p KO I. ETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo«lav Federation, S. P.--Gladilo Jugonlovanitke Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. - NO. 1713. * *** *** m**m, »M i. 1997, »t tka pati alliw ai CMaa*. IN., m« m to* K C»a»w al Mara« >. 1919 CHICAGO, ILL., 10. JU LIJA (July 10), 1940. Published Weokly ut 2301 So. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXV. REORGANIZACIJI J. S. Z. ODLOČI ČLANSTVO Načrt nacijev za oblast nad Evropo v • se uresnicuie KONEC TRETJE FRANCOSKE REPUBLIKE. — ANGLIJA V OBUPNI SITUACIJI. — VLOGA RUSIJE V TEKMI Z NEMČIJO. — SVOBODNO DELAVSKO GIBANJE V EVROPI STRTO Pred letom dni so imenovaili na t . oilnuki nacijev njihov na-č rt za zavladam je nad Evropo še za >anjar jo. Danes ne več. Kajti Berlin je postal glavno me :o koritinen talne Bvrope. Anglija še edina v opoziciji Ai /lija edina še je v opoziciji proti nacij-em in v vojni z njimi. TriUedija te njene vlo-ge je, da je ob enem tudi v vojni z drugimi deželami, ki so bile do nedavna še demokratične, Va jih je v minulih tednih in mesecih osvoji h Hitlerjev blitz-krie? in si jih podvrgel. Največje čudo te vojne je, (ia :?ia si zaveznici Francija m Anglija postali pod sedanjo francosko vlado sovražni. Ne le to, nego sta med sabo v "nenapovedani" vojni. Novo francosko geslo Sedanji krmarji Francije iščejo krivce za njen poraz. Toda ne med seboj, pač pa med onimi, ki so njenega padca najmanj krivi. Ob enem so se odločili za preureditev Francije po Mussoflinijevem vrzoru. "Parla-merft", iki je bil sklican v Vi-chv, je pač le pečat, čigar naloga je ista kakor parlamentov v drugih totalitarnih državah. Reorganizacija francoskega Mitičnega in gospodamkega življenja na podlagri Mussolini-jevti^ia korporaitivnega sistema j^ zadnje ipoglavje konca tretje francoske republike m njen v»tcip v fašizem. Geslo republike, "svoboda, enakost, bratstvo", ki je Ob svojem postanku elektrificiralo milijone svobodo ljubečih ljudi po vsem svetu, je v seianji Franc rji odprarvljeno in nadomeščeno z novim, prilagojen m za fašistično uporabo. Imenuje se "delo, družina, domovina !" Nepričakovani rezultati Ive malo kdo jc ipričakoval, Ha .se bo Nemčiji posrečilo Francijo srpraviti ne samo na kolena neme. Le tisti, ki so sposobni poglobiti se v tragedijo in jo razumeta, so v stanju zia{K>pasti, kako težke ure preživljajo na .tvoji Oljski gori francoski in drugi naši sodrugi v Evropi. Novo podtalno gibanje Tako je postali socialistični l*okret »ukinjen tudi v Franciji. Nad njim je francoska in nemška fa!š%tična srla. Vsaka odkrita opozicija proti njima bi pomenila samomor za vsakega, ki se bi izpostavil. Za večini delavci v Franciji bodo morah' strniti svoje moči v novih razmerah na njiim nove načine, ki pa v Zgodovini razvoja Francije sicer niso novi. Dne 14. julija je francoski 'Vetrti juflj", obletnica padca bastilije. V Parizu »bo prazno-van pod nadzorstvom in z dovoljenjem nemške okupacijske armade. Do letoa je bil ta praznik bolj dan veselja in rajanja kot pa simbol na padec bastilije in vstop francoskega naroda v svobodo. Nikjer v Franciji ne D od o smeli govorniki polivati v boj proti novi "bastiliji", ki je nastala z zmago Nemčije in z vstopom njihove države v fašizem. Toda kakor so se znali francoski revolucionarji družiti podtalno nekoč, talko se bodo sedaj. Javno bodo morali kajpada kooperirati z novo državo in -živeti, kakor vsakdo drugi, po fašističnih zakonih. Prav tako, kakor v Nemčiji m v Italiji, A zelo verjetno je, da Be bo rproletariat Francije podtalno boljše pripravljali na nov obračun, kakor se italijanski in nemški. Kaj bo z Anglijo? S pridružen j£m Francije fašističnemu bloku in vsled kon-trofle nad kontinentom postaja situacija za Anglijo resnično dbupna. Kako naj sploh vztraja proti tako Ogromni "premoči v vojni z Nemčijo in Itailijo? Angleška vlada de trdi, da bo borbo nadaljevala, dokler hit-ierizem ne pade, ampak enako je zatrjevala tudi prej&nja frauvcoKka vlada. Ako se Anglija otme nevarnosti nemAke invazije, bo že to zanjo ogremen (Nadaljevanje na 4. strani.) ANGLIJA V SKRBEH, KAM Z JETNIKI V Angliji j« bilo im prad to vojno mnogo pritoljoncov, poaebno i« Nam-čijo. Neme« ao Angloii v »traku prad Hitlerjevimi apijoni internirali. Nato io Italijane. Sedaj pa ao tudi pred Francosi opremi. Gornja »lika preda ta* I ja izganjanj« "tujcev" v Angliji v koncentracijake logare. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA 1K PO SVETU Volitve v Mehiki, ki so se vršile minulo nedeljo, izrabljajo ffačisti za nauk, kako nesmiselno je braniti "demokracijo", če bi imela mehiška republika diktatorja, ne bi bik) izgredov, ne voditev, ne ubitih ljudi zaradi volitev. Pozabljajo ipa, da demokracija ni vzroik krvo-litjam, pač pa sistem, ki ga ljudje, ki verujejo v demokracijo, skušajo odpraviti. Treba pa je priznati, da je razvoj Mehike sedaj v takem stanju, da gre sam po sebi v prid fašizma, ki ga podpirajo domači in vnanji bogataški sloji pod gedom, da se gre za koristi Mehike in proti izkoriščevalcem. Fašizmu to uspeva vsled nevednosti ljudi, ki »o mislili, da se jtm bo mogoče že ob prvem preobratu brez truda usesti se k pogrnjeni mizi. Kdo je v Mehiki izvoljen za predsednika, objavijo še!e v četrtek ta teden. Neglede, kakšen bo rezultat štetja glasov, obe Mranki si očitati goljufije. Socialna revolucija V Mehiki — izgleda vsaj. sc je okrenila od "komunizma" k želji za bolj "konservativno" vodstvo. Ta želja je zmagala, neglede ali je zmagovalec kandidat sedaj vladajoče revolucionarne stranke, ali pa onih, ki se jim obe ta -nja ali pa »pričakovanja takojšnjega raja niso izpolnila. Brata La Follette v VViscon-siiHi sta dosegla v svoji stranki novo zmago. Tako poročajo listi širom dežele z oziiom na izid konference Farmarske-de-lav^ke progresivne federacije, ki se je vršila v Appletonu, VVis. Kot znano, brata l>aFol-lette nista hotefa pristopiti vanjo in Uidi v sedanjem volilnem boju nista v nji. Toda Progresivna stranka^v VVisconsinu je pod kontrolo njune m agn etične sile. Zato se je vodstvo omenjene federacije odlomilo za novo ime —za "reorganizacijo" pod imenom Progressive Partjr Federation. In indorsirala je iza kandidata v senat — Roberta M. LaFol Ie tta, če prav noč e pristopiti v federacijo! Spremenila je tudi prav Ha. Prej so določala, da ne sme indorsirati nikogar, ki ni član federacije. A pred par leti je morala to svoje stališče prezreti in je LaFollet-ta molče odobrila. Sedaj ye to znova storila, a ob enem spremenila pravila. Kar pomeni: ker ni hotela gora k Mojzesu, je šel on k gori. Ali, ker La-Follette noče iti v federacijo, ki so jo zasnovali milvvauški socialisti, so se slednji vsled "praktične" vrednosti podali njegovi trmi. Newyorški Nevv Leader k temu zakiljučuje, da je s tem konec neodvisne socialistične politične akcije v Wis-consrnu. Francija je v "nenapovedani" vojni z Angilijo. Slednji tudi drugeiga kazalo ni, kakor se spreti s svojo bivšo zaveznico z orožjem, ako hoče vsaj Špekulirati, da se ji bo mogoče oteti slične usode, v kaknšni je Francija. Značilno za sedanjo dobo je tudi, da se Francija kar av- i (Nadaljevanje na 3. strani.). Takozvani mladinski kongres dobil veliko zanimanja in kritike American Youth Congress je organizacija, ki ima že nekaj let v ameriškem časopisju več pc»zornost i k a kor m arsikatora dru$a veliko va-žnej$a organvi-z«cija. Vznok je, ker je prišla pr.J korotrofo komunistične linije i«x) takozvanih sopotnikov, in pa ke»r je mladim ljudem, .ki iščejo dela, višeč zabavljanje in še »bolj il v mestecu Lake Geneva v VVrsconsinu. Bil je buren, ker je prispel nanj s svojo skupino bivši boksarji "šampion" Gene Tunmey z geslom patriotizma. toda ni dobil opore. Tudi radikalne opozrick>naJne skupine so b Je napram komunistom v veliki manjšini. Kajti večina je bJa bolj ko kdaj prej pod kontrolo nove linije kom. stranke. Večvpa mladih fantov in deklet sploh ni vedela, da slede Brovvderjevi črti. Ugajalo jim je le udrihanje ipo krivcin, ki so jim skalili upe. Socialistična mladinska liga je po končanem mladinskem kongresu sporočila, da se ne >matra več za članico v njemu. &nake izjave so podale mnoge druge organizacije. Zdi se, da £0 komunisti sedaj doigrali tudi s firmo AYC. Napačna vest V nedeljski izdaji dnevnika Pdarn Dealer, edini, ki izhaja v Cievelandu tudi ob nedeljah, je bilo poTočano, da j« zbor JSZ skienil ločiti se od sociaJistične "grupe" in vršiti v bodoče le prosvetno delo. Vrh tega je v tistem poročilu, kakor tudi v nekaterih drugih precej nepra-> Mnih ugotovitev. TV> prej omenjeni vesti v Plain Dealerju ima slično »poročilo tudi Enakopravnost, ki pa je dostava, da bo pravilno poročala, čim dobi točne podatke od merodajnih oseb. Nemčiji ie manjka delavcev Nemškim kmetovalcem manjka vsled vojne in zaposlenosti nemške industrije delavcev na l»oljih. To poletje jih je začela dobivati iz Bolgarije. Do konca tega meseca bo poslanih tja kakih pet tisoč za poljska dela (]obro izvežbanih Bolgarov, Rusija išče posojilo Sovjetska Unija je razpisala po<*ojllo v vsoti osem milijard rubljev. Bonde v ta namen prodaja le med svojim ljudstvom. Vsota je namenjena za financiranje oboroževanja. Vojna je draga Anglija potroši na vsako minuto »za financiranje voJne z Nemčijo in Italijo $12,72f Tri mesece časa za razpravo in referendum NAČRT F. ZAITZA ZA REORGANIZACIJO ZVEZE DOBIL 35 GLASOV IN A. GARDN0V - NAČRT 15.—PROBLEM OHRANITVE JSZ, NAŠIH PUBLIKACIJ IN USTANOV Iz poročil, ki jih je predloiil članom XII. zbora JSZ in Prosvetne matice tajnik Pogorelec, je razvidno vsakemu, da je vprašanje reorganizacije JSZ z ozirom na njeno bodočnost najvažnejše. S soc. stranko vred, dasi proporčno v veliko manjši meri, je nazadovala JSZ. V štirih letih — to jte od prejšnjega zibora, je padla z 38 na 22 klubov. Torej jih je izgubila 16, kar mora dati misliti vsakemu, ki mu je za ohranitev Zveze. Pred štirimi leti je imela JSZ 803 člane, to je takih, ki plačujejo prispevke, in sedaj 426. "Tudi to nam da misliti," je poudaril C. Pogorelec. In naravno, prišlo je do iskanja vzrokov. Bilo je poudarjano, da je soc. stranka imela leta 1935 nad 19,000 članov, lani elegaciji ?ta bila predložena dva načrta, oba objavljena v Proletarcu 3. julija. Vsakdo na zboru ju je dobil v tiskani obliki. O (problemu bodočnosti JSZ in njeni organizaciji je govoril Frank Zaitz in ipredložil svoj načrt, nato pa je referiral o svojemu Anton Garden in ga zatem prečital. Kdo so glasovali za on ali drugi načrtt, je razvidno v poročilu na 5. strani v tej številki. ZnaJčilno je, da skoro vsi, ki so se udejstvovali v proslosti ali tudi sedaj zgolj v agitaciji za naše publikacije, za JSZ in v drugih naših aktivnostih, so gla«*>vali za načrt Fr. Zaitza. Oni, ki jih drži navezanost bolj na stranko, bodisi ker so aktivni v nji, ali pa vsled sentimentalnih razlogov, so bili za A. Gard nov ipredlog. Seveda so bile na Obeh straneh tudi izjeme. Staro vprašanje Dasi je bilo vprašanje organizacijske oblike in organične vezi med JSZ in soc. stranko pred nami že na zboru leta 1936 in so potem pisali o njemu mnogi sodrugi, in četudi smo ;meli razipravo v Proletarcu, katere se bi lahko udeležili v>i, ki jih zadeva zanima, je bilo po predložitvi omenjenih dveh načrtov predlagano, da naj se preide brez razprave preko teh načrtov, in drugi predlog ipa je (Nadaljevanje na 3. strani.) VAŽNOST PROSVETNE MATICE DOKAZANA Na — m Ž m —. • Ky>rii a% K a :u „ ___u, .________a ... .. . , ,__.,__. .._______n„ m m ♦ m M M M Na naiem zboru 4., 5. tn 6. julija to leto v Cievelandu je bila važnost Prosvetne matice znova dokazana. Kajti kakor so poudarjali nekateri delegati: "Prosvetno polje je edino, na katerem smo res dosegli uspehe I" Smoter J S Z in njene kulturne ustanove Prosvetne matice je širjenje znanja s stališča interesov delavskega razreda. Staro pravilo je, da se narode pretoja po vrednosti njihove kulture. Veljavno je tudi za nas. Na zboru v Slovenskem delavskem domu v Cievelandu je vstajal delegat za delegatom in priporočal, da naj Prosvetna matica izdaja ie več knjig nego doslej; dalje, da si izpopolni svoj dramski arhhr čimboljie • takimi deli, ki bodo ne samo dobra, nego vsebovala tudi močne, prepričevalne motive v prid iirjenja razredne zavesti med naiivn delavstvom. Drugi so ur-firali, da naj bodoči odbor Prosvetne matice poskrbi zA čim-holjio zbirko not v korist naših pevskih zborov. Mnogi so priporočali, da naj Prosvetna matica poskrbi za več predavanj. Na tem zboru so bili ljudje, ki imajo na kulturnem polju velike skušnje. Na primer naia dramaturga Etbin Kristan ki Ivan Molek. ln režiserji, ki so z uspehom dali na oder ie mnogotero igro. Dalje so bili med delegati ljudje, ki se udejstvu-jejo r pevskih zborih. In predavatelji, ki so nastopili ie neštetokrat in učili one, ki so željni znanja. Tako smo na tem zboru razpravljali mnogo o delavski kulturi in ugibali, kako doseči na prosvetnem polju s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, čimveč je uspehe. Referati, resolucije in razprave, tikajoče se Prosvetne matice, bodo objavljeni r posameznih številkah tega lista in vse »kupaj pa v zapisniku. V tej je objavljen referat Ivana Molka. Prečitajte ga, enako rse drugo gradivo, tikajoče se te ustanove »n našega skupnega dela na prosvetnem polju. To zborovanje je dokazalo, da je med našim ljudstvom za kulturne aktivnosti dovolj zanimanja. Treba je sanje le več sredstev in več delavcev. To oboje lahko dosežemo pod okriljem Prosvetne matice. Nekaj podatkov o XII. zboru JSZ in Prosvetne matice Zbor je bil otvorjen 4. julija 1940 v Slov. del. domu v Cievelandu. Zastopanih je bilo na njemu 19 klubov JSZ iz srdmih držav. Dalje štiri konference JSZ in Prosvetne matice z delokrogom v petih državah. Osemindvajset podpornih in 14 kulturnih ter raznih drugih organizacij. Referentov je bilo 15, ki so bili ob enem tudi delegati. Vsega skupaj je bilo na tem zboru nad 70 delegatov, članov odborov in referentov. Izmed njih je bilo 17 žensk. Iz vrst mlajše, tu vzgojene generacije smo imeli na tem zboru 10 delegatov in odbornikov. V gornjih številkah so vključeni moški in ženske. Zbor je trajal tri dni povprečno po 7 ur na dan. Predsedniki so bili prvi dan Anton Shular iz Kansasa. drugi dan Anton Zaitz iz Chicaga in tretji dan Math. Petrovich iz Clevelanda; podpredsedniki pa, prvi dan A. Božič iz Clevelanda in John Tercelj iz Penne; drugi dan, John Rak iz Johnstowna, Pa., in Louis Zorko iz,Clevelanda t tretji dan. Le ona r d Alpner iz Milwaukeeja in Angela Zaitz iz Chicaga. V resolucijskem odboru so bili Frank Česen, Anton Garden. Etbin Kristan, Milan Medvešek in Frank Zaitz. Tajnik zbora je bil Chas. Pogorelec in zapisnikar Ivan Jontez. Referatov je bilo petnajst, izmed katerih pa pridejo trije le v zapisnik, ker ni bilo časa. da bi bili na zboru tudi ust meno predloženi. ■ Zapisnik zbora izide v posebni prilogi Proletarca, ki ga dobe tudi vse organizacije, pridružene Prosvetni matici. / PROLETAREC | LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iid«ja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druaba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah ra ci»To leto |3.00; za pol leta $1.75; . • sa četrt lwta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. >fat rokoptai in oglasi morajo biti v naAem pradu najpozneje do pondeljka ____ popoldne za prioMMU** v itevilki tekočega tednu ^ PROLETA KEC Published every Wednesday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co., Ine. E.stablished 1906. Editor..... ............................. ..................................Frank Zaits Business Manager............................................Charles Fogor4lee Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Slx Months $1.7); Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Telophone: ROCKWELL 2864. Spremembe v treh desetletjih dne 3. in 4. julije 1910 ao delegati ustanovnega zbora JSZ rempravljali, kako zgraditi čimječje socialistično gibanje med a mer takimi Jugoslovani. Dne 4 , S. in 6. julija, tri desetletje pozneje, ao razmotrivali, kako ohraniti vaej ie to, ker je oatelo od tega pokreta. Pred tremi deaetletji je bil kapitalistični aiatem ae poln mladeniake avežoatL Sedaj se po vaem avetu spreminja v fa-llzem. V dobi ustanavljanja JSZ je aocialiatično gibanje v Evropi bilo že dinamična aila, ki je dobila avoj odziv tud v Zed. državah v tedaj ie novi, veliko obetajoči ameriški socialistični stranki. . * ll| Sedaj je aocialiatično gibanje v Evropi strto do kraja in socialisti zatirani kakor ie nikoli doalej v tolikšni meri. In ame-rlika socialistična stranka je danes iibkejia kakor kdaj prej v svoji zgodovini, četudi je edina na svetu, ki se v primeri z drugimi lahko ie svobodno giblje. V času ustanavljanja JSZ so bili priseljenci v Zed in jene države ie dobrodošli. Sedaj se glede nanje kot da so pritepenci, i kakršnimi naj ima opravka le policijska oblast. V dneh mladostnega navduienja naiih sodrugov, ki so ustanovili JSZ, je bila borba za demokracijo na zmagovitem pohodu. Sedaj je v Evropi zmlatena do nezavesti in tudi v tej deželi se ji v fašističnih sapah, ki puhte okra« sveta, ne obeta rifč dobrega. Dne 3. in 4. julija 1910 so delegati naiih socialističnih klubov zborovali v atmosferi navduienja, v veri, da je njihova pot naprej in nikamor drugam. Kajti kdo ni takrat verjel, da edino, kar more naslediti kapitalizem, je socializem! Dne 4., 5. in 6. julije, na XII. zboru JSZ in Prosvetne matice — 30 let po prvem zboru — bi zamanj iskali vzpodbude kjerkoli na svetu. Delegati klubov JSZ pred 30. leti so znali zgraditi pokret. Ali ga bomo mi znali ohraniti? Iz razprav in sklepanj omenjene dni letošnjega julija na zboru v Clevelandu je bilo razvidno, da se to zgodi. Kdo ni proti vojni? Predsednik Roosevelt zatrjuje, da je proti vojni. Republikanska stranka v svoji platformi in takozvanem programu Se pcfcefbno prbeg-a, da le ona je "stranka miru". SoctaJisti pomagajte v kampanji ipod geslom "Keep America Out of War". Komunisti z Browderjem na čelu prisegajo, da le oni so resnično pro*i vojni fn samo oni zahtevajo, da »e ne sme potrositi niti t nega dolarja za oboroževanje. Vse cerkvene organizacije so zoper vojno. Nemalo radikal-n?h skupin, med njimi tudi sociaJistična, so zahtevale, da se ne samo Nemčiji, nego tudi zaveznikom ne sme nuditi nikake materija Ine pomoči. Amrpaik vojna ima svoje muhe, kakor vihar in potres. Ce si v slabi hiši, se nate zruši in po tebi je. Talko se je do«pdllo raznim dedehun in narodom v Evropi. Tako se dodaja naipaden-cem na cesti, ki pridigajo nauk proti roparjem, a domov grede postanejo njih žrtev. Oboroževanje je blaznost. Dofbro. Ampak je zanj vzrok. Torej odpravimo vzrok. Za odpravo vzroka pa bi bfto sposobno edino le mednarodno gibanje ljudskih slojev, katerega je fašizem v Evropi -zatrl in tudi v tej deželi ni nikake izdatne organizacije, ki bi to nalogo razumela in se je lotila v duhu marksističnih nazorov s temelja novih razmer. Kil rmv T t *ninsrvoy nu Narodi pod Nemčijo Pod nemško, oziroma Hitlerjevo vlado je sedaj 8,400,000 Belgijcev, 42,000,000 Francozov, 8,700,000 Nizozemcev, 2,700,- 100 Norvežanov, 3,700,000 Dancev, 22,000,000 Poljakov, 9,- 500,000 Cehov, 6,500,000 A/vstrijicev, 300,000 Luksemburžanov, Potog teh pa so pod nemško nadvlado Slovaki in indirektno Madžari. •Nemčija je torej v teku dveh let spravila pod svojo vliado več tujih narodnosti kot je vseh Nemcev po svetu. Organizacija "Kee

oru J ugodim an-ske .»oclalistične »vene v Ameriki. Dobro se apoiminjam prvega zbora (katerega delegat sem bflj, ki st? > vnMl baA pred tridesetimi leti ob prazniku Neodvisnosti 4. Julija v Chicagu; ta prvi zfbor je bil po svejih slovenskih, hrvaških, srbskih in bolgarskih delegatih resnično in kompletno jugoslovanski, kakor najbrže ni bil noben na-fiiednjti abor, in o kulturi je takrat referinal Milan Glumac. Splošne politične in ekonomske, ameriftke in svetovne, raz-mere so se v teh tridesetih le-tiih; kolosalno izipremenil« — kar vsi doibro vemo — ampak naše kulturno gibanje je v jedru oHtalo isto; res je naraslo kvantitativno in deloma kvalitativno, toda kakšne revolucije v tem oairu !*e moremo noti-rati. Revolucije v tem smislu tudi ne more bita. Kultura je pač razvoj notranjega doživljenja in to notranje doživljanje se izraža v petju, godbi, plesu, recitaciji, drami itd., bodisi v originalnem ali prenesenem mišljenju (jeziku) ali običaju. Napačno bi pa bilo izvajanje, da to notranje doživljanje nastane samo od sebe; v resnici je to notranje doživljanje le odsev zunanjih vtisov, zunanjih življenskih razmer, torej realnega življenja. In kakor j« realno življenj« posameznikov in skupin (narodov) od sflno preprostih in enostavnih ipoičetkov do stopnje današnje civilizacije zelo kompMciran proces, tako se vrstijo kulturni ploidovi od enostavnih do zelo kompliciranih procesov. V današnjem kompliciranem življenju ni nič novega, da mešamo pojme in ne vemo, kje so meje ikutture — da ipogostoma obesimo kulturi na pleča nekulturne spake, da zamenjavamo pojma kulture in civilizacije. Spominjam se, ko je pred mnogimi leti neki inteligenten srbtfki sociaflist predlagal na seji eiksefcutive JSZ, da naj se jugoslovanski sociališti drže proč od bara z alko"hoinimi pijačami na pikniku socialistflčne stranke in naj (prinesejo s seboj dovod j kislega mleka, kajti na ta način se bodo obnaftaili kot kulturni tfudje! Ni bilo prvič in ne zadnjič, da je bila prohibicija vključena v kuiltu-ro, čeprav nimajo mora lične, higienične in etične zadeve prav nič opraviti s kulturnim u-dejstvovartjem — in klljtfb dejstvu, da kolesa naše kulture v Ameriki ne tečejo, če jih ne mažemo z opojnimi pijačami... a s s Ni moj namen danes, da bi suhoparno razla)g^l o razvo|ju In bistvenosti kuilture same. Za to m časa, dasi bi bilo morda potrebno. Kar je zdaj važno za nas, je to, kaj je prav za prav namen kulturnega udejstvova-iifja v na&em domačem okviru? Kaj hočemo doseči s tem? Drugo vprašanije je, ali je bila naša Prosvetna matica ustanovljena zato, da bo društvom, ki se obračajo nanjo za kuiltur-no blago, za igre, pesmi, de-klamacije itd., dajaila material splošne vrednosti ali fbo imefla na razpolago le tendenčne kulturne dobrine, to se pravi dobrine, ki so socialno usmerjene in prikrojene za socialistično in svobodomiselno propagando? Ali se vam M »di, da je bilo to vprašanje za nas *že rešeno? Da, bilo je! Na vsakem zboru JSZ in PM je že bik) definitiv-no rešeno! Zaikalj na vsakem zboru ? Stvar, ki je enlkrait de-linFtivno reftena, n« p^ihkjk vešč na dnevni red. Odgovor rta tn j*, da rešitev j t biia samo na papirju — v praksi je pa ostalo vse po stanem. In zato se na-Ae staro vpraftanje vedno in vedno vrača nazaj na dnevni red — in vroCAln se bo toliko časa, dokler ne bo pravilno reSeno in v praksi izvedeno. Prtztmni, da za nas je to težak pmbJem; vsi priznamo. Mnogo tehtniih razlogov je, da ne moremo v praksi izvajati te-j ga, kar na papirju zaključimo. > Sb tehnični razlogi, so finančni razlotri, je |>omanj\kanJ« pravega materi aila —> z druigimi besedami: kulturna lenoba med nami — in cela vrfcta drugih radtagov Vetidar vsi ti naz-lo^ri na nafti strani bi ae dali premajgati, če bi ne bilo največje zaprc&e, iKKglavitnega vprašanja: kako pridobiti dovolj občin rtv a' za nafte kulturne prireditve. To je tisti problem, ki nas o-vira, da ne moremo v praksi izvajati lepih zaključkov na papirju. s • * * * Ta tproblem ipa obratno obuja pri nas prvo vpraftanje, ki je za n«3 zelo nesmiselno: kaj prav za prav hočemo z našim kulturnim delom? Mi dobro vemo, kaj hočemo — zato .pa za nas ne postoji geslo, da kultura iivi zaradi kulture, da je umetnost zaradi u-metinosti, petje zaradi petja, drama zaradi drame in muzika zaradi muzike. Mi dobro vemo, da to ni resnica — obenem pa vemo tudi to, da v Ameriki ne moremo računati na izbrano občinstvo, izobraženo občinstvo, ki bi razumelo na&e naloge in z njimi simpatiziralo. V vsaki naselbini je neko število naših delavcev, ki nas razumejo, je večja ali manjAa pedčica, ali to ne zadostuje, da bi se na-ie kulturne prireditve izplačevale, »posebno Ae, če več kulturnih organizacij tekmuj! med seboj. Mi dobro vemo, da je kultura že od nekdau pod vplivi odločujočih gospodarskih sil kljub vsem idealistom, ki to zanikajo. V starem veku je bila odsev pogansko suženjskih razmer, v siednjem veku krščansko fev-l.v!nih in v našem veku je od-*ev nacionalno kapitalističnih razmer, kolikor te razmere še obstoje — in že jo vidimo kot ponižno deklo v vrtajajočih diktaturah v totalitarnih sistemih. Vse to vemo, in zraven tega vemo še to, da se v modernih socialnih konfliktih tepe dvufje kuJtumih prizadevanj: >tari nacionalni in deloma versko usmerjen tip kulture si na vse načine prizadeva, da ostane na poivr^ju, med tem ko novi socialni tip kulture neprestano iponkusa dobiti priznanje in uveljavtyenje. V vseh zadnjih tridesetih letih smo mi gojili ali poskušali gojiti socialno kulturo v pesmi in drami, posebno v drami, ined slovenskim delavstvom v Ameriki, ali — kakor sem že rekel — pričakovanega uspeha med nami še ni. Občinstva, ki bi nas v zadostnem številu podpiralo ipri tem prizadevanju, na splošno nismo pridobili. Prav za prav je nagega simpatičnega občinstva vedno manj. NaSa kultura je namreč prišla z nami vred iz starega kraja in živi z našimi priseljenci, ti ipa zadnja leta izumirajo bolj in botlj. Naša tu rojena mladina, ki ne zna naAega Jezika, se ne more zanimati za slovenske kulturne dobrine; sicey zadnje čase precej me&amo in mladini na ljubo prirejamo ameriAke i*rre in pesmi, vendar tudi to ne uspeva. Ameriftka vzgoja je še bolj hladna nalpram socialni kulturi kot je naša. Nobena uganka pa ni, zakaj se ne more mlada socialna kultura priljubiti masi naših delavcev. Mi nismo bili vzsgojeni za to ikulturo. Saj veste, za kaj je bil naš preprost človek vzgojen. Vsak preprost človek ifcče najprej zalbave in smeha, tega P« he najde v bojeviti ipesmi in socialni drami, ki je navadno ffcUtla trajnih prizorov iz res-nifn^ga, (življenja. Preprost delavec vedno beži iz reaknejga življenja in se opaja, da poizabi na miaerijo, v kateri živi dan za dneVom in leto za letom — pa natfrle veliko uteho v komediji, kf je Še tako prazna in (puhla* da nfu le nudi nekaj sme-h«fc V tem je vtzroik naših neuspehov.. To mi potrjuje lastna izkušn ja. Pred dVajaetimi leti sem priredili po angleškem viru tri kratke komedije, ki so bile brez vsake vsebine. Spisane so bile v resnici samo zato, da vzbujajo smeh — torej komedija zanadi komedije. In dust&le ao nepričakovan unpeh. Prav nič ne bom tzilagal, če rečem, d« co bile te »tri komedije med vsemi mojimi dramskimi deli največkrat ponovljene. Tajništvo Prosvetne matice, ki jih ima v rokopisu, jih menda še danes razpošilja okrog. Ker niso bile nikjer objavljene in so brez podipisa avtorja, sem opazil najmanj dvakrat, da so zašle tudi na — katoliški oder z dobrim uspehom. Iz tega vidite, kakšna "kui-tura" narjbolj vleče med nami v Ameriki. To nam nazorno pojasnjuje, zakaj na vsakem zboru JSZ itn PM rešujemo wpra$a-nje, ali je bila naša Prosvetna matica ustanovljena za gojitev socialne drame in za naAo socialistično propagando, ali je bila ustanovljena zato, da bo sluižila vsaki "kulturni" navlaki, ki se prit epe med nas. V teoriji srno to vpraAanje rešili iže najmanj enajstkrat — v praksi se pa še zmirom vprašujemo : Kaj prav za prav imamo od našega kulturnega dela? Ali imamo samo to, da ljudi zabavamo s čimer kdli — ali imamo »le business, ki ga mora- Angliji — vladarici morja, gre jako trda. V tedanji vojni j« otUla osamljena. Njena flavaa savosaica Fraacija je po poram uposlena v prid Hitlerju, im hoče aH ne. Na t*mjl diki j* ponosna anfleeka podmornica in anfleika vlada ie trdi, da je sposobna blokirati na samo Nemčijo nego sedaj vso Evropo. Da-li bo sposobna sama tudi zmagati vso Evropo, ki jo pod Hitlerjevim vodstvom, pa ai prav ni£ verjetno. velandu. Ne vem, kakšna je va-i nega sklepanja, da nas ne U) ša .sodba na fiplošno glede tega na^a oižja zgodovina enkrat ob-p<,jiava, toda moja osebna sod- tožila in upravičeno obsodila: ba je, da je to hvalevreden in Imeli ste dragocen zaklad, to- docela objektiven kulturni pojav, ki ga mi ne bi smeli ignori- da, namesto da bi ga biili v pravem momentu izkoristili za rati ali celo, kakor sem opazil svoje potomstvo, ste ga zako- z nekih strani, zasmehovati. Naša dolžnost je, če nam je res za vse dobre kulturne panoge, da i>ikreno podpiramo razvoj mo deliti « pivovarskhni in li- j slovenskega narodnega muzeja kersk>mi trgovinami?--prispevamo zanj, zasebno m m m m kolektivno, vse, kar je vredno Jaz bi lahko priporočal, da ohraniti naše potomce. Saj naša Prosvetna matica servira 1)0 10 ***M*vo, ki ga moremo zapustiti našemu potomstvu — prikaz skromnega detla slovenskih delavcev v tej kratki dobi našega življenja v Ameriki. na vsako sociahio dramo devet socialnih komedij. Socialna komedija je lahko polna bučnega smeha, ima pa vsaj neko vsebino. Toda priporočilo ne pomeni nič, dokler nimamo med nami kcupa, ki je pripravljen in zmožen pisati ali prevajati socialne komedije. Kaijti teh šaloiger imamo v slovenščini še zelo Naše kulturne aktivnosti bi lahko imele veJfko več uspeha m večjo bilanco, če ne bi bili naši louAtumi delavci vsa ta le- malo, na tem ipolju je še velika ta primorani zapravljati svojih puščoba in zelo hvaležno — ali nehvaležno, kakor namerno — delo čalka nekoga, Iki se oprime te potrebne nal**re. Prav tako so potrebne socialne recitacije, katerih bi morala biti velika naloga v arhivu naše Prosvetne matice. Če v prihodnjih petih letih naša Prosvetna matica doueže to, da bo imela v večini svojega repertorija material, ki bo na v^ej črti poudarjal 'politično demokracijo kot bojevno sredstvo delavcev in ekonomiko ter socialno demokracijo kot cilj vseh inteligentnih delavcev — l>omo dosegli veiMko, kajti s tem bomo dosegli veflik pripomoček naše popuflame delavske izobrazbe. S tem pa ni rečeno, da bi se morala naSa Prosvetna matica omejiti le na dramo, deflclama-cijo, petje, kakšno predavanje in na izdanje kakšne nove knji-ger Prosvetna matica mora biti tudi v tesni zvezi z drugimi naprednimi Slovenskimi kulturnimi ustanovami v Ameriki. Jaz ne vem. Če je Prosvetna matica danes v kaikšnih praktičnih stikih s Canfkarjevo ustanovo v Clevelandu ali ne, toda po mojem mnenju bi po vseh praiktič-nih potrebah morala biti. Cankarjeva ustanova s svojim ma-gazinom, tki je naA najboljši magazin na tej strani morja, je bistveni del našega socialno kulturnega uidejstvovamja; saj so naši delavci, naši sodrugi, aktivni pri tej ustanovi in ma-gazimu — in mi vsi moralno in materialno podlpiramo t*v ustanovo. Prosvetna matica in Cankarjeva ustanova gresta po Isti poti ne samo »poredno, pač pa je nekaj samo ipo sebi umevnega, da nekega dne prideta skupaj in se ziijeta v eno leta. Saj je bil že od začetka Prosvetne matice cilj, da ta naša kulturna organizacija enkrat dobi svcfjte revijatoio glasilo — in to glasbo je 'že tukaj. Če smo že na polju naMh podpornih organizacij todfko glede združitve, moramo imeti to ambicijo tudi na/fktolhimem polju, na katetem fci Mi fMtneroma zadržki skoro nlčevrrt. ' So še druge kufttume nakuge, pni katerih lahlko sodelutjenSo. Na pr. pri razbijanju sk)»ven- moči ipri političnih udejstvova-njih. Besedo ^apnuNijanje" rabim namenoma in jo defoelo podčrtam! Ta beseda se ne more vzeti za nobeno špekuliranje in notoeno opravljanje. Dejstvo je, ki ga ne izfbriše nobena jezuitska zofistika, da smo sloveneflci socialisti v Ameriki — nehote in ne po lastni krivdi — zapravili trideset let težkega in drag*|gia poilitičnega dela. Ne, nismo zaipravili onega dela, ki smo ga izvršili zase, za svoje publikacije in za lastne organizacije*; tega dela nismo zapravili, kajti reizufJtalti tega dela sa še vedno tukaj — zaipravili smo pa, popolnoma v vodo vrgli smo dolga ileta ohe-ga dela, ki smo ga prispevali za splošne ameriške politične napore, od katerih imamo danes vedno večjo — ničlo. če bi bili vsaj podovico teu« napora vložili v naša kulturna prizadevanja, bi lahko danes veliko več pokazaili — in to bi bilo naše, česar nam ne bi mogel nihče vzeti. Kar je zamujenega, se ne da več popraviti, ampak v bodoče smo ILahko pametnejši, če hočemo biti; v bodoče lahko storimo veliko več zase, če tako sklenemo. Poglejte današnjo svetovno situacijo! Iz te situacije se lahko že jutri porodi fakt, da bo naša slovenska beseda v Ameriki — edina svobodna slovenska beseda na svetu. Danes vse kaže, da bo slovenska beseda v stari domovini lahko že jutri samo bec*eda totalitarnih hlapcev. Ze danes, že vsa ta leta, odkar se ml spominjamo, je slovenska beseda v starem kraju le naipol att eno trrttjino afi četrtino svolHKtna, ampak rpod totalitarno diktaturo bo totalno zasužnjena. • In ko se sgodi, da bo naša slovenska beseda v Ameriki še edina ftioventika svobodna beseda na svetu, kako bomo mi porabili ta avoj dragoceni mandati 'ki nam ga je naklonila a-meriška demokracija? Ali ga bomo sistematično še nadialje zapravljali s praznimi frazami, dogmatičnim dlakocepstvom in t hesmlselnimi medsebojnimi fM)l<*tnfltami? ----- pali v zemljo in pohodili! Niste bili vredni svojega velikega mandata!--- Nase stališče je bilo in je, da kultura ni in ne more biti sama sebi cilj in namen, kajti podrejena je ekonomskim in drugim silam, ki fo tvorec zgodovine človečke družbe. Kultura je bila in je le sredstvo, ki lahko du-ži raznim ciljem, dobrim in slabim, naprednim in reakcionarnim—kot gledamo mi nanjo po našem merilu tikonomske in socialne pravice. Naša ožja kulturna prizadevanja nam vsaj v teoriji tudi služijo naišemu cilju izobrazbe v pravcu kompletne demokracije. V praksi se pa dogaja, da naše kulturneipriredftve ne služijo našemu cilju — in včasi prej skižijo HSjem rcakcijc. včasi pa služijo samo obogate-nja pivovarn in likerskih trpotcev. Tega zla se moramo zavedati in ga Sistematično odpravljati iz naše srede, če hočemo, da bomo kos svoji kulturni nalogi in če hočemo, da bomo dosegli tr^peh, ki ga pričakujemo — uspeh, ki je edino p»lačWo za vsa naša k u I tu rna p rizad ev a -nja. Parimo torej, da ne bomo vse naše življenje delali zastonj! — Piknik društev SNPJ i .» . • . vi m ' Milwaukee, Wi». — Federacija društev SNPJ ipriredl piknik v nedeljo 28. julija pri jezeru Denoon. Na gporedu bodo igre in raizne druge zabavne točke. Tole mi ne gre v glavo? . H Sodiujri. (,, j,. vrMlnn kI..Im,K. ske«« narodnega muz.ja v Cle-ga premi4ijex anj, in čemu tiati pacifisti, ki bo ia-htevali od Francije, da gre ▼ vdjno t Hitlerjem, niso tudi podprli njene vojne, pač pa »e ji potmehcrvali, ker ae jim jc »delo ob Maginotovi črti eše preveč mirno? Mlj pa »tro-kovnjaiko dolie tega in oneg« v Franciji krivde aa fašistični triumfl Ne gre mi v glavo, čemu ao nekateri ljudje, ki te de lajo aa najbolj modre, toliko nespametni 1 u vrtove mihMi.m; IVAN VUK: Zgodba o izgubljenem Prleku HENRY FORD NEVTRALEN (Nadaljevanje.) i '"'Kako i»a veš, da sem zadel", j^p, s*' /a in! 1 se ji odkril. Pra k rti la je na debeli hrast in nu1 »'d tam gledala. • Ne Injjte se me", .nem rekel. ••(KI k ril sem se ti. Odkriti pa pri nas ljudeh ne pomeni uda-riti, četudi je morda v m«!iih kaj takega. Kaiko l>a ve*» da m-m za*el, da me svariš: nem nikar, sem nikar?" Veverica je zavihala rep in slišal sem njen odgovor: "Hm-har. hmhar, sem nikar!" "I a h ko tako govoriš", sem rekei. "Če zaideš kam, ni to tebi nič. Skočiš sem, skočiš tja, po tej veji, na ono drevo, pa je popravljena naipatka. Kako ipa naj jaz skačem? Skačem sicer žc in plezam, če me k temu prisili kakšen moj človečki kamera ti. kakor je to dandanes v navadi. Ali to samo po zemlji, a ne po drevju, kakor iznaš ti, veverica. O če bi jaz taiko znail, ve rja in i. vedel bi si drugače pomagati." » • • Bre/ je saiki: mendko strni. Se na Stol tam nia Karavankah sem lažje prliel in me ni tako zde'al, kaker me zde kuje ta le breg. Zrak je re* nad vse okusen. Skoda bi bilo, če bi ga. z vso žlico ne zajemali. Zato draga pljuča, privoščite si gra, dokler je — samo, kaikor že rečeno, ne preveč. Tako sem se tolaži. Prišel sem na vrh. Pci.i edam. "Kaj", sem »e zamudil. "Kje pa je Kapela? Tista lepa bela cerkvica Marije Magdalene? Saj je vendar vedino, odikar pomnim, stala na KapekJcem ve'flko resnice na teni, da človek, četudi pozna ]>oti, prav lahko krene na napačna, če jih je kje preveč in so vsa pribli-j žno si enaka. In tio v dobri veri, prejpričan, da je na pravi ]>oti, j kakor jaz, če na primemo oprezen, tudi tiisteg-a sem se izdaj »pomnil. Kajpada, ipo toči zvoniti ne velja. In ne pomaiga nobeno avarenje. Saj tudi meni ni pomagalo, ko so mi jerebice kričale: "Po tej poti, po tej ix>-ti." Tudi tistegia -zapeljive«, ki se je v meni nasmejal, ko sem mislil iti po glavni cesti, češ, kako moreva zaiti. Tako je pač s človekom, de misli, da ima le on vse prav in rad podleže sve^i domišljiji. Zdaj sem ziato kaznovan. Moram namreč naravnost v globoko grabo, klanec in potem zopet na drugi breg. In vse ta med goricami, njivami in pašniki. Grem. Saj to je edina rešitev. Tam ob strani je z ra zorane njive tzdiajci tz letela velika ptica. Strašno se je smejala: "HtihUhuihil..." Kar obtftal sem. Hudirja, kar norca se bodo delali pri tej moji smoli. In celo tista vuga (ko-bilar) ? Pa sem jezno zakričal: "HUhUhUha... da, le smej se. Saj se bom tudi jaz enkrat tebi Mnejai. Ti Huhuhiihu!" ' Vutg-a pa se je smejala se huje, kaikor da bi piska 1 na klarinet in se drla: "Pjeee... hiihuhuhU..." Zvrzna vlad« j« pred par tedni vpraiala Henryja Forda, i« bi prcvitl naročilo sa izdelovanje gotova vrste motorjev sa letala, izmed katerih bi jik •lo določen odstotek v Anglijo. Odgovoril je, da naročilo prevsame le pod pogojem, da ne bo noben motor poslan na Angleško, nego samo ameriški armadi. Vlada v Washingtonu je njegov pogoj odbila. Listi so nato ugibali, ali je Ford sovražnik Anglije, ali sgolj ameriški patriot in pacifist, za kakršnega se je delal v prejšnji vojni, ali pa oboževalec Nemčije. Pa so se nekateri listi domislili, da ga je Hitler odlikoval s posebnim redom, ki ga mu jo pripel na prsa njegov diplomatični zastopnik v Zed. državah. Na sliki v sredi je Ford in na desni nacijski diplomat, ki mu pripenja Hitlerjevo odlikovanj«. ZAPISNIK KONFERENCE PROSVETNE MATICE IN JSZ DNE 26. MAJA 1940 V BARTONU, OHIO v vencu lcipe Prlekije in Prek-murja. Veliki Kocjan, pozdravljen. Pred mano ležiš kakor veliki I>a, kakor pravljica, kajti čarovnik kruti te straži in drži v oblasti, da uživa tvojo leipoto, ti .--ama pa stradaš in trpiš. Na drugi strani valove Slo- greben, v polu k rogu se razpro-venske gorice z vinsko trto jx>- hirajoči, z .goricami pokajeni, sejane, z belimi hišami obdane zadnja cstainek keKskoilirskega in z skromnimi viničarijami S tvojim imenom spo- pretkane, obkrožene s sadnim mtojati na slavnega kneza Ko-rirorjem. Zdaj, ko je pomlad. (tel ja, vladarja države Sloven-ste oblečene v cvetje breskev, j cev. fe tvojega kamenja, Koc-sta kakor oroden e z rubina stim Jan, s katerim so biie zidano »lo/.jem. Vitki stolpi cerkvic so Koceljeve utrdbe-o»kopi, je ei-kaikor kaži prati iznad drevja in dam* k pa romarska cerkerv hiš, govoreč vsakemu o ljudeh,' Marije Magdalene — Kapele, ki prebivajo tod, da so sicer do- • • • malini teh lepot, a tudi kakor Kk.lbuk sem del na g*lavo. zakleti v pravljici. Govorica)Stepi 1 sem zopet na cesto. Nad i njih je močna, blagoglasna ka-j mano je nekaj zatrcnkalo, za-Naposled sem preplezal dru- kor molitev in pe mi melodij ploskalo, gi hrib in sem bil pri Kapeli- polne, kakor muzika. ki zveni Pogledam, cerkvi. 0(j brega do brega, od vasi do Golobi so letali nad mamo. __________ Stala je tam, vra bela kakor vasi kakor bi igrala pisčal, ka- Prleški golobi. In pozdravili so .....Alti so* jo "moril* vteb Iod >utraa'jc ^^ umita. lopa kor bi bučale orgije, kakor bi me s treskom svojih peruti. Ni- luk...^ ;------' 1 * 1 - kjer drugod ne letajo golobi nad človekom, ki jim je všeč, da bi zaprioskaJi s (peruti, vsaj Rebcil predlaga, da naj bo dnevnica $5 na dan. Sprejeto. Za delegate so nominirani John Vitez, Louis Pavlinich, Albina Kravanja in Johin Re-bol. Vitez nominacijo sprejme in je ecftauno izvoljen. J. Snoy izvaja o te ž kočah Proletarca, tki jih ima za svoje vzdrževanje, in o važnosti, ki jo ima ta list za nas. Rebol pravi, da bo zlbor v Clevelandu moral raz|waivljati o tem vprašanju in Ikaj izdatnega skleniti. Meni, da bi bilo do»bro, ako »e Proletarec in Cankarjev Glasnik združita, kajti v sedanjih razmerah in vslled velike brezposelno^ med nagimi starejšimi rojaki je na njihovo 'pomoč težiko rajj^ati. — V tiskovni sklad Predeta«.ca nabrano med Jtfettph Snoy, tajnik Konference Prosvetne matice in JSZ za vzhodni Ohio otvori zborovanje ob 10, dop. s primernim uvodom. Za predsednika izvoljen John Kelbol, za za pisni kari co Albina Kravanja. Zapisnik prejšnje konference prečitan in nprejet. Brečitano je {pismo socialistične stramike, v kateri apelira na nas za sodelovanje pri nabiranju podpisov. K temu (govore Snoy, Nace Žllemberger, Rebol in drugi. Sklenjeno, da bomo skušali nabrati čimveč mogoče podpisov, kolikor se bo dalo v sedanjih razmerah. Finance. Tajnik poroča, da je imela Konferenca $71.35 dohodkom, izdatkov ipa $42.52. Ostane v blafrajni $28.83. Račune An pregledala Franik Matiko in Joe Skof. Izjavljata, da so v rediu. Njuno poročilo o-(lol>reno. poročiu -I RAZPRAVO IN REFERENDUM Ix>uis Pavlinic pravi, da je sk-u- navzočimi $6.05. V odbor Konference so ponovno izvoljeni val iprejteiji, namreč J. Smoy za tajnika in pa Vitez, Skof in Rebol. V poseben odbor za pridobivanje društev v Prosvetno matico izivOljeni Joe Skof, John Vitez, Joseph Snoy in Louis Pavlinich. Sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši v nedeljo 22. »ept. ipri s. J. škofu v Bartonu. Po končanem zborovanju pa 6o ravno tam piknik. Te konference 26. maja se je udeležilo (približno 30 oseb, ki so zawto[>ali kiliub št. 11 JSZ, 6 diruištev SNPJ In eno SSPZ. Navzoiči so bili tudi somišljeniki drugih drušltev, ki še niso pri Prosvetni matici. Razprave so bile stvarne. Tudi vprašanju, kako ohraniti Proletarca, so navzo6i posvetili mnogo pozornosti Seja je 'bila zalključeoia ob 1. popoldne. John Rebol, predsednik. Albina Kravanja, zapisnikarica. TRI MESECE ČASA ZA 4e*tih letih, kar me ni bito 5fkor Gledal* J« P0 J se smejale harmonike... nem. kam dmifcam odnesli? «uroqp«»ju, Krekmurju, po »o- Slovensko ljudstvo, panonski Gledam, se oziram. Nikjer ^ , ^ im ! Siovcnci, Prleki so domačini nič. ' . it ? ^^^ Go- teh pokrajin. Trpini s svojimi .Nasproti prihaja staTa ženi- rn ^ k,jer ** n,asl vrl-nami in napakami, ponosni, ca. Radovedno me ^leda. ^ i ljubeči svOjo grudo - a izko- "Kje pa je Kapela", sem Pol teh slik pred njo se raz- nV nikamor odnewli. dvigajo kadila hvale lejxxi Prlekije. In vsi, ki prihajajo k telbi z molitvijo in s pesmijo, darujejo nia tem tvojem oltarju »la-voftperve v tvojo čast in kipoti, raiz prosti ra joči se vse naokrog. Muropolje, Prekmurje! V Pozdravljeni! Tam dalje pred mano v dolini je skupina: Sv. Jurij, kakor r.a likan na aefanem platnu, z jajrnje

  • jih po^na." Pokimal sem in se zahvalil. kakor da so tam gmezda štorkelj in v njih štorklje, ponosno na straži stoječe. Vmes visoiki jagnjedi, bele ceste, zeleni travniki, zibajoča se polja s širokim, zidanim trakom — reko Muro — preipasana, kakor pr-leška in prefkmursika dekleta. Ko v jeseni zavalove tvoja polja z foledorožnatim paj čolanom — s cvetočo ajdo in je slišna simfonija ne&tetih čebel, ai Sam pri sobi sem govoril, da je kakor pravljica. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE jaz nisem ie tega nikjer doživel. Samo prleški golobi pozdravljajo tako. " In zdelo se mi je, da so jrru- lili: "Gre, gTe, gre!... Prlek f gre!" Razigrano sem jim /.akieal: "Grem, grem v Dragotince. Zopet enkrat po desetih letih, kakor ubij eni sin. Hvala vam za ipozdrav!" Golobi so se zaobrnili, npre-leteli tik nad mojo g'avo in še enkrat zaploskali s i>eruti, da je zvedelo: "Tle^k, tleMk, tfertk .. Tam na vzhodu, kjer je tisti hodu, kjer se nebo dotika zem- kn^ti ^^ lial(, Kocjanom, je Ije, stoji na lepem, zelenem ,,0letavala v zraiku, kakor bi vi-piedestalu bela cerkvica V'*1" *Ha, zlato\vanka. S tenkrm gla-kim stolpom, z mogočnim jag- som krj^a}a : njedom kot ^^arišem: Mala »»»p^ je ^ Nedc-Ua. j "Me že /vidi", sem Ve veselo Nenavadno krasna slika, ka- nasmejal, "in že Oznanja, da kor bi bila slrkana na modri- prihajam!" kasto obzorje, kaikor bi jo na- • • • slikal velik umetnik n«a pro- Ko sem prišel v Dragotince, stranem .*iiintjom<>drem platnu in se mi je zgodilo v resnici tako, jo razgrnil tam pri nebu na ob- kakor izgubljenemu sinu v sve-zorju. tem pismu. Ni me sicer sprejel Mo^če, kakor v molitev za- in tudi pita nega teleta niso topljen, sem stal in gledal, j zaklali 'kakor tistemu v svetem Kje je še takšma lepota? ,Pi™iu. Ali Zefika in J.užek sta O, povsod je mnogi lepot, me ****** za Uroko (Nadaljevanje s 1. strani.) bil, da naj se >klep teiga zbora glede reorganizacije predloži članstvu v razpravo in na referendum. To oboje naj se izvrši v teku treh mesecev. Večina delegatov je glasovala za slednji predlog. Tehnična zadeva Nato so hoteli mnogi vedeti, kdo so upravičeni glasovati o predlogama za reorganizacijo JSZ. Bilo je pojasnjeno, da v smblu pravil edino delegati klubov in člani odtbora JSZ. Dalje imajo po pravilih glasovati tudi referenti, toda v tem slučaju le tisti, ki so člani JSZ. Vsi drugi delegati ipa imajo v vprašanjih reorganizacije JSZ in v njenih e>dnosajih s sociaili-stično stranko le pravico izraziti svoje mnenje. John Terčelj iz Penne je dejal, da je ta določba v pravilih krivična za one sodru#e, ki ne ki še* obstoji v "tem ! *astc,pajo klubov, a vzdac temu so delegati važnih naših organizacij, ki v našem pokretu prav tako sodelujejo kakor klubi. Nato je priporočal, da naj imajo volilno pravico v tej zadevi vsi delegati in referenti, ki to člani JSZ. Njegovo priporočilo je o-svojil Filip Godina za predlog, ki je bil splošno podpiran. Predsednik Math. Petrovich je odredil, da ker pomeni predlog spremembo v pravilih, smejo Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lavvndale Ave.; Chicago svojevrstnih, mičnih lepot, da se jim človek divi in čudi. Ali take lepote, kakor je tu ipred menoj, toliko domačnosti in slikovitosti, veličine in nežnosti, ki se smefhlja kakor nevesta ženinu, talke lepote še nisem videl. Kaj govorim? Se prevečkrat sem videl vso to lepoto. zaipazfil je nisem, razni me I je nisem. Zdaj, ko me ni bilo deset let, ko sem prišel kakor resničen izgubljeni sin, I gnan od notranjega, nepozma-! neg« hreipenenja, zdaj Ae le vi-j dim v resnici v#o to lepoto tn se ! je zavedam. Pozdravljena Mala Ne*djelja, pozdravljem Sveti Duh in Sveti Jurij, pozdravljena &eavnioa, I reku s svojimi vijuga m i. Pozdravljen Sveti Anton, Sveti Trije Kralji in ti Negova s svojim gradom. Pozdravljena Gornja Radgona in tiste ravnine za I teboj, kjer so nnAi dedi Se peli slovenske ij esmi. Pozdravljen« TOkna, Murska Sol>ota, Sveti I Kritf, Vftržej, pozdravljen beli Ujutomer. Pozdravljene cvetke grnjeno, na kateri je ležal pečen projnik, se zibale gibejn-ce in iskrilo prletfko vino. Tam na druigi miz.f pa se mi je smejal sakrmemsko »lep hajdinski (ajklov) krapenc, ves a sirom tpomazan, da nisem ved si, kje naj začnem: pri pt^ojniku, pri gibejneah ali pri he^dindkem krapcu. Pa smo jedli hi pili, njune hčerke, mična 'prle^ka dekleta, pa so zapela in zaigrala na tamburico, kakor bi zvonili jur-je\Uki zrv ono vi. (Konec.) ii Patriotična" zahteva Kongresnik James E. Van Z and t iz Pennwytivanije fte ponavlja avojo zahtevo, da naj predsednik Roosevelt odslovi lat vladnih ^hržib vse, ki so kdaj imeli kaj stika s komunističnimi organizacijami, kakor je bila na primer Liga za mir in demokracijo. Konigresnik Dies »pravi, da je samo v Waahin(7to-nu 500 takih "petokoloncev" v z»vezni aluž/bi. \ šal storiti ikar je mogel, toda ne vidi uspeha. Rebol poroča, da v njihovi naselbini dobro napredujejo. Enako ugotavlja o svoji naselbini John Vitez. Raiz-pečali so iprecej izvodov Majskega Glasa in tudi v splosnem povoljno delujejo za delavski pekret. Jos. Snoy poroča, da mu je bilo nemogoče storiti za Proletarca toliko kakor bi rad, vendar pa je storil prilično vseeno. Teikoče so posebno v pridobivanju novih naročnikov. Koledarja in Majskega Glasa je veliko raizpečal. K toliki "Posebni odbori" predUga J. Snoy, da se izvoli e*ibor Atirih članov, ki bodo posedali dru&tv a v namenu, da jih pridobe za pristop v Prosvetno matico. Pravi, naj se o tem razpravlja, ko pride tozadevna točka na dnevni red. Zastopniki klubov poročajo: Jos. Snoy izvaja, da klub št. 11 je edini, kraju. Vsi strankini klubi so prenehali funkcionirati. Ima 28 članov, katerih je nekaj v Bridgeportu, drugi pa so raztreseni po sosednih naselbinah. Klub deluje in »e udejstvuje povsod, kjer le more pomagati v koristne namene za delavsko stvar. Poročal je dalje o uspešni prvomajski proslavi, katera je nepričakovano dobro uspetfa. Izvajal je, Ikaj vse se lahko stori in doseže, kjer je med sodrugi soddelovanje in dobra volja. Blagajna kluba znaša $160. Snojevo poročilo vzeto z navdušenjem na znanje. Poročila zastopnikov dru&ev SNPJ, ki so v Prosvetni matici: za društvo ait. 13 'poroča Vočko, da so knjige Prosvetne matice prejeli in so zadovoljni z njimi. Pran k M atko soar, za št. 562 J. Skof in L. Bregant. Za društvo št. 226 SSPZ poročata člana Vidmar in Kolenc. Vsi ti so poročali o razmerah in aktivnostih v naselbinah in o delovanju njihovih društev, ki pomagajo v naprednih in v delavskih akcijah. Več deleigatov Prosvetni matice je želelo, da ae naj bi njihovim društvom poslali© tudi kaj angleških knjig za njihove tu rojene člane. U>p. u.—To se lahko i z vrl i. Sedaj pošilja Prosvetna Prosvetna matica angleške knjige le tistim društvom, ki so označena za angleško poslujoča. Kjer je članstvo društev mešano, naj tajnik to sporoči uradu Prosvetne matice, da sem jim poS-Ije slovenske in angtleške knjige.) V razpravo o »knjigah posežejo nato še Rebol, Kolenc, Snoy tn druigi. Nato sprejet predliog, naj se Prosvetni matici pr/poroči izdajati tudi knjige napredne vsebine v an-gleščini za naAo mladino. Rebol priporoma, da naj delegat te Konference na XII. »boru ztajovarja ta »predlog. 9!edi razprava o v pralna n ju, d.a-li naj se po^flje delegata na XII. zbor. Kotanc predlag-a, ftregant podpira, dteno. Ampak glavni polotili odbor je pod vpjivom bloka, ki je napo-!/kcmuh:stičen in napoj v 'rezervi*. Ostali del odbora pa v političnem opredeljena u tudi ni nič prida. Zato je tako. In enako je to vzrok, čemu International VVorkers Or-dtr med Hrvati in Srbi tako napreduje. Posebno med Hrvati. — H. spodobnosti trosil v korist HBZ, namero sebi v korist, so rekli večin.-k i odborni ki porot. odv»e-ka ... Boj v HBZ se bo nadaljeval, kar je tragedija zanjo. Naj se je spomnijo tudi oni na&i nekdanji sodrugi, ki so tako vestno znali pridigati nam glede Proletarca, SNPJ itd., a sami pa ga zavozili in se nato prodali, kdor se je mogel, ali pa se umaknili. — H. Največja prismodarija je, da ima katka {podporna, oziiroma takozvana bratska organizacija dva "odgovorna" urednika, ki nista nikomur od|govorna. Taka komedija se odigrava pri HBZ. Urednik hrvat>ikega dela Zajcdniičara je "samostojen" in enako urednik antfleake sekcije "Zajedničaira". Oba je izvolila konvencija in oba sta si v taktiki nasprotna in lahko poljubno pišeta drug proti drugemu. To je "glupost"! Tako se organizacije ne "ronajo", razen v pogubo. — H. "Naprej" se še ©njavi. Izražal je svoje skrbstvo tudi o našem minulem zboru, a druge nesreče ni bilo. Se celo njegov zastopni/k je nehal prepevati. I — J. P. Četrti julij je za nami in z njim vred prenapetost takih patriotov, ki so zvesti ameriški zastavi le en dan v letu, na vse | ostale pa delujejo zoper načela ameriške ustave. Thomas za Wi!lkieja. — Ni niti 'pravzaprav res , cijo SNPJ sta poročala John In |z Detroita |Mary Pradefl. Tudi ona je te-\olila delegata na omenjeni zbor. L :, \ \ !' ]., • :»" Mnogi kritiki vnanj* politik« predsednika Roosevelta pravijo, da pomika r tvojem navdušenju za zavezniško stvar in v svojik mrsnjak do fa-sizma (Hitlerja in Mussolinija) Zed. države korak sa korakom bliije zapletu v vojno s Nemčijo in Italijo. Roosevelt te očitke odbija • poudarjanjem. da je sa pomoč zaveznikom (zdaj le Angliji, ker je oetala osamljena) s vsemi sredstvi rasen s oboroženo silo. J« pa res, da poetaja vsled nov« situacij« v Evropi am«riska politična javnost č«zdalj« bolj napota in is ut«-gn« zgoditi isto. kakor l«ta 1917. Z«lo j« Roosevelt razdraiil republikansko stranko, ker je dva izmed njenih politikov imenoval v svoj kabine« — enega za tajnika mornarice in drugega sa vojnega tajnika. Na gornji sliki, »odoč, j« predsednik Rooeevelt, ki podpisuje dokumente. ZAPISNIK ZBOROVANJA J. S. Z. IN PROSVETNE MATICE V ZAPADNI PENNSYLVANIJI Postranski zaslužki so tudi imeli svoje po»glaivje v razpravah gl. odbora HBZ. Ped i^riti-tikom okol&in je sklenil, da naj feljj.ni edber kaj ukrene v tem oziru. Na primer, žilo se je za urednika an$!ei-lke sekcije Za-jedmičara, ki polc^g svoje dokaj visdke plače obratuje ie za po-stran tki zaslužek "hrvatsko radij.sko uro". Mar naj bi svoje julija, kar je nedvomno povzela ipo ka^kem angleškem dnevniku : NORMAN THOMAS JE ZADOVO. LJEN Z VV1LLKIEJEM Indianapolis, 29, junija.—Norman Thomas, prcd«edniiki kandidat socia-liftične stranke, je izjavil o Willkie-ju, republikanskem kandidatu, sledeče: "Willkic utcs^c presenetiti republikance kot najliberalnejii voditelj, ki jih je strunka še kdaj imela. On je iskren za-^ovornk civilnih svobod&čin ter je eden rzmed or.ih maloštevilnih "businessmanov", ki zna pametno govoriti in presojati tudi o stvarvh, ki se ne tičejo direktno businessa". Thomas in Willkie sta osebna prijatelja ter sta ob« nadzornika new-yorake mestne hiše. C- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO , • a i t Konferenca društev Pmsvet- m iimpak vendar, tole je s ,,rve|ne nmtice -m fchlbov Jsz ^ je stran, hnako,H-»vm*U z dne 1. v j() ,_>f) maja ,MJ0 v na-efbini Sv ga n, Pa., v dvora -ni druMva Bratstvo št. 6 SNPJ. Jac. Ambrozich, tajnik konference, je otvoril sejo ob 2. popoldne. Za predsednika izvoljen George Smrcikar, za zapisnikarja John Koklich. V svojem uvodnem govoru izvaja tajnik, da so taka zborovanja, kakršnega imamo tu, važna in »potrebna. Njih glavni namen je gojiti sodelovanje med klubi in naprednimi društvi v prid jaičanja takih aktivnosti, ki b^do v čast nagemu pokretu. Organizator John Terčelj se zahvafli za lepo zastopstvo, posebno ker vidi na tem zborovanju toliko starih, izku&enih sodrugov. Žetli temu zborovanju obilo uspeha. Zapisnik prejšnje konference z dne 20. avgusta 1939 sprejet kott čitan. Finančno poročilo tajniika Ambrož ic ha ae odobri. Na tej seji je navzoč tudi sta-i*o*a ipotorvalnih zastopnikov naših listov Anton Zidanšek, izmed članov pa John in Mary I'radel iz Latrobe, Pa. Pismo, ipoalano iz urada JSZ, prečita no vn Hprejeto na znaje ter vzefco za preimet k razpravam. Poročila zostapnikov. O raiz- Dne 28. julija dan SNPJ v Ohiu Cleveland, O. — V nedeljo 28. juf.ija bo na farmi federacije tukajšnjih druaitev SNPJ .•lavnostni dan te jednote, pri katerem sodelujejo vsa društva SNPJ v tej državi. Mnogo gostov pride tudi iz sosednih držav. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina za Zdruiene državo (izven Chicaf«) In Kanado $<3.00 n« leto; $3.00 sa pol leta; $1.50 sa četrt lota; sa Chicago in Cicero $7.S0 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa inosemtlvo $9.00. S Naslov za list in tajništvo je: 2057 So. Launiliile Avennc* $ Chicago« Illinois i nih aktivnostih, o razmerah, nasvetih itd. so 'poročali sledeči: Lorenc Kavčič in Pustovrh o klubu JSZ in društvu At. 6 SNPJ na S.vganu; slednji pravi, da je dni&vo oklenilo pomagati gmotno in odškodovati delegata. ki bi šel v imenu društva in kluba na zbor. Za klub 118 JSZ, Straiba-ne, sta poročala Terčelj in Bar-tel. Upoštevajoč razmere, dobro deruje za Zvezo, stranko »n v drugih natiih aktivnostih. Prebitek piknika 30. junija so sklenili prispevati v konferenčno blagajno. i Jennie Jerala je poročala v imenu kluba at. 175fcMoon Run, da je težko pridobivati nove člane. V poslednjih letih jim je več zelo delovnih sodrugov po-braila smrt. Bartol Jerant in Geo. Smre-kor od kluba At. 211, West Ali-cjuippa, pravita, da je njihov klub sicer majhen, je pa vrzilac temu zelo deloven in unpetan v agitaciji. Klub JSZ v Burgettstovvnu ni bil zastopan. John Terčelj je zastopal federacijo društev SNPJ za zapadno Penno. Poročal je, da je včlanjena v Prosvetni matici in ji plačuje $12 članarine na Je-to. Izvolila je tudi delegata na XII. ?>bor JSZ in Prosvetne matice. Za vvestmorelandjsko federa- Bivši Milwauški župan Hoan zmagal v tožbi za odškodnino Milvvaukee Evening Post z dne 29. junija je poročala, da je bil dnevnik Milvvaukee Journal c«bsoj«en plačati bivt&emu županu D. W. Hoanu $20,000 odškodnine. Hoan ga je tožil za $100,000 dojaifjev. Slednje o-menjeni lii-rt je novembra 1935 v preračunanem intervjuvu z županom mesta Sheboygan FaMs trdil, da je bil Hoan odgovoren za bombne napade v industrial nih sporih v Milvvaukee ju in krivce protežirail. Hoan talki h napadov v tako razširjenem dinevtniku, kakor je Journal, kajpada ni mogel požreti ne zaradi sebe in prav tako ne zaradi stranke, ki mu je pomagala tuHko let k izvolitvi za župana. Proti "Joaimalu" je vložil tožbo za rtto tisoč dolarjev odškodnine. Dne 29, junija mu je iporota na končnem zaslišanju prisodila $20,000 iinf Journal'' j!e ostal s svojim opravljanjem proli poltenemu človeikiu na cedilu. V poroti je bik) osem žensk in sli rje mo^lki. S tem izrekom so dokazale, da ženske le niso tako brez smitda kakor so jih nekateri doNMili pri zadnjih volitvah, "ko je bil fcupan Hoan poražen in je dotoll njegovo me-Kto mlad fant, čigar edina "pri-vlao-ro<čal Louis Glažar. Dejal je, da knjig od Prosvetne matice letos niso dobili. Tajnik Am-brotzioh obljublja, da se bo stvar preiskalo in pravihkj uredilo. FVadel, Lat robe, izvaja, da če hoičemo pridobiti mladino v iui*e gibanje, bomo morali pričeti izdajati amgleske knjige. Darij e obzirno poroča o konvenciji soc. stranke v VVashingto-! au, katere sta se udeležila on in njegova soproga. Omeni, da je bik> nekaj njenih »lolapov jako dotbrih. Razjprave k Jede Frad lovih jporočil in sodelovanja so se udeležila Terčeilj, KavSUč, FVadel in drugi. Glede anrleikih k4ot><>v je Terčolj .ugotovil, da so v jpittsbnr&kom okraju vsi prenehali. A pred tem so pridno pošiljali na-naAe seje ovoje zastopnike in nas u6ili ter a-pelirali za gmotno ipomotč. Niso pa upoštevali nadih najsve-tov, da naj postanejo organizatorji rajše med Amerikanci in tam dobe zaplembo in sredstva. Kavčič u S.vgana je nato a-peliral na tiste na&e sodruge, ki so bili ngkoč 61ani in delovni pri nas, da naj (pristopijo nazaj. Se je med nami j>olje za obnavljanje in ustanavljanje novih klubov. Volitve delegata na XII. zbor. — Nominiran je in soglasno izvoljen Jack Ambrozich, za namestnika pa Frank August in. Glede navodil delegatu Sklenjeno, da naj na zboru razpravlja in (glasuje po svoji naj-bolijdi uvidev"nosti. V t is loovni sklad Proletarca je bila zbrana vsota $5. Tenčelj priporoča, naj se delegate voii tri mesece pred zborom, in to raditega, da bodo društva in klubi imela ved časa za domenite v med seboj v svr-ho ipodiljanja zastopnikov. Sklenjeno, da se pNhodnja konferenca vr&i enkrat v zadetku septembra ali oktobra. Točen datum na|j določi odbor. Za samostojno druitvo Sokol poroča B. Jerant, da pomaera Prosvetni matici in drugim naprednim uManovam. Za druAtvo JSKJ, lmperia4, je poroftal Franik August hi. Tudi ono jpodpira vwe koristne stvari, vdtevlii Prosvetno matko. V odbor Konference izvoljeni vsi prejšnji odborniki, med njimi J. Ambroaich za tajnika. S tem je bil dnevmi red skoin-čan m ipredsednlk Smrekar se je zahvalil društvu Bratstvo za brezplaično dvorano ter naklonjeno«!. Seja je bila zaifcljučena ob 4:30 pop. George Smrekar, predsednik. John Koklicl) zaipisnikair. V Detroitu in okolici tovarne zadnje čase prilično dobro obratujejo. A brezposelnih j a &e vzlic temu mno(go. V poCetju dobimo običajno skoro vsi dokaj dolge potčitnice, za katere nam v procfloMti seveda ni*o nič plavali. I>ela ni billo, pi smo morali čakati, da se obnovi. St-daj veliko ipiAejo o preureditvi nadih tovaren, oziroma fttrojev, da iprilfrno izvrševati vojna naročila za zvezno vlado. Enako nastane vsakoletni počitek za spreminjanje avtov v nov model. 'Pričakuje se, da če bo vlada res dala velika vojna naročila, še večje uposlitve, ako se rea tako dogodi, ne vemo. Kot menda v vseh drugih državah, imamo tudi v Michvga-nu zavarovanje proti brezposelnosti. Za dethuvce je to zelo dobra naredba. Neprilike zanje ipa so vse tiste družbe, ka-< tere se s/ku£ajo zakonu izogniti. Na primer pri Chrysler Co. so imeli njeni delavci zadnjo jesen sitnosti zaradi priganja-fttva. Seveda, od kar imamo u-nijo, ne morejo z delavci več tako početi kot prejšnje čase. Rezultat je bil staivfka v par tovarnah. Radi nje so morali tu^i v ostalih Ohrv^lerjevih to-varnati ustaviti obrat, delavci pa so se vsled tetgia (priglasili za brez posel notAno podporo. Ampak tolmačenja, kdo je je deleien, so različna. Ako stavkaš, ali si vržen z dela zaradi ritavke, po mnenju nekaterih sodnih in odvetniških avtoritet nisi brezposelen. Torej tudi nisi upravičen prejemati brez poeelnostn o za varoval ni-no. Stvar v tuikajsšnjem sl*j*aju je bila tako resna, da je &1a na sodnijo. Trikrat je bi'lo že določeno, da so deležni -podipore vsi razen delavci dveh tovaren, ki so bili na stavki. Chryaler Co. vedno najde kak izhod za apel ali rnjunc-tion, da se ne izpilača. In taiko &e do danes nismo dobili tiste podipore. (Op, ur—Ta dopi^ $mo prejeli 1. jufija, toda ga vslic temu nismo mogli objaviti, ker je bil list ie nstpdmijen. Imamo ipa Ae upanje, da dobi. mo pravico vsaj z apelom nu končno instanco. Talko vidimo da kompanije same od sebe nič' ne dajo, ako se delavstvo ne bi borilo za svoje pravice. Od kar smo organizirani, smo v tem oziru doisti na 4><>,ij[ sem. Tudi Fordova družba do-bro ve, da delavstvo dobi muc, ako je organizirano. Zato be unije tako brani! Delavci v A-meriki bi sicer lahko pomagali uniji avtnih delavcev s tem, če bi Forda uverili, da ne bodo kupovali njegovih avtov, (|<>. k Ier ne bo priznal unije. Sedaj ipa nekaj o zabavi. Saj je delavec vendar potreb«) »az ved ri la v proi-ati naraa i, če sploh kdo! Nudil jo bo soc. pevski zbor 44Svoboda", ki ]«ri-redi izlet (piknik) v nedeljo 14. juilija na Lovver Straita Lake. Alpeliram, da se udeleži našega izleta vsakdo, ako h mogoče. Vfi ste dtobrodoili. u<|. bor pa se bo 'potrudil s evojimi pomočniki \Ted, da bo vse zadovoljil. — Rudolf Potočnik. Nemci na Hrvatskem zastopani v občinskih odborih Pri zadnjih občinskih volitvah. na Hrvatskem so dobili Nemci 177 mandatov. V dveh občinah so zmagali skupno z Madžari. IZ UtotAVNIŠTVA Ste prejeli obvestilo, da vam je naročnina potekla? Prosimo,. ne odlaiajte z obnovo iste. S tem boste pomagali sebi z rednim prejemanjem lista, upravi pa, da bo mogla redno kriti svoje obveznosti. Proletarec ne prejema nikakih subvencij, zato mu je v največjo pomoč, ako naročnino redno obnovite. Kako pa z vašim sosedom, znancem, prijateljem ste mu ie kdaj priporočali, da se naj tudi on naroči na Proletarca? Ako ne, poskusite! Obnovite naročnino, čim vam j 'T* Tii i\ C ,J> j potet e S tem nam veliko prl- Iftilli. NAČRT NACIJEV NAD EVROPO SE (Nadaljevanje s 1. strani.) ui^peh. Toda računati, da bi mogla sama iprem«gatii vwj Evropo, to oe špekulacija, milo rečeno. Vettko bolj možno je, da zma-gaijo v ang,Iešlki politik j tisti elementi, iki so za spcrraizum s Hitlerjem. Ako pridejo na po-vrSijie. dobi tudi Anglija fanatični režim svoje vrste, ki bo "sodeloval' z nem Skim po leljah »z Berlina. "evropska unija'* protpagamd isti tej Nacijska Nemški H "•peti ikoloni" v Ar^liji pridno pomagajo. Pravijo, da če k Ang:lija poda sedaj, jo je Nemčija pripravljena sprejeti v zvezo za skupno kontrolo nad svetom, pod tpogojem, da prizna Nemčiji vso pravico preurediti Evropo po svojem načrtu, ln ta načrt je kajpada drugačen kot načrti onih, ki so že leta in leta propagirali unijo evropskih de-fcel za svobodno sode lova nje druga z drugo v iprid vseh. Hitlerjeva "Panevropa" je Uredba, v kateri od^lofruje brezobzirni režim in njegove ukaze in naredibe pa uveljavlja žandar. Kaj j« vloga Rusije? V tej nacijski Panevropi je tudi Italija izgubila svojo individualnost, ima pa jo Ae Ru^ja. Ta »i v sedanji situaciji »pomaga z enakimi načini, kakor Nemčija. In večina novinarjev je mnenja, da si Rusija pomaga z odobritvijo Nemčije. Ruska poteza za osvojitev Besarabilje je bika izvršena tako skrbno, da niso bili interesi Nemčije v Romuniji tišbo nič prizadeti. Trdijo celo, da Rusija pomaga varovati v prid Nemčije romunwka oljna polja, od katerih je nemrtka armada v sedanji vojni najbolj odvisna. ZA OBLAST URESNIČUJE Daj je, da je Riutfija pni volji zalagati Nemčijo in Italijo z o-Ijem kolikor naj\*cč ji bo to mogoče. Kafkor je bilo ie dolg-o pričakovati, je ruski ipritisk sedaj usmerjen na Turčijo. In tudi v tem slučaju izgleda, da to vr5i z Odobritvijo Berlina in Rima. Nem&ka vlada predobro ve, da do ker ne opravrše z Anglijo, ji je prijateljstvo z Rusijo potrebno. Toda kaj potem? V Moskvi se s tem vpraAanjvm gotovo ukvarjajo. Kajti ko Hitler postane gospodar Evn>i>e in se iznebi v nji še angleške nevarnosti, se bo nedvomno ozrl spet proti vzhodu. Svojim željam po Ukrajini in goaivodstvu nad črnim morjem ter nad Balkanom se še ni odpovedal. Rusija si skufta vstled tdgia mojo pozicijo utrditi. Bodoči razvoj I>a bo pokazal, ali bi bilo za Rusijo boHjAe, »ko se bi lani ra jše zvezala s Francijo in Anglijo lakor pa s Hitlerjem. Seda(j vemo le, da je biiha (tista poteza vil ad ar j a v Kremlinu -p^^bna za vse dežele, ki so vsled n.if priAle z^ahlka nacijem v pest m ob enem silovita opora Hitlerju za razširjenje nemškega "živ-ljenskega prostora". Za to vlogo pa je dobila balti&ke dežele. Besarabijo, kos FinMke in nur-da se ji -posreči dobiti tiudi Turčijo ipod svoje območje. Ako fe v Hitlerjevi glavi skrita misel, da bo Nemčija Rusiji enkrat vse te njene pridobitve vzela in Se Ukrajino povrhu, bo to vojna, o kateri razni talkozvani veAčaki trdijo, d« se ne bo končala z zmago Sovjetske Unije. Ampak tudi ve-Ačaiki v takih slučajih ne morejo drugega kakor fitgibati. 1 tone« se ve le, da Hitler in Stalin še zmerom skupaj dekijeta. Načrt za reorganiziranje JSZ, sprejet na XII. rednem zboru 6. julija v Clevelandu Na XII. zboru JSZ na seji 6. julijo je bilo sklenjeno, da mora biti predlog zbora glede reorganizacije naše Zveze s sprejetim načrtom vred predložen članstvu v razpravo in na referendum. Oboje naj se iivrli v teku treh mesecev. Z datumom te številke je načrt predložen v rdzprdvo Glasovnice bodo klubom pravočasno poslane. I. PROGRAM J. s. Z. Ju»co*lovan»ka socialirtičn« sveaa deluj« v ■)«. dečt' nt »ene: M Orfaaiiirati naie ljutl»tvo politično in industrial no za sodelovanje s drujfimi eoroifnimi organizacijami v prid iaboljianja iivljenakih raatner omh. ki ustvarjajo U««atva. To vključuje: a> zailoatno preskrbo njihovih otrok, bi p iskrbo v »lučajih onernogloati za delo, v bole« nih. v nezjrodato in na starost. 2.1 Navajati rvaAe delavce v zanimanje sa unije in jrti u>pow>bljati za aktivnosti v njih. ; > Propagirati nadelo solidarnosti na delavskem političnem, industrial nem in zadruinem polju. 4.) Delovati za enotno unijsko gibanje na temelju organiziranja delavcev po industrijah namesto po poklicih in »trokah, v kolikor in kjer je to praktično in izvedljivo in pri tetn naglaAati geslo, "vsi za enega, eden za vse!M 5.) Pomagati k graditvi skupne politične stranke delavcev in farmarjev, ki bi se borila za njihove koristi, za ohranitev civilnih svobodftčin in jih utrjevala ob enem, in ki bi se izrekla, da je ,la Javni smoter zgraditev nove draiba a tarna-I jem demokratUnega socializma. tf.) Podpirati mednarodno delavstvo vsepo-vsod v njegovih naporih in borbah proti fašizmu m totalitarnim reiimom vseh vrst, proti reakciji v demokratičnih deželah in zoper izkoriščanje kjerkoli. 7.) Boriti se proti diktaturam, neglede na njihove označbe, ako so trajne narave in je v njih najrlaSanje demokracije le slepilo. S.) Sodelovati a socialistično stranko Zedi-n je nih držav in z drugimi sorodnimi organizacijami na polju samostojne dalavske-farmarake politične aki-ije v prid xahtev in progi »»na, ki vodi v sistem demokratične kolektivne uredbe. 9.) (ilede veljavnosti sodelovanja odločuje *kupni zbor JSZ, ali pa članstvo s splošnim glasovanjem. 10.) Pomagati v propagiranju zadružništva delavcev in farmarjev. 11.) V volilnih kampanjah pomagati socialistični stranki in drugim sorodnim organizacijam za njihove kandidate in za program, zapopaden v prt j označenih določbah. 12.) Pomagati k obnovitvi intemacionaie de. mokratičnega socialističnega delavstva in mu nuditi pomoč kjerkoli je pogateno ali aatirano. * NASE OŽJE NALOGE 13.) Jačanje le obstoječih klubov in ustanavljanje novih, kjer jih še ni. Dalje: 14.) za boj proti nazadnjaštvu in političnemu iarlatanstvu, p n naj se pojavlja v kakršnikoli obliki; in: i) proti zavajalcem, ki slepomišijo pod masko radi kali rma; b i za sodelovanje naših članov v podpornih organizacijah v prid njihovih splošnih koristi in resničnega bratstva; , * r) ne^Tivanie ftrmrvetnih aktivnosti pod pokroviteljstvom Prosvetne matice; d) širiti kolikor največ mogoče predvsem naše glasilo Proletarca, Ameriflti družinski koledar, Majski Glas ter knjige in druge liste, ki služijo delovnem.! ljudstvu; v) vzgajati našo mladino za konstruktivno delavsko gibanje v smislu socialističnih načel; f) ščititi tujerodne delavce pred ftikananri histeričnega patriotizma in pred krivičnimi zakoni. II. DELOKROG 1.) Delokrog Jugoslovanske socialistične zve-ze so slovensfc« naselbine in v kolikor mogoče tudi hrvatske m srbska. Dalje s* naše delavstvo navaja, da deluje po svojih močeh in priložnostih v splošnem (H.vMod, kjer more j« kaj koristiti za program J. S. Z. III. LOKALNE ORGANIZACIJE i > ii '*•* ■ *« 11 V 1.) JSZ ima za izvrševanje svojih aktivnosti loka In« postojanke, ki ao oanačevane po itevikkafe. Klubi »mejo imeti poleg teh Aa posebne označbe. odsek rlorsRčajoče mladine do 14. leta, in b> v odsek mladine od 14. leta naiprtf. vi. odbor jsz 1.) Izvršni odbor Jfcfc Ima pet članov in njen nadzorni odbor trf. DolŽnbst vseli tMi osmih (in Klavnega tajnika) je obdržavati najmanj eno sejo la mesec. ■>■;« . ,« *■> Dalje hevoli članstvo n« splošnem glasovali« ^»rši fx*or J Xfi petih članov, ki p« morajo biti izven < kakega okroija. Teli pat se udeleži tbo-Pov»nja letne neje JAR bi Prosvetne matice. PROSVETNA MATICA 3 > V odbor Prosvetne matice se izvoli pet ^"OV. 17m^d katerih imajo b\t\ trije iz čikaškega <*'oijH v h vrh o udeleževanja rednih mešalnih sa. odbora JSZ. Dva pa naj se izvoli iz drugih krajev, ki se udeležita ls letne seje. 4.) Glavni tajnik JSZ jf ob enem tajnik Prosvetne matice. Skupni odbor lahko izvoli aa Prosvetno matico pomožnega tajnika. Glavni tajnik sklicuje seje obeh odborov in skupne seje ter jim poroča o stanju in delu obeh ustanov. ft.) V važnih zadevah se sporoči vnanjim članom odbora JSZ in Proavetne matice predlog ali vprašanje pismeno, tU* o njemu izrazijo svoje mnenje in glasujejo. 6.) Naloga posameznih funkcionarjev JSZ in Prosvetne matice ter odbora v celoti je obveščati članstvo in pridružene skupine o vseh svojih sklepih; dalje je nalo risten, lahke pa pomeni 1 c r.i -•lačovanji- hi vztrajanje \ ne-g^tO\x*tti. To m^ojutvo demodc racije ni vselej dtSro, kajti v resnih časih, kaikoor so danej, bi bilo trtljae vedeti, pri čem smo in delati za tfotov prograim, za določene smernice, nego uporabljati mesec za mewecem, leto asa letom dragoceni čas z razpravljanjem o problemu, o katerem vsi te dolgo vemo, da je pred nami in potrebuje re-Sitve. To, Če kdo reče, da hočemo proč od stranke, ali, da zatajujemo socializem, ali da zapuščamo tabor, v kateremu smo bili toliko let, lahko očitajoče zveni, ampak dejstev prav nič ne spremeni. Ntočrt, ki ga je profili zbor odobril z veliko več lito, ne spreminja naAe zveze v ne.*ocialistič no organizacijo, pač pa daje možnost vsem delati bolj učinkovito za na*mene, radi katerih JSZ olbntka. Vrh tega »e v mednarodnih vprašanjih peča le s kritiziranjem delavskega gibanja v Evropi, dasi je slednje imelo veliko pokazali, dočim smo tukaj s*oje ptMtojmnike izgublja- li brez fašistične vihre, Kako si celo socialisti v VVLs-consinu, ki so imeli politično največ moči, skušajo pomaigati pri svojemu delu z reorganizacijo, je pokazala zadnja konferenca njiho\e Pa rma r-nke-delavske progresivne federacije, kateri so dali »pet novo ime—IVogressive Party Federation. Farni med seboj pa so na svoji konferenci izrazili, da *e ne strinjajo z omenjeno strankino resolucijo. Vsaka organizacija ima svoje probleme »n komur je kaj zanjo, ji bo pomagal iz težav, namesto deloval, da ostane in shira v njih. Člani zbora, ki so se izrekli za Gardnov načrt, fo mislili dobro. Ampaik če bi bil sprejet, bi pomenilo toliko kakor ostati pri starem, ker predvideva le, da se poleg sedanje organske oblike na&e zveze lahko ustanovi, kjer to žele, Se posebne klube Prosvetne malice, kateri ne bi bili ob enem klubi soc. stranke. Ta politi6na dual-nost nam ne bi pomagala. Pomagati more le načrt— ako hočemo skupno delati zanj, kakršnega je večina delegacije na zboru sprejela in to ne tjavemian rfego po dolgi raz pra ki se vrši, več ali manj v naših vrstah že nad štiri leta. In zase sem uverjen, da bi bilo za naš pokret res veltk6 boljše, če bi ga sprejeli že na XI. nego šele štiri leta pozneje na XII. zboru.—F. Z. Frank Barbič pravi: Cleveland, O. — Odžagati se hoče vejo od debla, to je, da se vejo, ki jo nazjvamo naša federacija, odlomi od etebla soc. stranke. Pravijb, d® bi potem manje plačevali. In da bi dobili več članov, ker bi bili nekakšen MprosvetaAki klub" a2i kar si že bodi. Da bi bili, in da ne bi bili soctalifti, da bi bili in pridigali za združenje, a sami pa se bi odstraniti iz združenja. Da smo za nauk Karla Marksa, "dolavci vseh dežel, združite se!M a v praksi se to nam ne zdi umestno, ker so Amerikanci prepočasni, nam Slovencem, ki p s znamo, da naši rojaki kar drve v naše klube, se pa neumno Vili podpirati nekaj, kar gre po poflžervo. Torej pojdimo sami zase in se odklopimo. Ce bo naš rojak manj plačeval bo rajše zraven priJel, pravi ongav sodrug. Nima, da bi plačeval, pravi, ker jc brezposeln, ali pa deli; le par dni v tednu, la če je v stranki, se mora izražati, da je toda!ist, kar pa je nevarne j sedanjih časih. Ongav sodrug je "l'«ll of primes"' Čeprav nima naša stranka več 23,000 n-Mfj le do tri tisoč, je še vedno socialistična. Na njene pnrcioe se mora social St opirati, če hoče preobrat iz kapitalističnega v socialistični ekonomiki sistem Kaj pa bo kot pnsvetaS obljubil novemu kandMntu v pro-notaški kluib? Inteligentnost, kulturo, i/obraaoo za mili na* narod? Kaj pa žeiodoc? Ta naj strada, saj je vajen! Daj brezposelnih kuiluro, pa bodo siti. In kaj boš brezposelnemu priporočal na volihit lan? Ma? new deal, kot to delatU v Clevelandu Vatro Griil in Louis Jartz? A Ji pa demokratski klub Vehovčeve-Rožancove 32. warde? M« liomo in ne bomo politikami. A:i ne b» bilo v«-liko boljše pn fru*i4i sc MoJki zvezi, ki je podobna Ženski zvezi? Cemu ne bi vprasnii načelnlco PrislatKlovo, morda bi dala dober nasvet? Sodrug, ki mUli ostati, bc ostal. Ako ne more plačevati redne vsote m je brezposeln, dobi izjemno znamko. Torej izgovor o previsokih prispevkih ne drži. Vemo, da 's* dajo z?.i-žati ker smo to prakticirali tisti, ki razumemo to stvar. Kaj pa kulturji r.aAIh iger? Tale kultura se :itnr«t kakor se na*i voditelji in m». Tiste ijnv iz starokrajskega kmečkega #vljehja bi lahko polofžtti v ra-kev kakor gami .iebl». Cs nimamo dajati na oder kaj boljšega, kar bi res privabilo ljudstvo skupaj, je boljše da damo tiste igre tja, kamor pošiljajo uredniki njim nezafželjen^ do-phe—v koA! Opere! Oh, dal tmamo jih. Manjka pa opernih igralcev, četudi smo dobili se m Glasbeno matico. Kar bomo morali s Charlijem poskusiti, so film ike Igre, da jfh bomo kazali našim po Ameriki, pa bomo prkBolbivali članstvo v nai proavetaAki klubi Priporočali so naim simfoni orkester. Res je lepo poslušati simfoni, ali prakticirati je težko zastonj. Ce pa daš na koncertu las čelo na oder in ko boš drgnil overturo 10 minut in se mučil, da ti bo pot kapala s čela, bo rekel ongav sodrug Janez: "Ja kaj hudiča pa tako dovgo žaga! Sem že zaspav, se zbudfl, a on še vedno žaiga! Ce jih pa pokličeš za ples, bo djala ongava mama: "Saj na znajo 'špllat'!" In Mici bo] potrdila: "Saj rejs ne." To je vada kirkura? J a, kdaj nas pa boste izobrazili? Saj se izobražujete že 20 let, pa smo tam ko prej. Kaj je to za-ena z;er, izobrazba? Kako se prične m kje neha? Cltam vašo literaturo, ki nam jo ser-rirate, pa sem vedno enak k^vštruh. In vi mesto da nas b: vodili naprej nam kažete tt-daj po 1 nazaj. Vaš ro.iak ne bo pristopil, če ga kličete, pa tudi če ma ponudite vstopnino zastonj. Mi vemo in poznamo ljudi. Sedaj se pravi, kaj je v Col-linwoodu. Vemo kaj je in koliko jih bo ddbrlh. Dobiš jih en čas, pa ?ipet gredo. Že dobe vzrok. Glavni je, da .socialist mora delati, mora biti aktiven, ker na pol mrtev spomenik ni nič. Deset delovnih sodrugov lahko stor; več kot sto napol mrtvih. Ce se Loste držali gesla, "dedavci tzdružite se," ste so-cinlisti in *U bili. Ako ne, niste n;k .ir Lili. Pokažite, s'c ii zaco, da ostanete pod rdečo "marclo", ali so bomo -*krill pod rmeno? Ne mil Nikar se ne bojte spremembe. Naj vas nrkdo ne ua*ra$i, če se bodo postave poostrile ali če bo vojna. Naučite pa se previdnosti kaj smete in kaj ne. To je glavno za nas vse. —Frank Barbič. krulil — pardon poskutšad je zapeti ipe.*em, ki ae imenuje MGod Bless America". Poredni kritiki so rekli, da Heil s svojim goOčanjem ni nBč kaj ča*ti dC.al t i*-' i j)Lv»mi; toda le potrpitmo, to je bil Šele začeteik. Sam vrag vedi, kaj nam bo možakar še zapel predno ga Wiscomiin ba-cne z governentkegra stolčka« Ker sem žc pni HerLu naj še omenim, da je Heil povabili republikanskega predUedniškega kandidata VVitlikieja k nam v \Viscomaim na počitnice. Bratec bratca valbi . . . Da-li bosta governer in iuij)an Zeidler Willkieja iwČcT.a, kako se pri kozarcu wiscouNim(ketga mleka poje, ne vem, vem »pa, da Hefl delavskih (prijateljev ne vabi v nafto drža/vo . . . Iz go»vernerjevega urada je izšel ukaz, ki velela vodstvu wiscpK' in seveda tudi eno zažiingal župan ZeMler. Ze^dHierja nisem sikfel, toda tisti, ki so ga poslušali, so mi povedali, da je še precej čedno zapel... Se ipar besedi o pikniku federacije društev Slovenske narodne podporne jednote. VršM se bo »pri jezeru Denoon in sicer 28. julija. Governer in župan t ve bosta na tem piknfku ne govorila m ne pela — zabava bo torej izvrstna! France Puncer. NEKAJ TEGA IN NEKAJ ONEGA Milwaukee, Wia. — Zaiteo\ potopis, ki je iahajal v ProCe-tarcu pod naslovom 'Preko Atlantika po 31. letih" je dokončan. Človek bi želel, da bi ga še ne bilo konec in vse priznanje gre spretnemu opisovalcu m netpristranskemu in natančnemu opazovalcu Zaitz u, ker potopih je bil poučen, informativen in še zaibaven povrhu. Te tri lastnosti je namreč sfla težko spraviti v eno samo celoto — toda Frank je napravil zares 4Vood Zek> nerad hvalim — toda tu je hvaJa tra Da ipa ne bom kar hvalil, naj mi naš mlečni governer mikavno dovoli, da se zopet obregnem obenj! "Heil the Juflt", tako g* njegovi prisfcaSi imenujejo, se jfe zadnji čat* -začel potfHi-ževati taktike milwau&keiga župana Zeidlerja. Volitve so namreč ipred durmi in treiba bo loviti kabine! Za tak lov pa menda ni urič bolfjdejga ko pre-iskušen ZeidOerjev recept — pe have succeeded only in sUbilizmR depreission. But the Reiponb !{canu will »how no better resutts. The only hope for this natior is that we sitop trymg to "ipre»erve our way of life" and ado

    pany, Publirher Hsrry J. Grant and Lavv renče C. Eoklund, a J our na*, reporter, vvere "actuated hy malice" in connection witns >ubnutted to the jury by the court were anavvered un-animoualy in favor of the former n»ayor. After verdict w«m announced Hoan said: "I have been vindicated and of course I am bap|>y. If the Journal had I^ubliahed a docent retraetion, 1 vvould have been trla d to drop »uit." Fair Announces Names On American Common VVall of Honor Louia Adamič, Michael Pupin, Mili-voy Stoyan Stanoyevich and Nikola Tesla are amonf? the Američana of Yugoalsvifth descemt cho.ui» Adamič called "The Old Alien iy tihe Kitchen Window." The iasue is novv on the nevrsutand«. M0NKEY VIEW OF EV0LUTI0N The monkeys all aethered one ent in carrying on the fight of the low!y. Asa thinker and vvriter, as a man of aetion, figtoter for civil libertiea nnd against every manifest a t ion of clasa, racial and religious prejudice, he has aon the respect »nd admiration of millions of Američana. He vras bom in Marion, Ohio, November 20, 18H4, thc son of a Prea-bvterian minister of Wel*h anceatry. One of his carty m^mories is peddlin? the "Marion Star," the newnpaper ovrned by Warren G. Harding. He carried thnvugh hin plan to fo!1ow his fatfier in the church and in 1904 vras grsduated from Princeton University. Hia work for the next fevr years in the slum and tenement areaa of New Vork City brought him an understanding of hunger and suffering in America. The World War and particular^ A merica V entrance into the War made Thomas into an avovved Sbcialiat, as one vrho condemned the vrar, he sarw in the Socialist Party the onlv conatructive opposition to mili-lariam. His ideals nnd his devotion soon brought him to leadership vrtthin the S«»riaiist Party. Thomaa now regarda as the higneat compliment he ever received the coniment of Wilaon's Post-Mas ter General, Albert S. Burle-son, that "Thomaa is more insiduous than He a.csumed cditorfcip of '"rtie World Tomorroa." an anti-war magazine, and later the direetor-ship of the League for Industrial Democracy. In 1924, he waa nominat-ed for the Governorship orf Nevv York, the firat of a series of political ca tn pa ig ns which reache-l ita climax in 1940 vrith hia fourth cam|>aign for the prositfenoy of the United Statea. Norman Thomas in beat knovrn aa a champion of unpopular csusea. He ras afsaulted in Jeraey City for da.r-was ansaiiited in Jersey City and fought reaetinariea throughout the country. It was no aecret that Thomaa vras determined not to run for President Ihti year. But the outibreak of the European vrar evoked a "draft Thomaa" movement in Socialist ranks vrhich led to the unanimous nomina-; tion of Thonta* by the Socialiat convention in WaMhinferton, D. C., laat April. THE MARCH Of LABOR 1m€ f l»t CoHPtMit WA0C SCALl tb It fgfSfirnEO IN 1te «/.$. MAS D«Att* urvrrkt 0*6-Amizf o Iteitfiifts of min ibKK IM IftOO. mmtnpiiML WO*K ano im FkoriiftrfNl iti-MfiNCJL ZAtfcS CMANS«t> *r TRlVSU. fNSURANCft. COMPaNItS, SOME KAllftoAP ONlOVtf M6AH M HVTitU IN SUKANCI OMAMNA*«! l/RCAMI/ID WOgg(ZS NOMINAT ID TM*|* OWN C ANDI DATI S IN t§99. UM90N MfMBFtS ' Vort im sr*4H*r orno* tkku ' **nr omy **mm**m mr ONKM iAm t 1650 * 1914 OfcSAftitlER ANO GiSlDlM* 6«NlUJ OS TMI. AMEStCAkJ ftPCKATlON op LABOR . g« «IA» rrs f tstrl^rcstofNT, v*> Mci» OfTiCf TOOM 1066 To 1924 -eaccrt nm one vear . a«s CoNCtRT or *TURC ANSSaiftC. r«At* i*jK*JlSW'l*fT A ^FRNAMpiJT MARKNI VvglflM) TRAP* ^rtos^TRV, There are at least 39 hills, affectin^ alien reaidenta and immigrants, awaiting aetion in Congreaa, a detail-ed atudy made by the Committee for Cultural Freedom reveala. The great. er proportion of these are dangerous since a conservative adminiatration couU easily interpret the proviaions of the propoaed lavv h in a manner em-povrering the Federal government to de po rt thouaanda of refugee« na* le-gally in the Unit«d States. Ou tata mi ing of the bills at preaent before the Senate (some of srhich hsve already been passed) are:* S. 668 (McKellar). Make« man. datory United States citiaenahifi as a (^ualification for civil position or office. S. 1182 r). Provides for deportation of certain claase« of aliens including any silen vrho ia a member oif any association ri. atea $1,000,000 to deport aJiens un-der 1918 law for exchision and »x-pulaion of alien« vrho are "menil**)-* of tbe ansnchiatic and Kimilsr elaaaes." R. 4860 (I)emp«ey). Amends exi«t. ing lavr to exclude or expel aliens «d-^ocatimg madting of fuiida4ncnta2 change« in the American form of government. H. R. 4905 (Dies). Provides for canceliation of citizenship or deportation of natunalized citizens advocating diaerimination againat individuals or any religioua creed. H. R. 5455 (Flaherty). Make« it a eriminal offenae to advorate dis-ciimination against individuals of any religious creed. H. R. 7603 (Celler). Eatabliahed right of group« (See H. R. 7604) to sue for damage incurred through do. famatory matter sent through the insil. H. R. 7604 (Celler). Provides pen-alty for sending matter defaniatory of sny religioua, racial, national, fia-ternal, industrial, coimmercial, or la. bor group, through the maila. H. R. 4907 (Dies). Provide« for regiatrstion of every "Communist. Fascist, anti-racial, or anti-reli^nms organization in the United State* " H. R. 4909 (Die«). Make« Communists and Faaciats ineligle to hold government j oba. H. R. 5138 (Smith of Virginial. Outlavra attempt« to overthro.* the Government of United Statea; re-quirea licensing of civilian militAry < llganizationa, mak ca unlavvful at-tcnvpta to interfere vvith the discipline ol lhe Army amd Navy; require« regiatrstion and fingerprinting of aliens; provide« for "concenti-ation camps for aliena in procesa of bein^ de-ported." H. R. 179 (Ford). Ungea House WPA investigating committee to re-convmcnd la^rs to prohibit public aid to persons engaged in aubversive activities. vvith special reference to the Workers' Alliance. INSURANCE COMPANIES ROLL IN CASH BUT DODGE TAXES Large and Wealthy Companies Contribute Nothing to the Support of the Federal Government Money ia rolling into the life in-aursnee companies ao fkat that they do not knovv hovv to invest it, yet the large.vt and vrealthiest of them has naid no income taxes for many years. Senator 0'Mahoney's Monoj»oly'Committee learned recently. F. W. Ecker, vice (preaident of the Metropolitan Life Insursnce Com-pany, teatified that ita aaaeta grew from $3,000,000,000 in 1929 to *4,-900,000,000 in 1938. In 1939 thev surpasaed the $5,000,000,000 aaset« of the "Bell Telephone Trust," making Metropolitan the largest Corporation in the World. These figures show that in the pa*t ten yoars Metropolitan took in $2,-000,000,000 more than H paid out, but Eeker admitted that Metropolitan has paid no Federal taxea on thia income "in recent yeara." In 1937, the Uat year for vrhich figures are availafcle, all life insurance companies together paid only (392,000 Federal income taxea, although they increaaed their aaaeta by about $1,500,000,000. "Do4«ing" Mad« E..y OaMahoney pointed out that it is both legal and eaay for Metrof>olitan and other inaurance corrapanies to avoid Uncle Sam's tax, because the law allowa them to msikr numierous "deductions" from their income vrhen reporting it for tax purpoaea. Another examtple of the fact that big conporation« and vrealthy men know hovr to avoid Uxea that "little fell<*wa" have to eon Henderaon of the Securities and Ex-change Commisaion. "I would h«te to riik the future on tke propoiition tkat we are going to make »orne mor« bum loan« to Evrope." The inaurance executives sgreed that their companioa have founi it i m possible to inveat some of their tremendoua funds hy making loans to "little businesa men," because the cost of making such loans is too great for the amount of moncy involved. Stedmah aaid Prudential tried hard to develop a practical aystem of in-veating in thia field, hut gave up after making only tvro loans. Littlo Fel|ow Bar red Now none of the comijianles will even listen to s haiaineas man who vrants to borroiw less than $150.000. and Metropolitan has outatandintr only aix loans under $1,000.000. 0'Mahoney said Se nato rs and Con-g resam en constantly receive letters complaining that little business men cannot get capital from either bank* or inaurance companies, and declaivd that thia ia a "very serious question." After Stedman deseribed hoar hi« company inveatigate«« an industrial Corporation'« "caah position. sales. in-ventories" an^l other conditions he-fore loan ing it money. he vras ask rt by Iaador Lubin, chief of the Bureau of Labor Statistira: "Do yom mror taka in con»ider«lio« tke labor relations of tke corporMion to vrhich jom ara goint to mak« r«ur loan? la otkor word«, tkr attitude of tka employer and amploye«. mhrlbfr their ralationship is peacrfat vrkatkor there U a pooibility of > •triko or difficaltio« •ritinf?" "I doubt if vre have given thit con sideration," Stedman roplicd. A battery operateH stop lighf f^r the rear fendera of bicycles thst I«" Chicago men have invented is šarit**-ed automaticaiky vrhen a rider •!>-pliea hia coaater brake. A nevv locomotive povrerel by thrre 160-HoriMvpovrer Diesel engines p'ish-ea a 52-paasenger observation eai iT the Pikes ePeak railvra? in one third the time formerlg required.