitelj g. Vadnjal Ivan, kateremu je bilo poverjeno poučevanje, je obrazložil važnost strokovne izobrazbe kmeta in pozival je mladeniče, naj skušajo to izobrazbo izpopolnjevati. Gojenec Cermelj Stanislav se je v lepih besedah zahvalil vsem onim, ki so pripomogli, da se je tečaj vršil. Sledilo je nato izpraševanje, pri katerem so gojenci pokazali, da so se pri tečaju marsikaj koristnega naučili. Zaključni govor je imel g. Klavžar iz Sežane. Podražitev cigaretnega papirja Tukajšnja finančna intendanca nam je poslala: «S kr. odlokom-zakonom od 29. julija 1925. št. 2591, ki je bil objavljen v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale» od 16. aprila 1926, št. 89, se je uvedel poseben davek 25 stotink na vsakih 100 komadov cigaretnega papirja ali stročnic za delanje cigaret, bodisi da se ti predmeti izdelujejo v kraljevini ali pa se uvažajo iz inozemstva za porabo v notranjosti države. Ta odlok je stopil v veljavo isti dan, ko je bil objavljen v uradnem listu. Vendar pa dovoljuje odlok začasno oprostitev od tega davka za papir in stročnice, ki se nahajajo v svobodni trgovini. Na drugi strani pa predpisuje, da morajo v 60 dnevih, potem ko je stopil v veljavo, imeti vsi tisti, ki hranijo omenjene predmete za prodaj, posebno tozadevno dovoljenje, ki ga izda finančna intendanca, in da morajo v istem Času urediti potrebno glede obdavčenja predmetov, ki so v prodaji. Dovoljenje morajo imeti toliko tisti, ki prodajajo imenovane papirčke in stročnice na debelo, kolikor tudi tisti, ki jih prodajajo na drobno. Za dosego dovoljenja je treba vložiti na finančno intendanco prošnjo, kakor predpisuje čl. 27. ministrskega odloka azzetUi 0 objav-fficiale» apri Sergijan MM: drama t treh »Jan fSk vi uprizori JHMUtl v dvorani D. L D. pri . v. l|koiii omenjeno dramo, ki nam predstavlja hrepenenje mladega novaka do življenja In vseh njegovih dobrot, ker on oMktf spat«!«! kot Hvljeaja. On ga vodi v Življenje, k| ga strastno pije do omamo In zločina. Zopet Jo On, hi ga vodi V samostan Iskat pokore in pozabljanja. Upamo, da ho slavno občinstvo v obilnem itevilu posotilo to predstavo. Pred-prodaja vstopnic in sedeiev danes od 11-12 v D. K. D. iz urah HL dr. „Etflmr ? Trsta Ivan M4loslć - Trst: Vložili smo odklonilni odlok na tukajšnjem jugosloven-skem konzulatu, kateri Vam bo pisal v stvari, ker potrebuje od Vas tudi odklonilni odlok opcije. Dobili smo zagotovilo, da se bo za VaSo pokojnino takoj otvorilo postopanje. KAREL AMBROŽ pok. Valentina - Slavina: Smo ponovno intervenirali na okrožnem poveljstva ter Isposlovali odlog, dokler se ne povrne Vaš brat Franc. Ni treba, da se predstavite, kakor Vam je bilo naloženo. Listino neomejenega dopnsta in vabilo (foglio congedo illi-mitato e cartoiina precetto) odpoftljite t a-koj v priporočenem pismu na: Distretto Militare - Ufficio Redutamento (Stg. Fa-rina) in Trieste, morda najboljše potom županstva. Vsekakor ne opustite prošnje za skrajšano vojaško službo na šest mesecev, kakor smo svetovali v nedeljski «Edinosti>, ker imate pravico do te ugodnosti. Frančiška vd. Kune - Godovič (na znanje idrijski krajevni organizaciji): Vsako postopanje je ukinjeno. Vdova mora vložiti prošnjo pisano na kolkovanem papirju za tri lire na sledeči naslov: Ministero L. L. P. P. - Direzione Generale Affari Generali in Roma per tramite del Genio Civile di Udine. Prolnji je priložiti sledeCe listine, katere naj bodo izstavljene na prostem papirju: Vaš krstni list; spričevalo o ital. državljanstvu; odlok o imenovanju Vašega pok. soproga; njegove vojaške listine; poročni list; družinska pola; Vaš nravstveni list in končno potrdilo o skupnem življenju, da namreč ni bila izrečena sodna ločitev zakona. - Vse naštete listine naj Vam preskrbi županstvo. Božidar BoftiĆ - Sv. Lucija: Prihodnje dni Vam pošljemo naproSeno. Potrpite! Rejec Ciril - šebrelje: Vprašanje rekvi-zicij budno zasledujeirio. Tolminski davčni urad je že dobil nalog, da prične s kon-kordiranjem. Postopanje za ugotovitev Škode bo približno isto kakor pri vojni Škodi, seveda če se tiče rekviriranih premičnin, poljskega orodja, poškodovane stavbe ali pokvarjenega zemljišča. Po sklenjenem konkordatu bo^o pa izplačevali predujme v znesku 70%, in sicer bo ta postopek — v kolikor smo informirani — precej nagel. Trenutno Vam ni potrebno beliti si glave, ker reševanje napreduje proti vsem predvidevanjem hitro. Natančnejša pojasnila, Če bodo potrebna, bomo objavili. Tajništvo. prostem pravljal to tako tu ljubil raj popoldne, ko romak pač ni 11 ka. Ko je stojefi , kakšna usoda ga ča-_onci na podboju okna hotel nasaditi telko polokno na tečaje, je izgubil ravnotežje ter strmoglavil tka ulico. Na lastni Pred par dnevi je nadzornik livarne v ladjedelnici S. Marco, Ivan Cljak, odkril, da v livarnicl ni vse v redu; našel je vlite in izdelane razne predmete, ki jih v ladjedelnici niso nikoli izdelovali. Na po4-lagi te ugotovitve je upravičeno sklepal, da nekateri delavci delajo'v livarni na lasten račun ter da pri tem seveda rabijo materijal, ki je last ladjedelnice. Cijak je obvestil o zadevi ravnateljstvo ladjedelnice in to je od svoje strani javilo zadevo na policijskem komisarijatu v ulici Sa-nita. Preiskava, ki »o jo uvedli policijski organi, je pokazala, da sta se s tajnim izdelovanjem pečala delavca Ferruccio Mari nell i in Tomaž Costanzo. Ta dva sta delala po naročilu in sporazumu z delovodjo Brunom Kocjanom, ki jima je stavil na razpolago potreben materijal iz skladišg ladjedelnice. Dalje so policijski organi dognali, da sta pri nepošteni stvari prizadeta tudi risarja Viktor M. in Konrad B., ki sta pripravljala risbe za tajno izdelovanje predmetov. Vrednost materijala, ki je bil v to svrho izmaknjen iz ladjedelniš-kega skladišča, znaša baje kakih 5000 lir. Na podlagi teh ugotovitev so bili vsi imenovani javljeni sodnemu oblastvu. Kocjan, Marinelli in Costanzo se bodo morali zagovarjati radi zločina tatvine, risarja pa radi sokrivde pri tem zločinu. Kurjačeva nezgoda. Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 31-letni pomorski kurjač Ivan Vittori, stanujoč v ul. Industria Šf. A, ki je imel hude opekline po obrazu in prsih. Mož je povedal, da je pretekli ponedeljek, ko je delal v strojnem oddelku parnika «Adria», ki je plul iz Reke proti Benetkam, počila cev pri parnem kotlu jn uhajajoča para ga je poškodovala na omenjeni način. Ponesrečenec je bil izkrcan v Benetkah, odkoder je bil prepeljan z drugim pavnlkom v naše mesto. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo mot okreva! v kakih treh tednih. Nestrpna krava. Ko je 54-letni kmet Anton Gustinčič iz Košane pri Vremskem Britofu gnal včeraj zjutraj svojo kravo h kovaču, ga je sivka, menda nevoljna, da je morala tako zgodaj iz hleva, dregnila z rogom v desno oko. Gustinčič je moral iskati pomoči pri zdravniku v II. Bistrici, na katerega nasvet se ,je pozneje podal v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v okulistični oddelek. *Mož ima oko hudo poškodovano._ Posebej j se pošlje L 1 za to, da se sli-repozna naro-arja se ne bo fte la e donosi je j o po pošti. Na prepc Ua in na fctfottfa brez debarje mogoče ozirati. Ž)enar in naroči naročila S* Zvezo prosvetnih društev, Gorica, i^t . Gi ovan ni št. 7. iT. PETER PRI GORICI pa par pršutov. __________ lir. Oblast, ki je bila takoj obveščena o tatvini, je izsledila, kdo mora biti tatica, namreč neka La Marchi, ki je bila pravkar sprejeta v službo, a tatice same pa še ni mogla izslediti. LADRA PRI KOBARIDU Tukajšnje prosvetno društvo «Sloga» ponovi v nedeljo 25. t. m. prelepo igro v 5. dejanjih «Miklova Zala«. Vsi, ki bi radi poštenega razvedrila, ne zamudite te prilike in pridite k nam v Ladro! Osebna vabila se ne bodo razpošiljala. BRANIČA K vesti pod tem naslovom v «Edinosti» od 11. t. m. pripominjamo, da se tiče učiteljice iz Dolenje Braniče. ŠTANDREŽ Tatovi so vdrli v klet Štefana Nanuta, bivajočega br štandreški ulici. Vdrli so vanjo, ko so razbili šipo v nekem oknu. Plen njihov, ki so ga odnesli, je bil: dva kg salama, 2 kg klobas in še precej drugih jedil. Škoda znaša približno 500 lir. Nekam pozno bodo obhajali ti tatovi veliko noč s pršuti. ŠT. MAVER Zopet moramo zabeležiti v naši vasi nesrečo radi granate. Naša občina Podgora menda prednjači v tem. Ni ga meseca, da bi ne padla žrtev ali po nesreči ali iz neprevidnosti. Na Forzarijevem posestvu sta se igrala fantiča Valentin Lenardič in Karel Fiegl. Dobila sta šrapnel in bila po njem, menda se nista niti zavedala nevarnosti. In zgodilo se je, kar se dojraja navadno v takih slučajih. Šrapnel je eksplo- diral. Lenardič je bil na mestu mrtev. Po obrazu in po prsih ter po nogah je doX»il felo težke rane. Njegov tovariš se je pa prav tisti Čas nekoliko oddaljil in 19 bil ranjen samo v levo koleno. Ko so prišli n* kraj nesreče, je bila vsaka človeška pomoč odveč. Lenardič, trinajstletni fant je bil mrtev. Njegovo truplo se je prepeljalo v pevmsko mrtvašnico. StariSi, učitelji, opozarjajte .neprestano otroke na nevarnosti! DAROV! Za spomenik žrtvama dolžnosti ob priliki roparskega napada v Prestranku d aru je I a yredništvo in upravništvo «Edinosti» L 50. Denar hrani upravništvo. Eugenija Žužek Ludvik Pipan poročena Mavhinje, 21. aprila 1926. 498 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viale XX settem-bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giuliani 32 Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 47) FR. STRANCftR. lnserirajte v „Edinosti" S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubljena soprogo, svakinja MARIN& 3&UD&Ž — «čitalnica*. V četrtek ob 9.15 odboro-va seja. Prosim navzočnost vseh odbornikov in namestnikov, režiserjev kakor tudi revizorjev. Točnost! — Predsednik._ SPORT D. K. N. Tomrnano. Danes se odigra prijateljska nogometna tekma med našo četo in četo M. D. «Pro-sveta» - Trst. Ob 12.45 naj bodo na igrišču «Adrije» (via Calvola) sledeči igralci: Škrap, Bidovec, Može, Zelen, Gomzy, Muha, Pogorelec, Gorkič, Kerže, MlHž* 2igrman, Martelanc. — V slučaju slabega vremena se tekma ne bo vršila. — Načeln. Trstanliko igrlite. Danes popoldne ob 3.30 nastopi I. četa «Vala» proti močni četi «Asas». Je to četa, ki koraka tik za «Roiano F. C.», ki bo moral ž njo odigrati odločilno tekmo IV. di: vizije. V nedeljski tekmi so dokazali *Vđy laši», da bodo tudi v novi formaciji delan preglavico marsikateri četi. Danes se bo Šele videlo, ako je bila nedeljska zmag* zaslužena ali le slučajna. Po tekmi nastopijo rezerve obeh klubov. Iz triaikega ilvllanla Tragičan konac revnefa delava a Ljudje, ki so se včeraj popoldne ob 17.15 nahajali v bližini hiše St. 23 na Corso Ga-ribaldi, so bili priča tragičnemu prizoru. Na ulici je vrvel vsakdanji promet, ko je nenadoma pretresel ozračje obupen krik. Kdor se je v istem trenotku ozrl kvišku, je utegnil zapaziti, kako je po delavsko oblečen mož, ki je držal v rokah eno polokno, hipoma omahnil raz okno drugega nadstopja ter strmoglavil z zamolklim ropotom 11a kameniti ulični tlak, ki ga je takoj pordečila luža krvi. Ko so navzočni obvladali hipno grozo, s katero jih je prešinil tragični prizor, so priskočili, da na kak način pomorejo nesrečniku, ki je obležal nezavesten. Dočim so ga nekateri previdno dvignili in prenesli v bližnjo trgovino, je nekdo pohitel k telefonu in obvestil o dogodku rešilno postajo. Čez par minut je bil na licu mesta zdravnik, ki je na prvi pogled spoznal, da je nesrečni delavec smrtnonevarno poškodovan; imel je prebito črepinjo, zlomljeno levo roko in najbrž tudi druge notranje poškodbe. — Siromak je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa navzlic prizadevanju zdravnikov okoli 19. ure izdihnil, brez da bi v tem času prišel k zavesti. Medtem se je dognalo da je nesrečnik, ki je bil spoznan za 50-Ietnega težaka Matevža Korenič, stanujočega ▼ ulici Giuliani št. 26, postal žrtev tragične nesreče. — Pred par dnevi je gospa Alojzija Debar-bora, stanujoča na Corso Garibaldi it. 23, naprosila Koreniča, ki ga je dobro poznala, naj ji pride zamenjat okna v njenem stanovanju a pol okni. Korenič, ki je y Iz ftrlaSke pokrajine NABRE2INA Pogreb ponesrečenega It. Pertota Kakor je «Edinost» Že poročala, se je nesrečni mladenič Iv. Pertot ponesrečil pri dvigalu v kamnolomu «Cave Romane«. Električni tok v izmeri 380 voltov ga je na mestu ubil. Ležal je tam do sobote 11. ure predpoldne. V tem času je pa prišlo dovoljenje, da ga lahko prenesejo domov, kamor so ga že predpoldne prenesli. Pogreb se je vršil preteklo nedeljo popoldne ob 4. uri. Videli smo res v Nabre-žini že par lepih pogrebov, vendar jih ta slednji vse nadkriljuje. Mladost pokojnikova in njegova nesrečna smrt sta rodili gan-jivo in impozantno žalno manifesta -cijo. Vencev in cvetlic je bilo zelo veliko. Izmed vencev je bilo opaziti razen družinskega venec domadib fantov, dalje ravnateljstva, uredništva in delavstva «Cave Romane«. Ljustvo je bilo zastopano v velikem številu. Posebno veliko je bilo delavstva iz «Cave Romane« kakor tudi iz drugih podjetij. Uradništvo «Cave Romane« je bilo navzočno polnoštevilno s svojim Šefom g. comm. Villa-Santa, solastnikom in članom upravnega sveta. Pogreb je vodil Č. g. kurat Vodopivec ob asistenci č. g. dekana iz Devina in č. g. vikarja iz St. Polaja. Domači pevski zbor je zapel pokojniku v slovo primerne ia-lostinke, a domače godbeno društvo mu je na zadnji poti sviralo žalostne koračnice. . Posebno ganljiv prizor se je odigral na pokopališču, kjer je po končanem obredu začel govoriti g. comm. Villa-Santa. V njegovem globoko zamišljenem govoru se je poslovil o BABICA, avtoriafirana, sprejema noseče, Govori slovensko. SJarec, Via Giulia 29. 541 MLADENIČ, srednje starosti, želi znanja v svrho ženitve z gospodično, neomade-ževane preteklosti, od 20 do 25 let staro. Dopise pod «Zadovoljnost», poštnolež#"?e, Postojna. _577 POROČNA soba, nova, naročena 2900, se proda za L 2000 pri gospe Slovenki. S. Zaccaria 4, III, desno. 579 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se sam v lekarni Castellanovich. 571 KRONE f I po L, 2.10 komad I Zlato, briljaflte. platin. 20-take zlate tomti ■ kupuje In plačuje po najvišjih cenah I Albert Povfi — ur ar na I Trst« Via Mauinl 46 151 ZZffg« Zobozdravnik Med. D. dr. D. Sardof specijalist za ustne in zobne bolezni perfekdjoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16,1. (prej Kia J. hmmi od 9-12 in cd 3-7 E®: 432 ™ _h —MLŠ.-A Najbogatejša izbera manufakturnega blaga za moške obleke, svilenin, pokrival in vseh drugih potrebščin po najzmernejših cenah. Da dokaiemo vstm ccnj. odjemalcem svojo naklonjenost dajemo 20% popust ki se odbije pri blagajni. GEimLLI t CMSHAHOCH - TBL WB HOZZhi 492