M. E. Novakeva . Verica je bila neulolailjiua. Nje- ne objokane oči — kakor da so lo- MAČEHA žile vsemu svetu: »Nimam oeč ma- mice. mamica je odšla-------o rfo/ P° tohkih mukah zasluži. njenega roistua in poslednji due leti N»va mamu-a te b<> imela rada, ve- sploh ni zapustila pastelje. V njeni sel' *e & "«'''¦ y'T'ca, in oba upa- sobi je bil veien somrak, ker je "a, da jo fco.v tudi li uzljubila. Kaj svelloba draiila iivce bolnice. Le- l>raviš k temu, deklica moja?« iala je bleda na belih blazinah in Pogledal jo je in se ustrašil izra- samo njcne velike oči, ki jih je Ve- -" sovraštva in odpora v njenih rica podedovala po njej, so pričale, očeh. da uboga iena ie iivi. tNočem mačehe.t je klical olrok, Mamo je imcla Verica rada. Vča- tnttiem je in nikoli je ne bom imela sih si je mislila: »Zakaj nimam la- rada. Hočem, da bi bil ti z mrnoj ke mame kakor drugi otroci? Ma- sam« —. Otrok je jokal ter z izpre- me, ki hodi, govori in se smeje s svo- menjcnim (jlasom toiil svojo bnl. jimi olroki? Mume, ki bi me kara- Očeta je lo pretreslo in sklenil je, la, če bi to zaslužilu, a ki bi lahko da svoje bodoče iene ne bo sezna- šla vselej k njej in jo vprašala o nil z otrokom pred poroko, lemueč vsem? Vboga sem — toda moja ma- šele potem. ma, ki je kakor svetnica s svojim Ko se je /o -godilo, jo je Vera blcdim obruzom — ta jc še večja pogledala « sovrašlimm, ki xe je »c- revica!« tako so sa končeuala prc- ncda nekoliko umuknilo začudenju, mišljevanja mule Verive, ki je bila ko je videlu, da je njena nnva ma- preveč prcpuščena sami sebi. V šo- ma tako Ijubczniva. Pa mndar je lo ni hodila — imeltt je svojo učHe- zbežala iz sobr. Očr j? hotrl Verico Ijico, zakaj oče je žflcl, da bi bila zadržati iit kaznooati, a njegoua ie- mnogn doma in šlct k mamiti, kadar na mu ni dovolila ter je mirno re- koli bi le-ta poželcla. kla: »AV jezi se. očka! \ckdo je Vrrin oče je svojo hčerko nei- Verico proti meni naščuval. Ko bo no Ijubil. Toda bil je zelo zaposlen. spoznala, da ji hočem lc dobro, me Kupoual je Veri usakršne igrače, bo imela rada.a drago obleko, ni pa izpolnil urzeli Seveda ja irajalo dolgo. Verica v njenem srcu, ki jr lako hrepcne- se jc kar šc upirala, nikoU ni ogo- lo po ijubezni, po božttnju, poljubih vorila nove mcimivc in je ni poslu- in Ijubkcmju. šahi. In ko je slednjič tovarnarjeva Bližal sc je gnd rajnke Vcrine gospa dotrpela — zgodilo se je to matere, ki }e bil slučajno tudi god zvečer, in mala Verica je bila ravno njene nove mame. Skoraj dso nol pri suoji mamici — je bilo v hiši pred godom je Vera prcčula. Mi- jnnogo žalosti. alila je na suojo mrtvo mamico iti Kmalu nato je gondola obstala. »Da, če bi me bilo res strah. To- Tomo se je drznil pogledati skozi mo, bi ti to prav mirno priznal. To- majhno špranjo v šotoru. Pogled, da moje srce ne bije niti malo hi- ki se mu jc nudil, je bil tako ča- treje kakor običajno. Nasprotno, robno lep, da je le z največjo te- prav vesel sem najinih čudovitih žavo zadušil vzklik začudenja. Po- doživljajev!« tisnil je Brankovo glavo k špranji, »Čisto moje mnenje. Več ko gla- da bi tudi ta videl pravljično pala- vo ne bo stalo, mi pravi vedno zo- čo; kajti hiša, v kateri so prebival- bozdravnik, kadar mi plombira zob. ci Estere imeli svoja zborovan.ja, je Toda na vsak način hočeva resno bila res taka. Zgrajena ie bila iz in dostojanstveno korakati, kakor zlatorumenega pisanega marmorja bi bila pravcata meščana mesta in obdana z blestečimi zlatimi plo- Estere.« ščami. V velikih koničastih in s ka- Tesno zavita v gube plaščev in s menitimi rastlinskimi okraski ozali- kapucama preko glave in obraza — šanih oknih je gorelo nešteto sveč. sta stopala po stopnicah. Zgoraj na tako da se je zdelo, kakor bi bilo levi in desni strani vhoda zlatoble- vse poslopje sestavljeno iz samih ščeče se palače sta stala dva straž- zlatih konic. Dečka sta videla, da nika — tokrat nista bila samogibni je stari mož izstopil in kakor drugi postavi, kakor onadva poleg vhod- Ijudje stopal po stopnicah k palači. nih vrat, temveč živa vojaka v ču- Vsi ljudje so nosili enake črnc pla- dovitih, pisanih telovnikih. šče s kapucami preko glave. »Zamudila sta. spoštovana go- Medtem ko sta Tomo in Branko spoda,« je rekel eden. Tomo je ne kakor ukovana v čoln strmela sko- kaj zamomljal pod kapuco. v.\ zastorovo špranjo, ie začutil To- »Geslo —,« je vprašal drugi vo- mo poleg sebe na klopici mehko jak. tkanino, ki se je pod prsti čutila No, sedaj je pa postalo vsiljen- kakor žamet. Vesel strah ga je pre- cema vendar nekoliko vroče. Toda šinil; če bi bil to plašč! In tjlei, v Branko je bliskovito bleknil: »Este- čolnu je res ležalo celo več takih ra!« žametnih plaščev. Prijatelja sta si In glej, čudo — vojaka sta stopila bila takoj edina! Sklenila sta. da na stran in napravila prostor. oblečeta vsak en plašč in poskusita Polna napete radoznalosti sta prisostvovati zborovanju. dečka stopala dalje. Nekaj časa sta počakala, da se ie ob stopnicah umiril šum. K sreči Na begu sc je kmalu odstranil tudi voznik v notranjši;ini je bila »zlata hiša« gondole. Tedaj sta se oba ogrmla ravno tako bogato okrašena kakor v plasca, ki sta jirna bila seveda na zunaj Krasn0 zavito speljano mar. vseh koncih prevehka m presiroka. morno stopnišče. ob katerem so »Človeče, kaj pa naj napravim, stali lepi kipi, je vodiio navzgor. če si stopim na vlečko in padem?« Preko kamenitih okenskih ograj so je rekel Tomo. visele dragocene preproge, ki so se »Pazi, svetujem ti resno, moj ponašale z blestečimi se pisanimi dragi! Sicer se lahko zgodi, da naju barvami. ne bodo več pustili iz tega pravljič- »No, ali vidiš,« je zašepetal Bran- nega gradu.« ko in sunil prijatelja, »morda so pa »Pazil bom! Toda pojdiva sedaj! za naju tako lepo okrasili poslop- Kdor je izrekel a, mora izgovoriti je?« tudi b. Povej mi po pravici: ali se »Težko verjetno,« je prav tako bojiš? To ne bi bilo namreč nič tiho rekel Tomo, »toda na vsak na- čudnega po najinem doživljaiu z čin bova teh krasot deležna tudi bakrenima velikanoma.« midva.« Prišla sta na vrh stopnic in do-spela v nekak odprt hodnik, čigar strop je bil obokan z loki; na kon-cu hodnika pa so bila velika vrata, ki so jih zopet stražili vojaki v krasnih. pisanih, srednjeveških ob-lekah in ki so očividno vodila v zborovalno dvorano. Tomo in Branko sta se približala. Stražnik je povesil helebardo (su-Hco), toda Tomo je rekel nepozvan in z veliko gotovostjo geslo »Este-ra«, nakar je vojak takoj dvignil orožje. Pot je bila prosta — vsto-pila sta. Nudila se jima je krasna slika, da sta nehote obstala. »Kakor v gledališču,« je menil Tomo tiho. »Še lepše,« je šepnil Branko, »ka-kor v pravljični deželi!« Okoli širne okrogle dvorane so „ . ... . . ... stale v treh vrstah z rdečim žame- ,Starec Je P"ceJ govonti. Njegov tom previečene klopi. vsaka vrsta §las J.e z?™e\ «loboko, votlo. ka-za eno stopnjo više. Vzvišeni se- ^or bi pnhajal iz groba, m le vlival dež, nad katerim je bilo razpeto z deckoma novo grozo. zlatom tkano nebo in ki je bil oči- »Mescam hstere,« je pričel, »zbra-vidno namenjen najvišjemu mest- « J™ se k posvetovanju, kakor nemu dostojanstveniku — je bil vedno, po polm iuni. katere ruraenl prazen s'j Prodre le motno skozi vodni Prav blizu na desni strani - sa- fvet v, v,ečno temo' ki, ™s °bdaja monekolikoniže, je ravno tako stal ln t katero sm.? PreSnsmiU Stan neke vrste prestol in na tem je mo?, Jf. naPravl1 k,ratek Premolk. sedel, z odgrnjeno kapuco — tisti »Mescarn,« je nadaljeval, »vi ve-častitljivi stari mož, ki sta ga naša ^, kaksna kletvica lezi na nas. prijatelia že poznala od mestnih Obsojeni smo, da zivnno v tem po: vrat. Na njegovih kolenih ie ležal topljenem svetu, ne da bi mogh meč, ki je bil na pol potefinjen iz kdaJ PntJ do. P?cltka-. Mi morarao z zlatom in dragulji umetniško hTez, soncne Iuci prezivljat, zalost- okrašene nožnice. ' ne.,d".eve tako ^1*?0' d?kler se ne r^, ,. 111 j i- pnbliza resitev, ki je tudi nam pre- Okol, na klopeh pa so sedeli. za- |.okovana Kaj'nali pomagajo ne- viti v kapucaste plasce, mescam te- izmernj zak]adi . a? Kaj ga tajinstvenega mesta. nam pomagajo zlatoB biseri in dia. Tomo m Branko sta hitela. da bi manti, ki so nakopičeni v naših za- dosegla klop, ki je starcek s svoie- kladnicah. če ne moremo uživati ga sedeža ni mogel opazovati. Sedla sonca in zraka kakor zadnji, nai- sta, radovedna, kaj bosta slišala. revnejši zemljan? Vi veste, prija- Neki vojak je stopil pravkar k telji moji, da