Fmidius plačana t gotovini. ŠT F, V. 284. V T,JTW,J4\T. 16. (le«*fimhra 1927. Posamezna številka Din 1'-1 »?TO TV Izhaja T*»k dan opoldno, tevnwnSI nedelje in praznik«. Beneftna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20"—, inozemstvo Din 80'—, Neodvlssn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. WRAVNI8TV0: KONGRESNI TRG STEV. 3. TELEFON STEV. 2852. Rokopiai m ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vpralanjem naj »e priloži ta odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1S433* mst L Fraze kot argumenti. Stara resnica je? da sprejme manj civiliziran narod od bolj civiliziranega predvsem njegove napake. Tisto, kar se sveti, bode v oči, dočim pride globina šele pozno na vrsto. To vidimo tudi pri našem jugoslovanskem bulvarnem časopisju, ki je v zadnjem času višek našega žurnalisti&ncga znanja. Vso kričavost, vso površnost tega tiska smo prevzeli, dočim smo prezrli globine, ki jih ima svetovno bulvarno časopisje. Iz te kričavosti, senzacionalnosti, lovu za bralci pa se je rodila plitvost, ker samo taka hrana je danes dopustna, ki jo prebavi tudi podpovprečen bralec. Ta bralec pa je vedno bil in ostane suženj fraz, ker so mu pojmi nedostopni in si zapomni le besede. Ce so mu pa te enkrat vbite v glavo, potem mu ostanejo v glavi vse življenje, ker je nesposoben, da bi jih prekontroliral. In tako postane fraza argument in na tem argumentu zidajo stranke svoje špekulacije. Tudi v naši slovenski politiki mrgoli takih fraz, ki so postale že argument. Na prvem mestu je treba omeniti tisto vedno lepo frazo o naprednjakih in klerikalcih. Nihče se ne vpraša, kaj pomeni danes naprednost, nihče noče razumeti, da mora po velikanskih izkušnjah svetovne vojne biti danes druga naprednost ko pred vojno. Nihče tudi noče tega razumeti, da živi v. samem pojmu naprednosti večno izpopolnjevanje in da mora nujno čez par let postati to, kar je danes višek naprednosti, že simbol \reakcio-narstva. Življenje vendar hiti naprej in biti na čelu tega neizprosnega ■ pogona naprej, je naprednost. Povsod po svetu je tako, ne pa pri nas, kajti pri nas pravijo naprednjakarji s ponosom: mi pa ostanemo, kar smo bili in ker je bil že moj oče liberalec, bom ostal liberalec tudi jaz. Fraza je postala argument. Demokracija je druga naša fraza, ki najbolj straši v javnosti. Vsakdo pravi danes o sebi, da je demokrat. J^ojm demokracije pa razume tako, da ne pussti drugemu nobene besede. Nestrpnost je simbol sedaj pri nas vladajoče demokracije, ker je ta brez vsebine in le prazna fraza. Tužni Korotan, naša ogrožena severna meja, boj proti korupciji, osvobojenje bratov tam preko, socialno zavarovanje, izenačenje davkov in cela vrsta sličnih stvari so nadaljne fraze, ki jih ponavljamo s tako neumornostjo, da so postale že argument. In zato danes tudi ne poznamo več nobene politike, temveč le še politiko »šlagerjevc, ker nismo več sposobni, da bi prekontrolirali, če imajo te fraze še kakšno vrednost in kakšno. • Zato pa tudi ne poznamo nobene aktivne politike, temveč samo pasivno: Niti v glavo nam ne pade, da bi enkrat pomislili, kakšen smisel ima, če le kričimo zaradi neenakih davkov, a nič ne storimo, da bi res prišlo do izenačenja davkov. Zato se tudi še vedno udajamo tej brezmiselni iluziji, da moremo Slovenci to vprašanje rešiti s politično močjo. Kar na lepem pozabljamo, da 26 poslancev ne tvori v skupščini niti desetine poslancev. Odtod pa tisto nespametno očitanje, da so liberalci ali klerikalci krivi, če še ni izenačenja davkov. Tudi če bi se liberalci in klerikalci združili, vendar pri sedanjih metodah ne pridemo do izenačenja davkov. Problem je treba rešiti čisto z druge plati. Enako je z vsemi drugimi vprašanji. Ne gremo na bistvo vprašanja, temveč ostajamo pri besedi, pri frazi. Za strankarsko agitacijo je sicer to ugodno, ker je komodno, ker ni treba nič razlagati, temveč samo vpiti, toda narod mora od tega le trpeti, ker ne pride do konstruktivnega dela. Seja radikalnega kluba. Beograd, 16. decembra. Ob 5. in pol popoldne se je včeraj začela seja radikalnega kluba. Olvoril jo je prvi podpredsednik Stevo Jankovič. Prisolen je bil tudi Vukičevič. Seji je prisostvovalo v celem okrog 100 poslancev. 1 Podpredsednik Jankovič je najprej sporočil, da je bila seja sklicana po želji članov, ki so zahievali, da se razpravlja o zakonu o neposrednih davkih. Seja je sklicana sporazumno s predsednikom vlade. Ta seja bi bila že prej sklicana, pa se je čakalo, da bi seji prisostvoval tudi minister financ. Prvi je povzel besedo Milorad Vujičič, ki poudarja, da je bila v radikalnem klubu od nekdaj iradicija, da se zakonski predlogi pretresajo v klubu in da se daje iniciativa za delo vlade v skupščini. Bogoljub Kujundžič da potrebna pojasnila o delu davčnega odbora in o glavnih načelih davčnega za- kona. Pravi, da je bilo delo zelo mirno in strokovnjaško. Za njim so govorili Gjuraj Jankovič, Mihajlo Rankovič, Dragulin Kojič in Milan Simonovič. Ta seja radikalnega kluba ni bila burna. Pričakovalo se je, da bodo o zakonskem predlogu o davkih govorili Stoja-dinovič, dr. Ninčič, Uzunovič in drugi, česar pa niso storili. Svelkovič, ki je prišel momenfano s seje, je izjavil novinarjem: Na seji prevladuje stališče, da se zaradi odločbe, da se veliko število členov davčnega zakona rezervira, sprejetje zakona odloži do povratka finančnega ministra. Delo za sprejetje zakonskega projekta naj bi se torej prekinilo. S tem se strinja tudi predsednik vlade Vukičevič, ki je takoj spočetka izjavil, da je delo za sprejetje tega zakonskega projekta oležkočeno zaradi odsotnosti ministra financ. Sela finančnega odbora. Beograd, 16. decembra. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora, na kateri se je vršila specialna debata o proračunu vrhovne državne uprave. Prvi je govoril Juraj Demetrovič, ki je ostro napdal vlado, zlasti sistem vladavine v naši državi, ki vodi v nevarnost militarizma in ustvarja dvojno razpoloženje državljanov, ki vodi k dualizmu. Njegova kritika je bila obče politične narave. V početku je ostro kritiziral predsednika vlade, da ni prišel na sejo. finančnega odbora, ko se pretresa proračun vrhovne državne uprave. Dr. Šečerov, ki zaradi odsotnosti dr. Subotiča predseduje seji, je rekel: Predsednik vlade je na seji radikalnega kluba. To vzbuja protest pri opoziciji, da ga to ne opravičuje. Dr. Spaho se jezi m pravi radičevcem, da tudi oni 1926. leta, ko so bili na vladi, niso delali nikakih težkoč, če Pašič ni prišel na sejo. Pavle Radič je .postal zaradi tega nervozen in je dejal: Velja Vukičevič ni Pašič, Pašič je bil starček in Pašič je bil Pašič, a kaj je Vukičevič? Radičevec Maštrovič vpije: Kje je oni brez portfelja, ki predsednika vlade vedno zastopa? Demefrovič nadaljuje in odgovarja Spahu na njegove pripombe, da v Pa-šičevi dobi opozicija ni delala očitkov, ki jih dela danes, ker Pašič je bil nekaj drugega ko Vukičevič. Pašič je bil človek, ki je zlasti spoštoval narodno skupščino in redno prihajal na seje. On je največ od vseh ministrov sedel v ministrski klopi in se zna, da je vedno napel vse svoje sile v službi za narod. Govori, kako je današnja seja narodne skupščine pokazala, da so stalno na dnevnem redu volilne nepravilnosti in vladna nasilja. Dr. Spaho: Boljše je danes vsekakor, kakor leta 1925. Deme-trovič: Minister pretirava v obrambi svojih zaveznikov. Radičevec Maštrovič: Nihče ne brani radikalov in Vukičeviča, samo muslimani. Dr. Spaho: Da, branil sem ga pred vašimi neutemeljenimi napadi. Demetrovič pravi, da se narodni poslanci tretirajo kot sluge. Sta dve vrsti poslancev. Nekateri so policijski, drugi pa narodni. Govori nadalje o dohodnini in pravi, da ta lahko obstoja v Evropi, pri nas pa ni sistema evropske Fraza mora prenehati veljati kot argument in vse danes tako zveneče besede treba prekontroliraiti, če je v njih še vsebina in sicer taka, ki omogoča delo in akcijo. Zakaj brez akcije bomo vedno le objekt, ne pa subjekt politike. vladavine, zato pri nas dohodnina ne more obstojati. Napada radikalne poslance, ki prihajajo na seje ali pa tudi I ne. Ves proračun je tragedija naroda. Ostro kritizira centralizem in zagovarja decentralizacijo uprave. Nato prehaja na srbijanstvo in prečanstvo in pravi, da je to, kar imamo sedaj, posledica vladavine in sistema.Pobija ugovore, da so v vladi tudi prečani in pravi, da imajo ti prečam, ki so v vladi, funkcijo, da podpirajo radikale in jim služijo za honorar. Oni so resignirali, na to, da vodijo državno in narodno politiko, zaradi malenkostnih koncesij za svoje kraje ali za svojo stranko. Za Demetrovičem govori še Tupanja-nin, zemljoradnik, ki ostro kritizira vlado, predsednika vlade in proračun. Ob 6. in pol je bila seja zaključena. Prihodnja je odrejena za danes ob 4. popoldne. »SELJAČKA DEMOKRACIJA« ZAHTEVA ODPRAVO DOHODNINE. Beograd, 16. decembra. Juraj Demetrovič je skupno s člani demokratsko-seljaške koalicije finančnega odbora predložil predsedniku narodne skupščine predlog o ukinitvi dohodnine. Ta : predlog ima vsega vkup dva člena in se glasi: Čl. 1. Davek na skupne dohodke, dohodarina z vsemi novimi dokladami, se ukine s 1. januarjem 1928. V vseh oblaslih, kjer obstoja ta vrsia davka, se davek ne bo več izterjal po 31. decembru 1927. Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«, NAŠA””POGODBA S FRANCIJO OD ZVEZE NARODOV REGISTRIRANA. Ženeva, 16. decembra. Včeraj je generalni sekretar Zveze narodov obvestil našega delegata Fotiča o registraciji fianeosko-jugoslovenskega pakta. SELJAČKA STRANKA DELA VLADO ODGOVORNO ZA VARAD1NSKE DOGODKE. Bukarešta, 16. decembra. Narodno seljačka siranka se pripravlja, da v parlamentu napravi vlado odgovorno za prošle študentovske izgrede, šef stranke Maniu bo omenil, da je vlada sama odgovorna za vse te izgrede, ker ni računala s temi nemiri in jih ni preprečila. Vprašal bo tudi vlado, ali je vlada pomagala organizirali študentovski kongres in koliko znaša vsota, ki jo bo rumunska država morala plačali za škodo, katero so napravili študenti. Bdi za izenačenje davkov Beograd, 16. decembra. Klub selja-ško-demokralske koalicije bi bil moral imeti včeraj sejo, da bi pretresal zakonski predlog o izenačenju davkov. Zaradi bolezni Stjepana Radiča pa se seja ni vršila, temveč je imel sejo poslovni odbor seljaško-demokratske koalicije, na kateri je bilo sprejeto poročilo o delu v odboru in o stališču, ki so ga člani seljaško-demokralske koalicije zastopali. Ker je siališče poslovnega odbora obenem ludi stališče celega kluba, je Sv. Popovič izjavil: Izenačenje davčnega zakodajslva predstavlja politično in gospodarsko nujno potrebo in morata vlada in narodna skupščina nujno pričeli s lem poslom, tudi pod pogojem, da zakon ne bo zadovoljil v vsakem pogledu. Predloženi zakonski načrt ima dva nedostatka: 1. Popolnoma zapostavlja sodelovanje davčnih obve-zancev pri obdavčenju in vsa oblast obdavčenja je poverjena državni administraciji. 2. Glavni nedostatek je pre velika obremenitev, ki prihaja do izraza v pretiranem številu davčnih vrst, z druge strani pa v previsokih stopnjah. Davek na skupne dohodke znači dru-do obdavčenje že enkrat obdavčenih dohodkov. Verjetno je, da se bo na današnji seji vladna večina pridružila temu stališču in tako bi ta davek odpadel. Kar se tiče ministra financ, ta dose-daj ni dal pojasnila, kakšen finančni efekt pričakuje od davka na zemljišča. Vladni predlog, kakršen je, ni dober in se ne more sprejeti. Ako vzamemo za izhodišče podatke ekspozeja ministra financ, znašajo nacionalni dohodki okrog 7 milijard. Toda tu niso vsi dohodki, ki so podvrženi davku, pa bi bilo treba davku podvreči najbrž 8 milijard dinarjev. Ako se uvažujc, da dosedaj predvideni dohodki iz neposrednih dohodkov znašajo nekaj nad 1 in pol milijarde dinarjev, potem je oči-vidno, da bo predlagana davčna stopnja presegala 15 odst. in da bo tudi daleč presegala predvidene davke. Zato je stopnjo treba znižali. Naše stališče v davčnem odboru bo v glavnem zavisno od višine davka v tem zakonskem projektu in od jamstva, ki bo dano za pravično obdačenje prebivalstva. MUSSOLINI NAPOVEDUJE SESTANEK Z BRIANDOM. Rim, 16. decembra. Včeraj je imela vlada sejo, v kateri je Mussolini podal izjavo, da so se pričela itaiijansko-francoska pogajanja in se bo Mussolini, kakor hitro bodo pogajanja končana, sestal z Briandom. Končno je Mussolini izjavil, da je stanje v Italiji povoljno in da ne obstoja nikaka nevarnost protifašistične akcije. V znak svoje moči bo vlada pomilostila 250 do 600 pregnancev, ki se bodo smeli vrniti, še pred Božičem bodo pomiloščeni vsi oni, ki so bili obsojeni zaradi razžaljenja Mussolinija. 700 MILIJONOV DOLARJEV ZA AMERIŠKO MORNARICO. London, 16. decembra. Javljajo iz Washingtona, da je ameriški minister za mornarico predložil kongresu svoj program za gradnjo vojnih ladij, za kar je določil vsoto 700 milijonov dolarjev. Zgradilo naj bi se 25 lahkih križark, 9 rušilcev, 32 podmornic in 5 nositeljev ; avionov. Ako se eventualno sestane mednarodna konferenca za omejitev ; pomorskega oboroževanja, je poobla-| ščen predsednik ameriških držav, da 1'ustavi gradnjo lega brodovja. SOS in oblastni proračun. Proračun ljubljanske oblasti, ki je bil v sredo predložen oblastni skupščini, ni zanimiv samo v stvarnem, ampak tudi v političnem oziru. Če se bo namreč razpravljalo o njem v janosti tako, kakor se je začelo, potem utegne postati ta proračun važen mejnik v naši domači politiki. Kakor vsi še predobro vemo, se obravnavajo pri nas vsa vprašan a brez izjeme samo s stališča zastarelega liberalslva in klerikal-stva. Stvarnih razprav o vprašanjih, ki nimajo niti z vero, niti z nevero prav nič opraviti, je pri nas bore malo. Zveza Slovenije z morjem n. pr. se pri nas prav pogcsto presoja samo s stališča, kdo jo je predlagal, ali liberalci ali klerikalci, bolj redko pa se čuje glas, katera proga bi bila stvarno najboljša, brez ozira na strankarsko demagogijo. Znano je dalje tudi, da sta se obe naši historični stranki doslej vedno jako radi postavljali na stališče, da se trudita za blagor vseh stanov in družabnih slojev brez razlike. V tem oziru je padlo zlasti na SDS tudi z naše strani že nebroj očitkov, naj ta gospoda že vendar enkrat pove, kakšen konkreten program da zastopa ipoleg svojega meglenega »naprednjaštva«, ki v tradicionalnem pomenu ne pomeni nič pozitivnega, ampak samo negativnost: naapreden je tisti, ki noče klerikalcev. Mi smo ponovno vpraševali: Kaj pa gospoda pravzaprav hoče? Ali stoji na strani velekapitala in veleindustrije? Ali drži s kmeti in hoče zastopati kmečke interese? Ali vleče z delavci? Jasno je, da vsem tem tako nasprotujočim si gospodarskim interesom in socijalnim strujam ena in ista stranka ne more služiti. Bog in Belcebub sta dva. Pozitivnega odgovora na naša vprašanja nismo dobili nikdar. Odgovorilo pa je včeraj na omenjeno naše vprašanje »Jutro« tako določno, da ne more ibiti najmanjšega dvoma več o tem, kakšne in čegave gospodarske interese zastopa slovenska SDS, oziroma tista skupina v SDS, ki drži »Jutro« in ves strankarski aparat v svojih rokah. Do tega odgovora je nagnal gospodo novi oiblastni proračun za ljubljansko oblast, predvsem pa novi davki, ki jih ta proračun obeta. Ni naš namen, da branimo dr. Natlačena politično zaradi njegove nekdanje izjarve na ;prvi seji oblastne skupščine, v kateri je rekel, da oblastna skupščina ne bo uvajala novih davkov. Tudi ne bomo raziskovali, ali so bile te besede previdne ali neprevidne. To je stvar dr. Natlačena, ki se bo že sam zagovarjal. Pač ;pa se hočemo nekoliko pomuditi pri meritorni strani cele zadeve. •Nobenega dvoma ni, da je osnovna tendenca oblastnega proračuna ljubljanskega prin- cip, naj nosi javna bremena tisti, ki ima. Denar je treba iskati tam, kjer je. To načelo je zmagalo dandanes že v vseh res napredni i državah, zlasti v Angliji, ki je imenitno trgovska in zato tudi najbolj računarska država. Tam so med vojno pobirali bogatim ljudem celo do 95 odstotkov njihovih dohodkov. Samo v zaostalih in neurejenih državah živi državno gospodarstvo večinoma le od trošarin, taks, monopolov in carin, zato pa so lake države ideal reakcijcnarnega velekapi-talizma. Tudi ljubljanski ciblastni proračun gre v glavnem za lem, da zadene tiste, ki imajo. To je že iz samega seznama novih nameravanih davkov dovolj jasno in razvidno. Kljub to mu pa se je »Jutro«, ki je glavno glasilo SDS, z vso silo zagnalo proti tem davkom in zagrmelo je proti njim z gromom, ki ga vsi, ki berejo še danes dunajske časopise, silno dobro poznajo iz vehementnih napadov dunajskih reakcionarnih velekapitalističnih listov od >N. Fr. Presse« pa do »Neues Wie-ner Journala« proti socialističnemu »finančnemu ministru« dunajske mestne občine Breitnerju! Ne v »Jutru« ali pa v »Narodu«,'ampak v omenjenih nemških listih smo prebirali dan za dnem tužne žalostinke o »propadu industrije« zaradi Breitnerjevih davkov, ki pa je kljub Breitnerju še vedno tako močna, da dela prav občutno konkurenco naši industriji, čeprav je ta zaščitena z visokimi carinami. Brali smo dal'e dolge jeremijade* da bo propadel na Dunaju ves tujski promet, če bo vino v barih predrago — in na Dunaju je presneto drago! — tako letošnja statistika dokazuje,, da na Dunaju še nikdar ni bilo toliko tujcev kot letos. Ina tako gre dalje argument za argumentom, od katerih pa niti eden ne drži, kakor je to pokazala in dokazala praksa na Dunaju. Zaradi Breitnerjevih davkov ni šla niti ena industrija na Dunaju v konkurz, v gostilnah in kavarnah pa so Dunajčani še vedno razposajeni kot nekdaj. Tudi barov še niso zaprli, ker je tudi za ta šport še vedno dovolj denarja na svetu. Praktično se je torej »Jutro« postavilo popolnoma ne le na stališče zagovornika privatne lastnine ali branitelja razumnega kapitalizma, ki ne le iemlje, ampak tudi daje, kar je njegova dolžnost, ampak direktno na stališče velckapitalističnega reakcijonarstva, ki bi najraje vse pogoltnilo, plačevali naj bi pa drugi. To pa si je treba dobro zapomniti, ker je to, kakor vse kaže, edina pozitivna točka* v »naprednjaškem« programu slovenske (?) SDS. O materijalni strani oblastnega proračuna pa ob priložnosti kaj več. Ivan Podlesnik: H. S. S. in S. L S. VI. Pri tem se je Radič opiral prvič na osebo prestolonaslednika, drugič na evropsko demokracijo in tretjič na ostale Slovane v Av-stro-ogrski monarhiji. Pri tem pa ni upošteval, da so bile vplivne slovanske demokracije naperjene ne samo proti dunajskemu centralizmu, temveč proti Dunaju samemu (Čehi). Prav tako in nič drugače so mislili in računali pri nas Slovencih politiki SLS. V moč osebnosti in načrte prestolonaslednikove osebe so upali in verovali. Zato potrtost, žhilošt in besna jeza na Srbe, ko je bil izvršen sarajevski atentat. Miselnost teh ljudi se ne zrcali samo iz člankov in govorov, napisanih in • izrečenih ob Franc Ferdinandovi smrti, ki niso bili prav nič hinavski, ali prisiljeni, našla je tudi zelo značilen izraz v predlogu pokojnega poslanca Povšeta, ki je predlagal, da naj .prirede katoliški Slovenci vsako leto romanje na prestolonaslednikov grob.« »Strašno veličasten pogreb imata Ferdinand ;in Zofija...« (Krek). Milijoni oboroženih vojakov, grmenje topov in potoki krvi. Kaj bo po tem pogrebu z južnimi Slovani? Pri nas smo verovali v Avstrijo. Tudi Radič je veroval. Če ne v nje zmago, pa vsaj ne v nje razpad. Francija jo ne bo pustila razkosati. Šušteršič je veroval v moč Rusije, ki bo, po tako ali tako, končani vojski Imela tolik vpliv, da se bedo pod tem vplivom uredila tudi narodnostna vprašanja v monarhiji. Radič je pesnil avstrijskemu cesarju. Lampe je smatral vojsko kot izdala in podpisala oklic, ki naj bi kazal smernice narodu v nevem katero stran, bi ta narod šel za njima. Vez v voditelje, vez ljudstva in duhovnika, ni bila vsled trpljenja, prebitega med vojno, prav nič zrahljana, tomveč še bolj utrjena. Jugoslavija je bila tedaj zvezda rešiteljica, nekaj, od česar se je pričakovalo prav vse — nebesa v vojnem trpljenju. Bodimo pa pošteni in povejmo si, da se je pomen dela tistega zadnjega leta pred vojno, dela v zaledju in pa tudi na frontah, kar se tiče Slovencev in Hrvatov, mnogokrat [precenjeval. Velik madež nehvaležnosti leži še dandanes nad Slovenci in zlasti še nad Hrvati, da še do dandanes niso prav ocenili in pokazali ljudstvu pomen osebnosti in dela tistih maloštevilnih, ki so od začetka vojske delali v inozemstvu pri odločilnih faktorjih za Jugosilavijo. Človeka mora biti sram, ko vidi kakšni ljudje so nrišli po vojni pri nas in Hrvatih na površje in komu vse so se pripisovale zasluge za novitev Jugoslavije, katera pa še do danes ni pripeljala domov niti enega pepela — S»-pila. Ni treba, da bi bil človek sentimentalno razpoložen, ampak v srcu se mora zdaniti, ko čuje, da je ta zreli mož v najhujših letih med vojno — ko ni hotel še Pašič ničesar slišati o Jugoslaviji, ko so francoski in angleški ministri šele po zemljevidih iskali, kje prebivajo Hrvati in Slovenci — na mostu v Ženevi bridko zjokal v spoznanju, »da ga razen matere n'agove ni*-če na svetu ne ljubi.« In solze so mu rešile obraz, ko je pred ruskim poslanikom v Parizu razkladal zločin londonskega pakta. V takih srcih so bile vžgane iskre, ki so zanetile plamen navdušenja, iz katerega se je potem doma rodila vera in ljubezen. delo framazonov iz sovraštva proti katoliški Avstriji, zato je veroval, da se bodo našle sile, ki bodo preprečile najhuje — razpad. Krek je s početka veroval tako, kot Šušteršič. Potem se je Krek obrnil in vzdignil. Vsi so šli za njim, ostala sta samo Šušteršič in Lampe z maloštevilnimi pristaši. Kaj pa Radič? Končno, že zadnji čas, ko so že okovi pokali, se je on naglo in gibko okrenil, še v okovih, kakor samo to on zna. Prvi izmed vseh naših, pač unitaristiekih in srbskih političarjefv, je zaklical v saboru: Doli Habsburg! —* I To, kar je mladina zadnjih deset pred- ! vojnih let komaj kdaj verovala, to se je zgodilo v Sloveniji zadnje leto med vojno. Tisti ogenj upanja, vere in ljubezni v Jugoslavijo, ki ga je ta mladina kot svetost nosila v svojih srcih, tisti ogenj se je razgorel v velik plamen. Ne more se reči, da ne bi bile iskre, ki so zanetile ta plamen, prižgane v čistih srcih, v navdušenju in prepričanju, da je samo na tem potu rešitev. Ne sme se pa pri tem pozabiti, kar je za poznejše, povojne dogodke, važno, da iso široke mase naših ljudi prikladale gorivo k temu ognju iz odpora, povzročenega iz trpljenja voinih let in praznih želodcev. Marsikatero revolucionarno dejanje v zaledju in na fronti, ni izviralo iz srčnih in umskih nagibov, temveč iz nagibov sestradanih teles. Če bi tedaj ljubljanski škol in župan * Avg. Cesarec: Istotam. Politične vesti = Seja skupščine. Po otvoritvi seje je naznanil skupščinski predsednik, da je notranji minister predložil skupščini zakonski načrt o državljanstvu ter o nošn'i orožja. Ko so bile opravljene še vse formalnosti, je prešla skupščina na dnevni red. Kot prvi je govoril vojni minister general Hadžič, ki je podal daljši ekspoze o naši aviatiki. Poudarjal je zlasti važnost zračnega civilnega premeta za našo državo, ker so naše komunikacije zelo slabe. Zračen promet bi silno zbližal vse kraje v Jugoslaviji in minister je navedel v tem oziru interesantno statistiko. Dočim potrebuje avto iz Beograda v Ljubljano 20 ur, železnica 12, pride letalo že v treh in pol urah. Posebne važnosti pa je civilno letalstvo tudi za državno obrambo, kar je svetovna vojna prepričujoče dokazala. Predležeči zakonski načrt je izdelan v smislu mednarodne konvencije o zračnem prometu, ki jo je tudi naša država podpisala. Po govoru vojnega ministra se je razvila kratka debata. Zemljoradniški poslanec Vujič je izjavil, da bo glasoval za zakonski načrt, da tako pokaže svojo dobro voljo za raizvoj domačega letalstva. Slično izjavo je podal za HSS tudi dr. K r a j a č, ki je dejal, da bo glasoval za zakonski načrt, čeprav je njegova stranka v opoziciji. Nato jo bil zakonski načrt o zračnem prometu soglasno sprejet. — Socrlasno in celo brez debate je bil sprejet nato zakonski načrt o uporabi Kolarčevega fonda za ustanovitev ljudskega vseučilišče. — Nato je prišlo na dnevni red poročilo anketnega odbora o volivnih sleparijah v sarajevskem in bihaškem volivnem okrožju. Anketni odbor je ugotovil, da pripada en mandat mesto radikalom zemljoradnikom. Proti temu predlogu pa so nastopili iz formalnih razlogov radikali, ki zahtevajo, da o predlogu najprej razpravlja verifikacijski odbor in šele ta naj predloži skupščini poročilo. Proti temu stališču pa so ostro nastopili razni govorniki opozicije. Zlasti bojeviti so bili radičevci in je mestoma prišlo med njimi in radikali do hrupnih prizorov. Debata je trajala vse dopoldne in se je po prekinjenju seje popoldne nadaljevala. — »Slovenski Narod« se je vendarle naveličal prorokovanj. Včerajšnji »Slov. Narod« je vendar enkrat opustil svoja neresna pro-rokovanja in včerajšnji hiperkritični bralci »Slov. Naroda« niso več čitali o skorajšnjem padcu vlade. To iztreznenje je »Slov. Narodu« tem višje zaračuniti, ker zborujejo sedaj demokrati ko radikali in je torej dana naravnost sijajna prilika za najbolj drzne kombinacije. Prav nič pa ne bi bili presenečeni, če bo jutri »iSlov. Narod« to zamujeno priliko popravil in s tem večjimi črkami o bližnjem in neizogibnem padcu Vukičevičeve vlade razveselil svoje bralce. Pa ne, da »Slov. Na- rod« štedi s prerokovanjem zato, da bi za božič objavil tem radostne'še prerokovanje! = Sodelovanje raditevcev in esdeesarjev vedno intimnejše. HS5 in SDS sta ustanovili skupen poslovni odbor, ki je imel v sredo svojo prvo se:o. Na tej seji je bilo sklenjeno, da sklicuje seje menjaje se po določenem turnusu en član poslovnega odbora. Nadalje je bilo sklen e.no, da ne sme noben član se-ljačko - demokratske koalicije predložiti v skupščini ne interpelacije in ne upita in tudi ne sme podati nobene javne politične izjave, če je ni predhodne odobril vsakokratni predsednik poslovnega odbora. Če pa gre za važnejšo stvar, potem mora izjavo odobriti poslovni odbor. Končno je bilo sklenjeno, da priredita HSS in SDS v Zagrebu skupno manifestacijo, ker je baje ves nared navdušen za seljaško demokracijo. — Vsi ti sklepi o čim najbolj ozkem sodelovanju dveh strank dokazujejo, da so tako esdeesarji, ko radičevci obupali, da pridejo v vlado. — Škoda le, da se gospoda Radič in Pribičevič že preje nista odločila za tako ozko sodelovanje, ker bi bilo Hrvatski prihranjeno mnogo težav, Jugoslaviji pa mnogo neprilik. = Kako se je vršil pogovor ined Chamberlainom in Litvinovini. >Matin« poroča, da se je pogovor med Chamberlainom in Litvi-novim končal tako-le: Chamberlain: »Vse zlo prihaja od vaše propagande. Nehajte z njo in potem se bomo dolje pogajali.« Litvi-ii'iv: »Mi vendar nismo za to propagando odgovorni Propagandp vodi III. internacionala, m katero nimamo vpliva.« Chamberlain: »Torej počakajmo tako dolgo, da dobite na to internacionalo vpliv.« =: M:r med Litvo in Poljsko. — Litovska vlada je dala nabiti pc Kcvnu razglas: Nevarnost poljskega napada na Litvo je definitivno odstranjena. Vojno stanje med Litvo in Poljsko je odpravljeno. Poljska se je svečano obvezala, da bo spoštovala neodvisnost Litve. Vprašanje Vilne je ostalo odprto. Iz Vilnskega ozeml:a izgnani Litovci se zopet la ko vrnejo v Vilno. Vprašanje o ukinjenju litovskih šol na Poljskem ko tudi preganjanja litovske manjšine na Poljskem bo rešila posebna komisija, ki sestoji iz treh članov. Poleg tega so nameravana posebna pogajanja, ki se nanašajo na ev. olbncvo diplomatskih odnošajev med Litvo in Poljsko. . , = Cster nastop romunske vlade proti di-jakom-izgrednikom. Vsi dijaki, ki bodo vsled izgredov obsojeni, izgube vse štipendije in bodo izključeni iz univerze. Veliko število dijakov je aretiranih in pride pred vojaško sodišče. — Amerikanca Kellerja, ki so ga študentje pretepli, bo rumunska vlada denarno odškodovala. Energični ukrepi rumun-ske vlade so bili od tujine sprejeti zelo dobro in izostala je celo že napovedana interpelacija v madjarskem parlamentu. = Diplon:atski stiki med nankinško vlado in sovjeti pretrgani. Popoln poraz komunističnih čet in vstašev v Kantonu je rodil takoj tudi vaižne politične posledice. Okreoil je samozavest nacionalistov. Kakor poroča šan-gajski komisarijat za zunanje zadeve, je včeraj nacionalistična vlada v Nankingu pretrgala vse stike s sovjetsko Rusijo'. Včeraj so bili tudi od nankinške vlade zaprti vsi sovjetski konzulati, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Svoj korak utemeljuje nankinška vlada z uporom, ki so ga organizirali sovjeti v Kantonu. — V Kantonu vlada sedaj mir. Nacionalistične čete so z naskokom osvoiile mesto. Takoj po zmagi so se začele justifi-kacije ujetih ustašev. Vsi brez izjeme so bili takoj na mestu obglavljeni. Ulice so bile posejane s trupli in glavami justificiranih komunistov. V cestnih bojih je na obeh straneh padlo 4000 mož. O besnenju komunistov za časa njih kratkotrajne vlade krožijo najbolj fantastične vesti. Tako pravijo nekatere, da so komunisti poklali okoli 20.000 meščanov. = Vojna pripravljenost sovjetske Rusije. V svojem govoru je Stalin o vojni pripravljenosti Rusi'e navedel to-le: Rusija ima danes 1521 najbolj modernih bojnih letal. V osmih mesecih jih bo imela 3000. Poleg tega bo imela Rusija tekom pol leta 7C(X) civilnih letal, da jih bo mogoče za časa vojne uporabiti kot pomožna letala. Na vseh šolah se otrokom vzbuja smisel za letalstvo in da bi bil uspeh tem večji, so vse šole dobile modele aparatov. Privatna propaganda za dvig letalstva je silna. Danes obstoji že 19.588 letalskih društev s 4 milijoni članov. — Kemična industrija je dovršena do te mere, da morejo ruske armade uničiti .napadalca v 12 urah. 72 letalskih postaj je tako pripravljenih, da morejo v kratkem času uničiti vse petrolejske vrelce Angležev na perzijski meji. ANGLEŠKA ŠPIJONAŽA. MISS GERTRUDA SE JE VRNILA v orient. In še danes živi tam. Je starejša dama, zelo vitka, posušena, stroga in zelo natančna, toda tudi precej revna. Je zaupnica sira Percy Coxe-ja, vrhovnega angleškega komisarja v Mezopotamiji. Ta žena, živeča danes skromno v Bagdadu, ki je dala Angliji možnost, da je kupila za smešno ceno neusahljive petrolejske vrelce, ta žena si sama ni pridobila nobenega denarja. Dosegla je le neko gotovo karijero: Danes je roditeljica Intelligence Servicea v Mezopotamiji in nadzoruje angleški petrolej... 2e leta 1902 so prišli v Perzijo prvi inže-nerji, ki jih je ipaslal lord Fisher in celih devet let raziskovaili petrolejsko ozemlje na podlagi listine gospoda d'Arcy-a. Od Ros Hor-raussa do Binder Abbas-a, torej na razdalji 1400 kilometrov so napravili na tisoče preizkušenj. In to vse popolnoma tajno. Le par ljudi je pravzaprav vedelo, za koga in na čigav račun delajo ti strokovnjaki. Dokler m bila leta 1909 kupila perzijskih petrolejskih polj novo ustanovljena akcijska družba An-glo Persian Oil Cy. Kakor bi zamahnil s čarobno palčico, se je vse razvilo. V par mesecih so stali tu črpajoči vodnjaki, napajajoči postaje in v perzijski zali.v *o prihajale cele karavane angleških petrolejskih ladij. Ta AngloiPersian, o katere akcionarjih ni nihče ničesar vedel, je imela ogromna finančna sredstva na razpolago. Njen kapital proglašen leta 1909 na petdeset milijonov, se je leta 1914 dvignil do svote 640 milijonov liber šterlingov. Ves trgovski svet se je strmeč vpraševal, kakšen konzorcij nabobov se je tu spojil v tako grandijozno akcijsko družbo. Šele 2. maja 1914 je to tajnost izdal Win-ston Churchill na seji spodnje zbornice, ko je s par besedami proglasil, da v Anglo-Persian Oil Cy ni niti šilinga privatnega kapitala. Cela družba teh dozdevnih nabobov je bila le angleška vlada, ki si je na ta način zagotovila petrolej za svetovno vojno, ki jo je tudi dobila. Diplomatska drama v Maroku. — Kaid « modrimi očmi. To je .bil le epilog velike diplomatske drame, kar je nekega dne napisal tajnik Njegovega Veličanstva Muley - Halifa, maroškega sultana, na krasen svilen, z rožicami navonjon papir, ki še danes leži v sultanovem arhivu v Marakešu. »... Železno kletko, kjer je živel že pet meseeev v strahu in žalosti El Hiba Uld-Ma-El-Arnin so odnesli na dno levjega jarka. Vrata te kletke so .bila odprta. Sudanski otroci so zbadali ujetnika z železnimi drogi, da sbi ga prisilili k hitrejši izselitivi iz kletke. El Hiba je vstal in šel do srede jarka. Pokazal je jezik par Evropejcem, ki so prisostvovali njegovi eksekuciji od strani meč-nardovih uradnikov in dejal: »Ta, kdor vidi moje lice, pozna tudi mojo dušo, toda nihče pravzaprav ne ve, kaj imajo ti ljudje v svojem srcu! Potem, so spustili v jarek tri saharske leve. Rogni je pokleknil in zaklical, stezajoč roke, kakor bi preklinjal: »Ti, Raissinli, šejk Andžeraski in ti Kaid Alzerualski, Kaid z modrimi očmi, brata moja, izdala sta me!« In saharski levi so ga raztrgali.« Ta čas, ko se je ta drama odigravala v levjem jarku, je Kaid Al Zerual, oblečen v kroj angleškega generala * brigadirja užival Kocktail v najelegantnejšem baru Taugera. Ta Kaid i modrimi očmi, ki ga je klical smrti izročeni El-Hiba v zadnjem trenutku, se je pravzaprav imenoval Mac Lean. Harry Aubrey of Mac Le a n je bil škotski plemič. Njegov oče je bi glava rodu Drimminsov. Leta 1880 je zapustil Gibraltar, kjer je kot sergeant učil angleške novince kako se ravna z orožjem. Kot porotnik je prešel k polku aakarisov, najete garde marokanskih sultanov. Bil je vojak in tako se je zgodilo, da ga je opazil sultan Abd-el-Aziz. Nedolgo nato, brezdvo- ma zaradi dobre službe, sultanu oseibno izkazane, ga je ta povišal v poveljnika aska-risov in kmalu potem vse rdeče garde. In tako je postal minister vojne Maghzenu. Dvanajst milijonov muslimanov in sužnjev je bilo podrejeno ukazom tega bivšega angleškega sergeanta, zdaj vojnega ministra. Le en mož je podrobno poznal tajnost tega nenavadnega uspeha in nezaslišane kari-jere. Temu nvožu je bilo ime Arthur Nicbol-sen. Bil je zastopnik Anglije v Tangeru in Intelligence Service-a v Afriki. Kaid z modrimi očmi, s pravim imenom Mac t.ean je bil njegov najponižnejši »luga M podanik. Početkom leta 1907 je.Mac Lean pojtnil, da iigublja njegova zemlja v Maroku vpliv in da je tudi njegov pomen kot marokan-skega kraljevega namestnika že v nevarnosti: Franvozi so pronicali zmirom številnejše v deželo in na obeh straneh je grozila vojna. Dogodki so se vrstili ,v hitrem tempu. Francoska poročevalska služba je februarja javila, da pošilja Kaid z modrimi očmi, torej Mac Lean zelo pogosto emisarje k malemu razbojniškemu poglavarju v Rifu, Raissuli-nu, Kaidu Andžeraskemu. Enako tajno dobiva zopet Mac Lean poročila iz južnih krajev Maroka, ki mu jih nosi sam El Hiba UM-elAtinin, poveljnik neštevilnih Aisana-skih sekt. Imenujejo ga tudi Modrega brata. Tako je bil na tihem pripravljen prolog vseh 1 krvavih dogodkov. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Nadrabin v Murski Soboti dr. Lazar Rot jc odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. — Komercijalizacija državnih podjetij. Posebna komis.ja strokovnjakov v m.nistr-stvu za šume in rudnike pripravlja načrt o komercijal.zaciji dižavnih podjetij, ki spadajo pod kompetenco tega m.nistrstva. Komis.ja bo upoštevala stališče, ki so ga zavzeli zastopniki gospodarskih krogov glede komereijalizacije državnih železnic. V kratkem se skliče anketa gospodaiskih krogov in strokovnjakov, ki bo razposlala o tem vprašanju ter stavila evenLelne lzpreminje-valne predloge. — Na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. t. m. bodo bančni zavodi zaprti. — Dru- , štvo bančnih zavodov v Sloveniji. — Trgovine bodo v nedeljo odprte. Veliki i župan ljubljanske oblasti objavlja: G. mini- ! ster za soc.jalno politiko je odred.1 na osnovi §§ 12, 13, 15, točka 1. in § 16 zakona o zaščiti delavcev z odločbo z dne 6. de- j cembra t. 1., št. 11.291, da smejo biti v nedeljo, dne 18. decembra t. 1. v Ljubljani vsi trgovski in njim podobni obrati odprti in da se sme pri tem zaposliti pomožno osobje celi dan, kot je običajno ob delavnikih, toda lastn.ki obratov so po § 15, zadnji odstavek navedenega zakona, dolžni dati svojemu pomožnemu osobju zato primeren odmor med tednom. Mladostni delavci pod 18. leti j se pri tem ne smejo zaposliti. — Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji morajo se udeležiti slovesne službe božje v cerkvi Sv. Nikolaja na državni praznik rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja, 17. decembia ob 10. uri dopoldne. Pravoslavna slovesna služba božja se vrši ta dan ob 9. uri v kapeli v vojašnici »Vojvode Mišiča«, kateri morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Istotako se vrši slovesna služba božja ta dan ob 10. uri dopoldne v evangeljski cerkvi, kateri morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji evangeljske vere. — Revizija procesa zagrebške premogovne afere? Z ozirom na časopsne vesti, da je beograjska sekcija Udruženja jugo-slovenskih mženjerjev sprožila vprašanje revizije tega procesa izjavlja ljubljanska sekciia tega udruženja, da je bila omenjena akcija prečeta brez njene vednosti in' privolitve. Ljubljanska sekcija udruženja smatra to afero z razsodbo državnega sve-ia kot likvidirano in ugotavlja, da Udruže-nje jugoslovanskih inženjerjev po pravilih ni poklicano^zahtevati revizijo procesov, ki so od najvišjega sodišča končnoveljavno rešeni. — V avdijenci pri Nj. Vel. kralju, ki se je vršila preteklo soboto je zastopal ljubljansko organizacijo njen tajnik g. A. Drenovec. — Iz Delavske zbornice. Mnogi, ki se obračajo na Delavsko zbornico naslavljajo svoje dopise in druge pošiljke čestokrat na naslov poedinih zborničnih uradnikov. V interesu gladkega poslovanja je želeti, da ^ri opus^ 'n naslavlja vse dopise in pošiljke na uradni naslov, ki je: Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, Poljanska cesta 12. ~ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-ljani opozarja vse svoje podružnice, da sestavlja svojo letno bilanco za vsako solarno leto, t. j. od 1. januarja do 31. decembra. Vsled tega se prosi, da podružnice dopošljejo svoje prispevke še v tem mesecu. Nadalje se prosi podružnice in p. n. trgovce in prijatelje družbe, da prav marljivo naročajo ter razpečavajo družbine božične razglednice. Dobe se v C. M. pisarni v Ljubljani, Narodni dom. — Prepovedana italijanska lista. Italijanskima listoma »il Lavoro d’ Italia« ter »II Giornale d Italia« je prepovedan, ker pi-seta proti naši državi, uVoz v našo državo. — Na izrednem zadružnem zboru Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani je bil izvoljen sledeči novi odbor: Načelnik Dorčec, podnačelnik Vlahovič, odborniki Žabjek, Kosec ml., Dinter, Turk, Meznarič in Lisac, namestniki Pavlič, Zajc ml. in Doležal, revizorji Franchetti, luvanc in Zajc star. Zaupniki na deželi so: Mežnarje, Lisac, Gjurin in Buk. Izpraševalno komisijo za gospode tvorijo: Franchetti, Dorčec, Žabjek, Gjud st., Kosec st. in Vlahovič, za damsko obrt pa Navinšek, Podkrajšek, Frankheim in Gjud ml. Zborovanje je bilo Precej burno, zlasti, v zadevi kršitve nedeljskega počitka, za katerega se je energično zavzel tudi navzoči zastopnik po1-močniškega zbora. Obravnavalo se je tu- kapelnik Julij Germani in upravni poručnik sanitetne stroke Franc Tomažič. — Iz politične službe. Premeščena sta: Vladni tajnik dr. Vladimir Fon od srezkega poglavarstva v Radovljici k srezkemu poglavarstvu v Kamnik ter srezki komisar dr Anton Schrey od srezkega poglavaistva v Litji k velikemu županu ljubljanske oblasti; dalje sta picmeščena politično-upravna uradnika Rafael Mahnič od siezikega poglavaistva v Konj.cah k velikemu županu mariborske oblasti ter Anton Svetina od srezkega poglavaistva v Ptuju k srezkemu poglavarstvu v Šmarju pri Jelšah. — Iz prosvetne službe. V višjo skupino sta napredovala profesor Ivan Favaj v Mariboru in profesor ljubljanske realke Josip Schweiger. — Brezžična brzojavna zveza med An-goro in Newyorkom. Predvčerajšnjim je bila vzpostavljena brezžična bizojavna zveza med Angoio in Nevvyorkom. — Pariški porotniki zahtevajo soodločeva-nje pri odmeri kazni. Pariški porotniki so poslali pred zaključkom zadnjega porotnega zasedanja predsedniku sodišča resolucijo, v kateri zahtevajo, da naj se izposluje porotnikom pravica soodločevanja pri odmeri kazni. Na ta načni bi se preprečile predvsem škandalozne oprostitve, izrečene zato, da obtoženec ne dobi preostre kazni. — Železniška nesreča pri Mariboru. Dunajskemu brzovlaku D-18S se je pripetila včeraj zjutraj okoli 4. ure pri Lajteršpergu nesreča. Na klancu, tik pred predorom se je vlak pretrgal. Sicer je avtomatična zavora takoj oba dela vlaka ustavila, ker pa strojevodja pomožne lokomotive, ki je potiskala vilak od zadaj naprej, naezgode ni opazil, se je zaletel z lokomotivo v stoječi drugi del vlaka. Vsled nastalega sunka je popadajala vsa potniška prtljaga. 7 potnikov je odneslo neznatne poškodbe. Premikača Bele-ta je vrglo z vlaka ter se je pri tem enakoliko težje poškodoval, vendar pa ne toliko, da bi ga bili morali oddati v bolnico. Sunek je poškodoval tudi pet vaaonor. — Telefonska zveza Sušak—Zagreb pretrgana. Vsled zadnjih snežnih zametov in viharjev je telefonska zveza med Zagrebom in Sušakom pokvarjena. Iz Zagreba je mogoče telefonirati samo do Ogulina. Pravta-ko kot s Sušakom ni mogoče govoriti iz Zagreba niti s Crikvenice niti z več drugimi mesti ob Jadranu. . — Epidem.ja gripe v Mostaru. V Mosta-ru se je pričela širiti zopet gripa, bolezen pa ni tako opasna kot je bila začetkom leta. — Glad v Dalmaciji. V šibeniški in skra-dinski okolici je bilo ugotovljenih več slučajev gladu. Tamkajšnje občine so zahte- ' vale od merodajnih činiteljev nujne pomoči. — Velik lov na volkove. Iz Mostara poročajo: Ker ogrožajo volkovi v okoliških vaseh bolj. in bolj imetje seljakov, priredi mostarsko lovsko društvo v kratkem lov na volkove v velikem stilu. mamo: Prva serija obdolžencev izza dijaških izgiedov je bila izi ocena sodišču, lziočenih je bilo 21 dijakov m 28 diugih oseb, ki so oboolzene poskodLie luje lasi-nute in motenja javnega umu in leda v Velikem Vaiaomu, 44 aijaKov m v diugih oseb, ki so obuoizem, da so zagiešili snene delikte v Kološu ter 11 dijakov, katerim se oeiia, da so v Velikem vaiaouiu in Kološu posKoaovaii tuje uneije m i opali, idazven len je zapitiii se vee dijakov, ki so v pie-isKdvi idui laznuiiii ociiMov. ooiozeiice bo sodilo vojno sodisče v Koiošu in buka-resti. Uijaki, ki vise javne lunKCije, budo Gosiaujeiu, oni, ki uživajo poopoie, booo iz dijasKin oigaiuzacij izKljueem. Dijaki, ki so Zugiesili manjše picsiopKe, bodo od univeiZiieliuh obiasn aiscipiiniiani. — i-ri v seti kiavuhn ni ugotovljen n»ii en smrten slučaj. Viaaa je odobnla za poškodovane Sinagoge hieon 5 milijonov lejev, znesek bo nesel piosveini mimsiei oseono v Venki Vaiaoiii in Kološ. — rviaujuri.,1 uijaKi se igrajo »viteze«. Dijaško tu ušivo »iuiuI« v Dudimpesn je posiaio luinuiiskemu dijaškemu diusivu poziv, ua naj ua za zaonje aenionstiacije pioti Maujaiom vnesko zadoščenje, (viaujan so javili oDenem svoje sehunaante in svoje oueilanle. — L/ijaški kravali v Londonu. Tudi londonski siuoenii so podivjan. wiedvceiajš-njiin, ob puiihi nekega inaicha, so uarli v več gledansc, v kaieuli so se vi šile ljuuske pieasiave. siveli so na odi e, lztnali iz gledansc kapelnike, izdui luaiame in laz-b.li na stonne sip. Oieuahske Diaya(ne so moiaie ootskovaicem vinni vstopnino. Po teh junaskiti cirnn so hoieli dijaki naualje-vati ki avale po ul.cah, venoar pa so jih policijske Patine hitro iazkiopile. V ki ogni gledaliških lgiaicev vlaoa laoi uijaškin 'kia-valov veliko oyoicenje. Nekateie lgiaike so se topile v solzah. Dijaki so povziocili za več sio iuntov šieilingov škode. — fcUOu ton petroieja ie je raziao. Iz Londona poročajo: oeveino od Pluchiinga je ponesi ečil petrolejski parnik »aemiiide«. Nad 8Uuu ton penoieja se je lazhlo v morje. Petrolej plava na moiski gladim. Oblasti so ukiemle vse poirebno, da se prepieči, da bi se _ petrolej užgal, kar bi utegnilo povzročiti v pnslanisču veliko katastiolo. — Falziliciranje turških novčanic. Carigrajska pol.cija je aretnaia par oseb, ki so skušale spraviti v promet potvorjene otomanske novčan.ce po 25 in 50 turških lir. Falzifikati so izdelani v inozemstvu. V zvezi z afero je bilo aietiramh doslej 15 oseb. — P. n. javnosti! ležke lazmere nas silijo, da se v dneh pred Božičem obiačamo na p. n. javnost z vročo prošnjo, da se po možnosti spomni med bednimi najbednejših slepih in Lpošteva njih bedni življenski položaj ter nam priskoči na pomoč s kakiš-nimkoli darom. Za vsak najmanjši dar smo iz srca hvaležni. Milodare sprejema Podporno diuštvo slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. — Atera inženjerja Mareka. Vest, da pride do obnove postopanja zoper inženjerja Mareka in njegove soproge ne ustreza resnici, pač pa je res, da je dunajsko ka- v stolnici od 10. do 11. ure predp. zaprte. Načelstvo urermja trgovcev. 1— Opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrši ob 20. uii v limonski dvorani v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandia L Pod vodstvom dirigentov Emila Adamiča in L. M. Sker-jenca sodeluje v oikestru 63 moči, ki so deloma člani orkestralnega društva, deloma pa godbeniki Muzike dravske divizijske oblasti. Na sporedu so sledeča dela: Beethoven: Egmont, predigra in Beethoven: S.mfonija v c-duru. Oboje dirigna skladatelj Emil Adamič dalje Debusy: Childrens corner, suita, dirigira skladatelj L. M. Škerjanc in slednjič Grieg: Večer na planini, Pri zibeli, Norveški ples št. 2 in Vdanostna koračnica, dirigira Emil Adamič. I— Dijaška predstava Evripidove »Medeje«, ki je napovedana za soboto, dne 17. decembia t. I. popoldne, odpade zavoljo nenadne obolelosti nositeljice naslovne vloge, ge Avguste Danilove. J— Esperantisti, udeležite se vsi zanesljivo današnjega sestanka v Narodni kavarni. 1— Javno predavanje. Splošno žensko društvo priredi v nedeljo, 18. t. m. ob pol-enajsiih dopoldne v veliki dvorani univerze javno, vsakomur dostopno predavanje Predava univ. prof. gosp. Aleksander Makle-cov slovensko o aktualni temi: Otroško vprašanje v sodobni Rusiji, ki bo gotovo zanimala slovensko in rusko javnost. I— ,°rkes,ra,no društvo Glasbene Matice je izdalo za nocojšen simfoničen koncert programno knjižico, ki vsebuje kratko razlago Posameznih del, ki se bodo izvajala na nocojšnjem koncertu v Unionu. Vse po-setnike tega koncerta vabimo, da si nabavijo to lično instruMivno knjižico, ki se dobiva po 3 Din v predprodaji v Matični knjigarni in zvečer pri blagajni ter biljeterjih, /acetek koncerta je točno ob 8. uri, dnevna predprodaja v Matični knjigarni Cene običajne. i— V nedeljo, 18. f. m. se vprizori v opernem gledališču ob 3. uri opereta »Bajadera« v korist »Udruženja gledaliških igralcev«. Ker se igra »Bajadera« prvič kot popoldanska ljudska predstava kar je posebno ugodno za izven ljubljansko publiko, vabimo vse prijatelje igralskega stanu, da po-set.jo to predstavo v obilnem številu. ^ef) naPredek v domačem obrtu. V lzlozbi tvrdke L C. Mayer je razstavljena j prekrasna zavesa za dvojno okno, izvršena v file tehniki. Delo je tako precizno izvršeno, da po pravici vzbuja splošno pozornost. V sredi je zavesa vezana z dalmatinsko čipko, ki tvori višek čipkarske umetnosti. Naročilo je prišlo iz Beograda od generalice g. P. Delo je izvršil Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. Nas napredek tega zavoda od-kr.to veseli, zlasti ker dokumentira večkrat v letu z raznimi prekrasnidi deli svoj na-j predek. Danes ob 20. uri v Unionski dvorani SIMFONIČNI KONCERT ork. društva GLASBENE MATICE. Na sporedu: Beethoven, Debnssy, Grieg. — Afera Marek v Sarajevu je zavzela večje dimenzije kot se je prvotno domnevalo. 2e prve poizvedbe so ugotovile, da je' poneveril uradnik Marek pri v likvidaciji se nahajajočem oddelku za prehrano in pri uradniški kreditni zadrugi okoli 1,000.000 dinarjev. Marek ima komplice. V zvezi z njegovo afero je pričakovati senzacionalnih aretacij: — Drzen roparski napad v Skoplju. V skopljanski železničarski koloniji je b;l izvršen te dni drzen roparski napad. Ko je bila soproga železniškega kontrolorja Saviča zvečer okoli 6. ure sama doma, so se odprla nenadoma naglo vrata in v kuhnjo sta stopila dva individija v starosti 22 do 28' let. Ne da bi izgubljala mnogo besed, sta zahtevala od g. Savičeve, da jima izroči vso gotovino, kar jo je v stanovanju. Gospa Savičeva od strahu ni mogla izprego-voriti niti besedice. Teiovaja sta jo jela biti s pestmi po glavi ,ed'en od njiju jo je di vprašanje vajenSke" ^7'k7 V je 'treba ku.hin'ske9a nož?’ oživiti in čimbolj izpopolniti. Sklenilo se ie heseH^ m°9,a spraviti iz nje ?iP°sla,i ministrstvu, za trgovino in obrt preiskala resotecfjo za priznanje brivske, frizerske in lasmcarske kot jočenih obrti. Sklenjeno je bilo tudi, da naj delo v brivnicah ob nedeljah počiva brez izjeme. - Razpisana služba. Mestna občina Kranj razpisuje službo za veterinarsko nadziranje v mestni klavnici. Prošnje naj se vloze do vštetega dne 23. decembra 1927 pri mestnem županstvu. — Iz velikega vojaškega ukaza. Za voj-nPRa. a,aseia v Londonu je imenovan divizijski general Mihajlo Jovanovič, za vojnega atašeja v Tirani pa major Miloš Masa-|pvic ki je bil doslej v generalnem štabu; dosedanji vojni ataše, podpolkovnik Atana-cij Dimc je Postavljen na razpoloženje ministru. Za vojnega atašeja v Turčiji je imenovan polkovnik Bodi. Dolžnosti kraljevskega častnega adjutatnta sta razrešena generalštabna polkovnika Lazar Milosavljevič in Djordje Ostoič. - Upokojeni so med drugim-: Upravni kapetan I. ki. Vilko nohnjec; kapetan H. ki. Ilija Dietrich, upravni podporučmk Vekoslav Krže, pehotni kapetan I. ki. Karel Zajc, upravni por1 čnik sta jo odkurila brez sledu. Kmaiu nato se je vrnil domov kontrolor Savič ter rešil svojo od strahu’ na pol mrtvo soprogo iz mučne situacije. Policija je aretirala več sumljivih elementov, zdi se pa, da pravih krivcev še m izsledila. Policija domneva, da obstoja v Skoplju, kljub temu, da aretira skoraj vsak dan kakega tatu, še vedno tolpa nevarnih razbojnikov. — Krvav konec prepira o eksistenci Boga. Muslimana Bajro Ziko in Sačer Hadžič sta. se jela prepirati nedavno v neki sarajevski gostilni, ko jima je stopilo pivo v glavo, o eksistenci Boga. Da bi svojega nasprotnika o Resničnosti svojih trditev prepričal, mu je prisolil Ziko krepko klofuto. Ker mu je vrnil Hadžič milo za drago, je poteonij Ziko nož ter zabodel Hadžiča v trebuh in ga tako težko poškodoval, da je malo verjetno da bi ostal pri življenju. Te dni je bil Ziko zato obsojen na leto dni ječe. sacijsko sodišče kazni, na katere so bili obsojeni Marek, njegova soproga, Pavel Mraz in Pavla Lowenstein-ova radi krive prisege, oziroma napeljevanja h krivemu pričanju, občuino zvišalo, in sicer Mareku od 4 na 7 mesecev, njegovi ženi od 3 na 7 mesecev, Mrazu od 6 tednov na 2 meseca, Lowcnsleinovi pa je izpremenjena pogojna trimesečna ječa v brezpogojno, vsekako pa' je Lowensteinova kazen odsedela že v preiskovalnem zaporu. — Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za 1928 se pravkar razpošilja podružnicam in posameznikom. Kdor se zanima za našo narodno obrambo — in ta bi morala biti pri srcu vsakemu zavednemu Slovencu, naj bi si ga naročil in povzel iz njega dolžnost, da postane vnet Cirilmetodar, borec za naš narodni obstoj, ki je ogrožen na severu (opozarjamo na članka Kresovi gore in poročilo predsednikovo) in na jugu (Slovenija, Postumia, O šolstvu v julijski krajini, poročilo tajnikovo). Dejstva, navedena v omenjenih člankih kriče: Rojaki, pomagajtel Mladina za Cirilmetodove vzor« i vneta naj dopolni vrzeli, ki so jih vsekali ' Družbi »naši grobovi«. V brezdelju ždeče podružnice naj uvažujejo njim namenjeni članek in naj ožive. Tak sad želimo koledarju nosečemu obilno narodnoobrambno vsebino in vzorno sestavljeno bilanco o druzbinem obratovanju, s kakršno se prikaže na dan malokatero drugo slovensko društvo. Naroča se v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda, Narodni dom v Ljub-liani. Cena 15 Din. Hkrati priporočamo za božično darilo mladini Kraljeviča Marka (6 Din). Ljubljana. a i*7 roi^n' dan Nj. Vel. našega kralja Aleksandra I. v soboto, dne 17. decembra bo okrasila mestna občino svoja poslopja z zastavami. Hišni posestniki se naprošajo, da_ tudi oni razobesijo na svojih poslopjih državne ali narodne zastave. I— Trgovine v nedeljo pred Božičem dne 18. decembra smejo biti ves dan od- ŠOLSKE VESTI. Napredovali so sledeči učitelji in učite-llice v mariborski in ljubljanski oblasti: • ; flrupo II. kat.: Ivan Jordan, učitelj na IV. moški osn šoli v Mariboru; S Ladislava Pavel, učiteljica v Žižkih, srez Dot-nja Lendava; Eliza From, učit. v Sp Sv Kungoti, srez Maribor 1. breg; Slavka Bel- *CiS Au1,icaJv Vel' Nede|i'- srez Ptuj; Adela Alt-Šmid, učit. v Studencih pri Mariboru; Ana Erzin, učit. v Semiču, srez Črnomelj; Gizela Ušeničnik, učit. v Mengšu, srez Kamnik; Severa Tancig ,učit. v Izlakah, srez Litija. — 2. V 2. grupo II. kat: Ivan Gabršek, učit. v Gušianju, srez Pre~ vaUe; Olga Rakuša, učiteljicaf v Lajiers-bcrg-Krcevini; Gustav Pečnik, šolski upra-vifdj v Bizeljskem; Marta Čretnik, strok, učit. II. moške mešč. šole v Ljubljani; Ana Kosec, učit. v Trebnjem, srez Novo mesto; Cecilija Stele, učit. v Kamniku; Hermina Shene učit. v Sostrem, srez Ljubljana ok.; Julija Prestor, učit. v Toplicah pri Zagorju. — Stalnost v državni službi je priznana sledečim učiteljem in učiteljicam: Francu Iglarju, učit. v Konjicah; Rafaelu Berce učit. v Šmarju pri Jelšah; Maksu Twdvu! učit. v Zagodnji, srez Slovenjgradec; Rajku Iglarju, učit. v Slovenjgradcu; Mariji 2u-P^C1^, v Dragotušu, srez Črnomelj; Juliji Westner, učit. v Metliki, srez Črnomelj; Silvi Perhavec, učit. v Grosupljem srez„ Ljubljana okol.; Francu Smit-u, učit. na ", deški osn. šoli v Ljubljani; Ljuboslavi Jelšah0' U V a^a^’ srez Šmarje pri - Sodno postopanje zoper romunske di- Ulll vc, uan uu_ 1 SM! ™r,cd™ N?te. te&rs jersKe tehnične stroke Robert Burko, I keja rumunskega ministrskega sveta posne- i bodo trgovine med slovesno službo božjo REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. X1k decembra: »Idealni soprog.« ~ Red C. Sobota, 17. decembra: Zaprto. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri popoldne-»Snegulčica.« — Izven. Nedelja, 18. decembra ob 20. uri zvečer: »Hamlet«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobota, 17. decembra: »Miloševa ženitev.« — Red C. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri popoldne: »Bajadera«, opereta. Na korist Udruženja gledaližkih igralcev. — Izven. KRATKE VESTI. Jugoslovansko-ncmška trgovinska pogodba sloipi 28. decembra v veljavo. Za boiieno darilo nalim penzionistom in bivšim nastavl;encem je dovolil' nemški parlament 25 milijonov mark. In kaj bo dala staroupokojencem naža skupščina? Zunanje ministrstvo bo v kratkem imenovalo delegacijo za trgovinska pogajanja z republiko Chile. Ameriški reprezentančni zbornici je bil predložen zakonski načrt o vrnitvi nemškega med vojno zaplenjenega premoženja. Po vsej verjetnosti dobe Nemci takoj 70 odstotkov tega premoženja. Češkoslovaški ministrski predsednik Šve-hla je obolel in ne more voditi sej ministrskega sveta. Po novem letu odpotuje Švehla v Egipt. JkkolJ Pletenin« • to ■namfeo mo nnlbolfi« v Telovniki in dame tn Botpode. — Zemperjl, puloverji, kostumi. Šport. SMUŠKI TEČAJ NA SV. PLANINI (985 m). Za Božič priredi Litijska podružnica SPD redni alpinski smuški tečaj pri Koči na Sv. Planini. Tečaj bo trajal od 24. decembra 1. 1. do 1. januarja 1928, vodil ga bo referent za turizem g. Rud. Badjura, gotovo z isto vnemo, kakor že po drugih zimskošportnih postojankah. 'Pristopnina znaša Din 20.—, poduk v tečaju je brezplačen. — Ker utegne biti najnovejša, šele letos otvorjena turist, postojanka SPD Koča na Sv. Planini širšim krogom še manj znana, pripominjamo: Na Sv. Planini v turist, koči in treh drugih zidanih zgradbah, poleg je prostora za 15 do 20 udeležencev tečaja (za dame posebna stavba) v kurljivih sobah. Vežbališča po zasneženih gladkih ko-šenicah in brdih med 900—1131 m v bi žini Koče na Sv. Planini. Oskrba bo za udeležence tečaja primerna, tečna in obilna; celotni penzijon (zajtrk, kosilo, večerja in no-čišče v zakurjenih sobah) stane za udeležence tečaja po Din 40.— na dan. — Pro-vijanta ni treba nositi seboj, za vsak slučaj naj prinese vsak udeleženec po 1 odejo ter učno knjigo R. Badjura: Smučar. — Skupni odhod udeležencev tečaja bo dne 24. t. m. ob 9. uri iz žel. postaje Trbovlje z avtopošto do trga Trbovlje, odtod 2 uri peš z lahkim nahrbtnikom čez Planinico do Koče na Sv. Planini. Težja prtljaga se bo v trgu Trbovlje (vsak naj ima majhno vrečico seboi) naložila na konja, slično tudi pri povratku iz tečaja na Sv. Planini. Udeležence, ki se ne bi nikako mogli udeležiti tega skupnega pohoda dne 24. t. m.; odvede drugi dan 25. t. m. vodnik isto-tako ob 9. uri z žel. postaje Trbovlje skozi trg Trbovlje (kjer bo tudi čakal konj za prtljago) na Sv. Planino. Prijave sprejema Litijska podružnica SPD v Litiji v roke tajnika g. Zupančiča ozir. tudi voditelj tečaja Rud. Badjura, Ljubljana, Marmontova 18. — Litijska podružnica SPD. Profesijonalne rokoborbe na Dunaju so končale z zmago Estonca Jaago, drugo mesto je zasedel Nemec Kornatz, tretji je bil Rus Petrovič, četrti Nemec Karsch. Glede zmagovalcev pripomnimo da je Jan Jaago rojen 1. 1890 v Tarto (Estonska), 108 kg težek in 183 cm visok, Karl Kornatz je rojen 1. 1883 v Konigsbergu na Pruskem, je 130 kg težek in 171 cm visok; Radko Petrovič je rojen 1. 1890 v Omsku (Sibirija), tehta 120 kg in je 188 cm visok; Gerhard Karsch je Prus, rojen 1. 1893, tehta 165 kg in je 185 cm visok. Dempseyeva knock-out zmaga nad Kearnsom. Bivši svetovni bokserski prvak Jack Dempsey je pred kratkim pred sodnijo prestal hud boj. Kakor znano, se je Dempsev že pred leti ločil od svojega prejšnjega managerja Kearnsa, ki je zahteval radi prekršitve pogodbe odškodnino v znesku 300.000 dolarjev. Sodba je iz- padla v prid Dempsevii. Kearns je podlegel v tehničnem »knock-outu« Dempsevevih zastopnikov. Da se prejšnji manager m brez nadaljnjega odrekel svojih zahtevam na-pram Dempsevu, je umljivo, ker je Kearns v letih 1917 do 1925 na Dempsevu zaslužil lepo vsoto 500.000 dolarjev. V newyorški šestdnevni dirki je zmagalo amerikansko moštvo Fred Spencer-Winter s 4057.9 km; drugo mesto je zasedel francoski par Faudet-Marcillac, dočim se je na tretjem mestu plasiral nemško - ameriški team Petri Hill. Kot četrta sta prišla na cilj Giorgetti-Mac Namara. BORZE, 15. decembra. Ljubljana. Berlin 13.56 — 13.59, (13.575), Curih 1094.57 — 1097.57 (1096, 1C96.1), Dunaj 7.995 8.025 (8.01), London 276.8 do 277.6 (277.2), Newyork 56.61—56.81 (56.71), Ne\vyork kabel 0 — 56.82, Pariz 223.25 do 225.25 (224.25), Praga 168 — 168.8 (168.4), Trst 307.25 — 309.25 (308.25). Zagreb. Amsterdam 22.97 — 23.03, Dunaj 7.995 — 8.025, Berlin 13..56 — 13.59, Italija 307.5 — 309.5, London ček 276.8 — 277.6, Ne\vycrk ček 56.617 — 56.897, Pariz ček 222.75 — 224.75, Praga ček 167.99 — 168.79, Švica 1094.63 — 1097.63. Curih. Beograd 9.1175, Berlin 123.69, London 20.285, Ne\vycrk 517.75, Pariz 20.3875, Milan 28.11, Praga 15.35, Budimpešta 90.60, Bukarešta 8.20, Sofija 3.745, Varšava 58.10, Dunaj 73,05. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 133 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 70 — 70 (70), Vevče 133 — 0, Ruše 265 - 280, Stavbna 56 — 0, šešir 110 — 0. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza 15. decembra: Zaključkov ni bilo. To in ono. SPANJE HOČEJO ODPRAVITI. V »deželi neomejenih možnosti«, v Ameriki hočejo odpraviti spanje. Na zadnjem kongresu kemikov v Filadelfiji so namreč diskutirali o možnosti, da bi nadomestili spanje s kemičnim preparatom. Preparat naj vsebuje vse regeneracijske elemente, ki jih nudi spanje človeškemu telesu. Doslej se je zdelo da je brez spanja nemogoče živeti. To je dokazala neka mlada zdravnica, ki je dokazala svojo zdravniško sposobnost s tem, da je mučila par mladih kuncev do smrti, ker jih ni pustila več dni spati. Stvar je bila znana pa že tudi v srednjem veku. Inkvizicija je mučila delinkvente na sličen način, dokler niso priznali očitanega jim dejanja, bodisi da so bili krivi ali ne. Spanje je za človeško telo naravna potreba. Zaspimo pa ne mogoče zato, ker se utrudijo možgani. Res je, da delujejo nekatere partije možganov v spanju manj intenzivno kot v bdečem stanju, zato pa so druge včasih v spanju še bolj aktivne kot v bdečem stanju. Vsekako pa je spanje kategoričen imperativ narave. Potreba po spanju odvisi povsem od starosti. Novorojenček spi skoraj noč in dan. S tremi leti spi otrok točno pol dneva. Pozneje v nadaljnjih letih razvoja rabi človek še vedno po 9 do 10 ur spanja. Šele odraslemu človeku zadostuje 8 ur. Seveda pridejo pri odraslem > človeku v poštev tudi individu-dne razlike: o Humboldu, Mendelssohnu, Frideriku Velikem, Cezarju in Napoleonu se trdi, da so spali samo po 3 do 4 ure na dan, dočim sta bila Schopenhauer in Kant velika zaspanca, iz česar je Schopenhauer sklepal, da rabijo možgani tem več spanja čim bolj so razviti in čim intenzivneje delajo. Človeštvo prespi torej Skoraj polovico življenja. Hvala Bogu! Sigurno: Človeštvo bi bilo doseglo današnji napredek v polovici časa, če bi bilo moglo napredovati brez spanja, torej brez presledka; že v Homerjevih časih bi bil eksistiral brezzicm brzojav itd., toda, kakšno bi bilo nase življenje, če bi se Amerikancem res posrečilo da bi spanje odpravili (kar se iim pa ne bol)! Ce bi imeli ministri noč in dan čas za izdajanje naredb, če bi igrala naša soseda po 24 ur nš dan glasovir in če bi zahteval podjetnik-izkoriščevalec, da naj mu garajo uslužbenci dan in noč? ■ja Erenburg: Ljubezen Jeanne-e Ney. (It ruščine prevedel 8. L.) Andrej 'je nekoliko oživel, ko je zagovornik omenil ime Julesa Lebona. Takrat je bila zaslišana kot priča neka stara ženska s ptičjim obrazom, ekonomka starega pisatelja, m-lle FaiUette. Izpovedala je, da zadnjega pol leta k pisatelju ni nihče prišel. Govorila je resnico. Tisti dan, ko je bil Andrej pri velikem 'pisatelju, je ona odšla na trg. Med njenim izpovedovanjem je bila v dvorani napeta tišina. Državni tr-bil zadovoljen. Zagovornik se je razburjal. Čeprav je vedel, kaj bo gospodična izpovedala, vendar je pa šele zdaj v polni meri začutil, kftko slabo vpliva na porotnike razkrinkanje očitne cbtaženčeve laži. Vsa zgovornost gospoda Gourmota ne bo nič zalegla. Predsednik sam je bil izredno pozoren. Gospodična Faillette je bila takorekoč v stikih ^ veliko francosko literaturo, živela je v isti hiši z velikim pisateljem. Vse to je zanimalo prosvitljenega predsednika, pa tudi občinstvo. Andrej je pa nekako iprvič premislil globoki pomen pisateljeve smrti. Če bi ta še živel, bi najbrže ne prišlo niti do razprave. Ali si je mogel misliti, ko je sedel zimskega dne v kabinetu pisatelja, da bo njegovo življenje tako strašno, tako usodno zavisno od pisateljevega življenja? Ko je Andrej spet vzdignil glavo, je videl novo pričo pred seboj. Pogledal jo je in se je zdrznil. Ona je! Jeanne mu je veliko o najej pripovedovala. Povedala mu je, kako jo je skupaj s to prijateljico Poitra vozil k sredi v gosti. Andrej je ni sicer So nikdar videl. Gospod Elis Renon ga ni z njo soočil, ker se je bal, da bo Andrej spremenil hojo, videti ga pa itak ni mogla. Ko je Andrej zdaj zagledal slepico, se je nasmehnil. Proti obrazu tega dekleta je bil še državni pravdnik brez moči. Tudi porotniki, občinstvo in -še sam predsednik so se prijetno nasmehnili, ko so videli prekrasni njen obraz. Za hip se je sodna dvorana spremenila v gledišče, kjer se lahko vidi ne samo Jago babo in čarovnike, ampak tudi angele. Ko je Gabrijela povedala o strašni noči, o borbi v kabinetu, o tem, kako je našla očetovo truplo, je umolknila. Predsednik jo je vprašal, če bo še kaj pristavila: Slepica je pa rekla: — Rada bi vprašala, kje je moja sestrična? Ali je mogoče tudi ona ubita? Ona je tudi ono noč izginila, ne da bi bila povedala, da bo šla. Gospod Cršmier ji ,ni nič odgovoril, mar-/eč je strankam predolžil, naj dajo priči svoja vprašanja. Državni pravdnik je zamrmral: — Povejte mi, priča: vaša sestrična je tam dcibro živela? Ali bi mogla imeti kak vzroic, da bi bila tudi sama udeležena pri teni umoiru? — Jaz ne vem. Jaz sem zelo neumna in ne poznam življenja. Mislim pa, da življenje ne more biti lepo. Kadar je Jeanne prišla k meni, je imela mokra lica. Državni pravdnik sploh ni bil pripravljen na tak odgovor, ker um je bilo vse jasno na podlagi izpovedbe Gastona Pou. Videč, da zagovornik lahko izrabi okolnost, da je nečakinja pokojnega tako nenadoma izginila, se je hotel za ta slučaj zavarovati. Odgovor slepice ga je spravil ob voljo. Še svinčnik se mu je zlomil. Sicer to stvari še vedno ne spremeni, vendar pa zagovornik lahko natveze porotnikom kako: idijotsko verzijo. Državni pravdnik dobro pozna zagovornike: vsi «o zviti in zahrbtni. . Prišla je vrsta na gospoda Gourmot-a, da stavi priči svoje vprašanje. Svečano je privlekel na dan prikrito karto: — Priča, s čem pa vi utemeljujete svojo trditev, da nista morilec in obtoženec ena in ista oseba? — Jaz to samo slišim. Vi mi morate verjeti. Jaz sem slepa, slabša, ko vsi drugi. Jaz nimam takih oči ko drugi, vendar pa ljudi slišim. Tega človeka še nisem slišala in vem, da ni bil takrat v kabinetu. Oni je drugače hodil, popolnoma drugače. Mogoče govorim neumnosti, sem pa prepričana, da ta ni tisti. Izpovedba Gabrijele res ni bila tehtna in .*na podlagi nje bi bilo težko človeka obsoditi ali oprcsliti. Gospod Gourmot se pa ni zmotil, ko je smatral izpovedbo slepice za glavne karto. Če bi se državni pravdnik ne prikrival ravnotakrat z listom papirja in bi pogledal po dvorani, bi je ne spoznal in bi se ponovno prepričal o neoprostljivi lahkovernosti ljudi. Ali ne pobijajo slepičine besede dejstva? Ali ni zapisek še vedno zapisek? Kako to, da po vsej dvorani pežumeva izraz sočutja? Razpoloženje občinstva se je očitno spremenilo. Oči, uprte v Andreja, so izgubile svoj zlovešči blesk. Nekdo je celo šepnil svojemu sosedu: (Dalje prih.) Galanterija Trikotaža za dame in gospode. — Volna za pleteni« v vseh barvah. — Velika izbira nogaviCt kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebiiine za krojače, šivilje in čevljarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri iosip Peteline*!! Ljubljana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. PostraZba tolna. Cena nizka. Posl teina* VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. zM Ljubljana nudi najfinejSi in naiokusneJSi namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. «—i Telefon Ste«. 2389. TehnlCno In higljeniino naj modam aj e urejena klsarna v Jugoslaviji. Pitama i Ljubljana, Dunajska cesta Bfc. la, H. nadatr. Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih, steklarskih in pleskarskih del, polaganje parketov, ksilolita in linoleja za stanovanjsko hišo na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki in proračuni se dobe od ponedeljka 19. t. m, dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Gledališki ulici. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vloži i do 24. t. m. ob 12. uri dopoldne pri podpisanem uradu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. '»SBI \mm\ \mmmw TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. fELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV 255,t.