a » XXVI CÄJk UlU	"	«m» juun ii
fffO__I & Alt A	J« >6.00 **	..te tW AO orf Co«
PHOS VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urednlèki la spiavalški pro*U»H; 1*7 8. Lswadale Ava.
Office of Publication: »667 Suutk Lawadale Ava. Tekphoae, Rockwall «904
•wc HU || ^ po»t offl«!	■ -, -p	—	-------------------
o™«™ * i. UT>. Chicago, IU., petek, 1. septembra (September I), 1933.	STEV.—NUMBER 172
Acceptance for «ailiaa ai «pocial r»u of no.t».»	gjÇ	"n. ¡CT ^ g im „ithortaei ta
^lijTrdar upornik . . .
it Washintftona se glasi " -os vet i — Nire pri-i uposlen, ki ne bo gla-
Komentarji
/aslu/ek — kje je? —
Vest
«¿eraj J*
ho administracija
¿Arnika, ki je uposlen,
•odpise obvezo.
7v gotovem času nakupi nJ u .sto dolarjev raznega N'a ta način pojde de-^d ljudi, produkcija pride lir tir in prosperiteta se vr-
v deželo.
deželo moder načrt — na Hrani, na druifi je pa ptfkav. pa ljudje «tiskajo de-imajo? Zakaj ga spro-lopravijo? Mar zato, ker so ¿ljtni v denar: poslikan pa-f Kajpak! Skopuhi, ki rajši ¡ejotfladu, kakor da bi se do-lili kupčka, so izjemni bolni-bi drugem ek strem u so za-rijjvci, ki ne morejo trpeti ^ v žepu. Oboji ne pridejo lev. Zdravi ljudje, ki "špa-• in potroše le toliko, koli-norajo, imajo tehtne vzroke ftvilno bi bilo, da bi vsakdo uulužek potrošil in si o-w komfort, ki ga nudi |ema civilizacija — toda ve-tep ne stori, ker se zaveda, uuilužek nestalen. Kje pa elavec garancijo, da bo de-glužil, dokler bo mogel in bo mogel /4tradi bolezni ali tx> li država skrbela Kje je to jamstvo? Danes ni—in dokler tega ni, bo c prisiljen, da si kaj pri-za primer brezposelnosti, ni in za starost, btevati od delavca, da se ob-unakup blaga, ki ga skraj-potrebuje, je nepošteno,
t
ttti
delavec imel stalno delo z
no plačo!	'
hitro pride garancija tka, ne bo treba kampanje ipovanje; varčevanje takrat svoj pom<'n in vsakdo bo tupoval. Kajti zdrav in nor-fovek .si rad privošči kom-n užitek od življenja., ipak vlada mora prej pri-ddodajalce na garancijo Ika vnem zdravim in spo-delavcem, oljnem pa ■veati obvezno socialno za-inje proti lx)leznim in te-uesre<am ter za starost, to bo vsakdo preskrbljen in trelia nikomur beliti Hi gla-njim, ko ho star ali
^nje pravilnikov Nire je Bo zanimiv sj>ektakel. Avt-IflKt Ford \ Detroitu je v
^ odporu proti avtnemu • Ta pravilnik je si-k M'aka, ki daje avtnim 10,1 zeli» n i /ko minimalno ^avtnirn inaKiiatom |>a da-
<la IhmIm lahko m Aikanirali d.-lavsko tcritu Kniii
fJ * II, ¡lu , ,
Iii iw<
1 J'- t.i il «hWi. nI,. 'I* in
na^ unijo, maia zanj «'«• Ka pod-
i Mili v idualist. d(,al Hoovrovega duali/.ma", ki ne T**' "ad	in v in
j^J.y'i.a )M'H4*(ia za-
Arotri , tan,
•	dan. •
*	* t«,, hdrujr.
b *aa..f„
•V,
Ur
•Ah' , llMi
" na-topal kot ve-,IV stva, ampak ' ' "lain padla z ' /"an kot naj-•ii<r delavcev.
' patriot, ki '.in, j,, treba spo-' 'jubiti domo-Je poletje " -postIIje |«' '' »«-mu V prid,
'' 1 p Zakona
' -'ko 1»» U'a*h-'•'"pila proti '■''pitalintičn^-
•f :kr
'U
U, 1918.
vladna kohisi ja stopila trii stu na rep
S truatom elektrike bo	pričela
konkurenčno vojno aii	pa Ka
pogoltnila. — Odmev	v St. Louisu
Washington. — (FP) — V ten-nesseejski dolini, kjer se nahaja znani Muscle Shoals in kjer ima vlada v načrtu velike industrijske projekte, trust elektrike ne bo več absoluten gospodar. Izpodrinila ga bo Tennessee Valley Authority, ki dela načrte za razvoj te doline in za zgraditev vladne elektrarske industrije.
Ta komisija je te dni napovedala trustu odprto vojno, ko je naznanila, da bo ¿la z delom naprej ne glede kaj pravijo elek-trarski magnatje. V svojem naznanilu je poudarila, da je "produkcija in distribucija elektrike javni biznis" in da so "interesi javnosti pri najširši rabi elektrike pred privatnimi interesi."
S tem principom na čelu bo vodila biznis, za katerega je bila postavljena. Pričela bo graditi nove jezove, če potreba tudi nove elektrarne in električno omrežje. Trustu bo dala priliko, da bo svoje električne vode in elektrarne lahko prepustil vladi, za kar bo pripravljena plačati primerno ceno. Ce tega ne bo maral storiti, bo komisija zgradila nove e-lektrarne in žične vode in bo moral trust konkurirati z vlado. Komisija si prizadeva, da bi
Patriotizem merijo po dolarjih
Ameriški magnatje bodo topili /lato rudo v Kanadi, kjer je višja valuta
Ottavva. — Kanadska vlada je dala ameriškim magnatom dovoljenje, da smejo topiti zlato rudo v Kanadi, kamor jo bodo vozili iz Amerike. Ne samo to: kanadska vlada bo tudi očistila stopljeno rudo v čisto zlato in ga spravila v denar, za kar bo poleg stroškov računala en odstotek.
Vzrok tej transakciji je, ker bodo magnatje dobili skoraj eno tretjino več za zlato kakor v A-meriki. Unča zlata je v Kanadi $29.50, v Združenih državah pa $20.
Patriotizem je šel zopet za dolarji, kar med kapitalisti seveda ni nič novega pa bili ameriški ali drugi. Patriotizem velja le za delavske mase.
green zaskraj-jPrenogoval pravilnik
$anje klovni & vedno na natezalnici
KANA 30 W
Hrez krajšega delmnika armada brezposelnih ne bo dual i znižana
pridobila za svoj načrt Birming-ham, Memphis ali Atlanto, ki so t delodajalec m» «bveže,[največja mesta na jugu. Načrt
predvideva vladno produkcijo in občinsko, distriktno ali državno distribucijo elektrike. Uspeh tega načrta pa zahteva, da vsaj eno teh velemest prične z lastno distribucijo elektrike. Priglasilo se je že nad 50 mest v šestih državah, ampak so večinoma manj-
Zaenkrat se bo komisija koncentrirala za razvoj teritorija med VVilsonovim in Norrisovim jezom. Pri prvem se nahaja Vfuscle Shoals, drugega, ki je oddaljen okrog 150 milj, pa prično v kratkem graditi, kakor tudi e-lektrarno.
Odmev tega vladnega projekta je dosegel tudi St. Ix>uis, kjer je trust elektrike naznanil večjo znižanje cen. Znižanje znaša do 35'/t v nekaterih slučajih, |>ov-prečno pa bodo odjemalci plačevali ]T% manj kot v preteklosti.
Nove cene so pet centov za ki-ovatno uro do 32 kv. ur, dva centa in pol za nadaljnjih 1GK ur in cent in |>ol za elektriko nad 200 kv. ur. Družba je zakričala, da so to najnižje cene v deželi, kar pa ne odgovarja resnici, ker o v Tacomi, VVash., cene še «»krog 25", nižje. Tam imajo namreč uojo občinsko elektrarno.
Porasl prometa na ameriških železnicah
Skupni dohodki 48 železnic v mesecu juliju ho znašali $222,-
971,000
VV ash ing!on, D. C. — Veliko porast tovornega in potniškega prometa na glavnih ameriških železnicah kaže poročilo, ki je bilo pravkar objavljeno in se nanaša na mesec julij. To poročilo pokazuje, da so skupni dohodki 48 železnic v juliju znašali $222,971,000, ali 21.6% več ko v istem mesecu lanskega leta.
Dalje je razvidno, da so Čisti dohodki teh železnic v juliju znašali $48.177,000 v primeri s $9,-R.14,000 v istem mesecu lanskega leta, kar pomeni porast za več ko 400 odstotkov.
Baltimore & Ohio železnica izkazuje čistega dohodka $8,282,-'108 v juliju in je največji od meseca oktobra 1. 1930. Sorazmerno porast dohodkov in prometa izkazujejo vse druge večje ameriške železnice.
Tudi brezposelni zahtevajo pravilnik
Albany, N. Y. — Na državni konvenciji brezposelnih je bil izdelan pravilnik, ki določa minimalni življenski standard oziroma ¡hk!jK>ro za tiste, ki so brez dela in sredstev. "Pravilnik" bo predložen poleg državni tudi občinskim vladam.
NA KOTNIKOM PKOSVKTK
Kadi prs/nika Prosveta ne izide dne 4. septembra.
labor l)sy v pondeljek.
Washington. — V vseh glavnih pravilnikih bi morala vlada sni-tati delovnik na 30 ur na teden, ker drugače ne bodo milijoni brezposelnih nikdar za|K>aieni. To je stališče VVilliama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije.
Za skrajšanje delovnika na 30 ur se je Green posebno boril pri zaslišanju o avtnem pravilniku. In dasi je navajal številke, ki so kazale, da bi s takim skrajšanjem in iA> sedanji višini produkcije dobilo delo komaj 8«,000 od 250,000 brezposeln'h avtnlh delavcev, je vseeno |K>gorel s svojo zahtevo.
Avtni magnatje dobili tako dolg delovnik kot so ga predlagali. Izven sezone bo znašal 35 ur, v sezoni pa ur, kar je majhna razlika med starim in "novim" dealom. V juniju je znašal povprečni delovnik v tej industriji 40.4 ur na teden.
Green je argumentiral, da bi morala vlada znižati delovnik v avtni industriji na 16 ur na teden, če bi ob sedanji produkciji hotela upoaliti toliko delavcev kot jih je delalo 1920. In ob enaki produkciji in z enakim številom delavcev kot pred štirimi leti, bi 29.2 ur na teden in 51 tednov na leto popolnoma zadostovalo.
Sedanji pravilnik bo torej le Malo zvišal število drtavcev v tej industriji. Nad 200,000, ki so si pred štirimi leti služili kruh v njej, bo še vedno čakalo "novega deala" — na cesti.
Green je pogorel tudi s svojo zahtevo glede mezd. Za avtne delavce je zahteval 60 centov mi. nimalne plače, dobili pa so 43 centov. Tudi glede "meritornega" sistema so podjetniki zmagali in bodo delavce lahko še bolj priganjali kakor doslej. Ta bič bodo vihteli posebno nad tistimi, ki H^ pridružijo uniji.
Socialisti in protfreaivci protestirajo proti monopolu L* wisove rudarske unije in zahtevajo, d« ima progresivna rudarska unija v Ulinoiau enake pravice, (areen pravi, <ia je članatvo delavske federacije naraatlo na Aeat mili jonov. Roosevelt se tanima za Forda
Priporočit lede ral i/ar i jo vse policije
Grand Rapids, Mich. — Pat Malloy, pomožni juatični tajnik, je na tukajšnjem zl>orovanju or-ganizacije odvetnikov, American liar Association, pri|>oročal, da se federalIzira vsa |s»liclja v Združenih državah. Kdino na ta način bo boj proti raketirjem in ugrabiteljem uspešen.
HitterjMski ItrorisN m M« zmiaj Ntmčljt
Ustrelili ao ubeinega nemške«a profesorja na Češkem. Nova nasilja v A vat ri Ji
Praga, Cehoalovakija, 31. avg. — Profesor Theodor l**elng, ki je pribetal na Češko is Hanover-ja, je bil včeraj misterioeuo u-streljen v Marienbadu, Njegov morilec Je splezal po lestvi k o-knu drugega nadstropja in ustrelil svojo i rtov skozi okno; Domneva se, da je bil nemški fašist.
lnomo«t, Avstrija, 31. *vg. — Trije hiNerjanci, preoblečeni v uniformo, avstrijskih "helmwe-hrovcev'^ so Vfkraj prevarlll jot-ničarja v tukajtejih zaporih in odpeljali is jede Fransa Hoferja, voditelja hltlerakih fašistov na Tirolskem. Posadili so ga v avto in zbežali proti jugu, menda v Italijo. Policija je streljala za njimi.
Dunaj, 81. avg. — Dunajska "Keichsoust" poroča, da so se tajni Hitlerjevi vohuni v Avstri-ji urinili v važne poštne in brso-javne sluftbe in tam kradejo pisma in brzojavke. Več teh vohunov je te bilo odkritih in aretiranih.
T>ortimind, Nsmlja, 81. avg.
August Stoecker, kstoliški vikar, je bi) včeraj obsojen na 16 mesecev zapora na obtožbo, da je v pridigi Imenoval nacije "rjavo indijansko drhal" In rekel, ds je snak.svastike "poganski simbol desnokrilnega boljševizma". Dalje je bil obtožen, da Je rekel v neki gostilni, da so vsi fašistični vodje mentalno abnormalni. Vikar Je deloma zanikal krivdo.
"Komunistični" vohun v armadi obsojen na 20 let sapora
Kort Hherman, Panama, Ca-nal Zona, 31. avg. — Robert O-sman, častnik umerlške armade, ki je bil obtožen |m> antiApionaž nem zakonu iz leta 1917 vohunstva v prid sovjetski Rusiji, je bil včeraj sposnan za krivega pred vojnim s4slišč'«m In obsojan na dve leti ječe in v plačilo $10,-000; če na plača le vsote, se zapor raztegne na 20 let. Obenem je bil Oiiman nečastno odpuščen iz vojaške službe.
Fordovi delavci *e orga nizirajo
Na prvem shodu se jih je pridrn-ž i h 75/i isi navzočih
»"»Pan i
I;« \


Musi ji fM
V
»r*
s'»\jeti so '» kamf»anjo
'I»"rt i«-«« ix
ns men je 'ka armada
• u 25 d,,i.
Newark, N. J. — Delavci v tukajšnji Fordovi tovarni ne mislijo vprašati Henryja za dovo-jenje, če se smejo pridružiti liniji. Tudi niso čakali pravilnika. ampak se ob pn i priliki zatekli za protekcijo v unijo.
Na prvem shodu, katerega je nklicala Ameriška delavska federacija, se jih je izmed več sto navzočih vpisalo v unijo nad 75'i. V tukajšnji tovarni dela okrog 2000 delavcev. Do zadnjejra časa je policija zabranils vsako a-gi tac i jo pred to tovarno.
Rentavrarije ne amej» prišteli napitnine k plači
Washington. — Restavracije in hoteli in sploh noben delodajalec ne sme prišteti napitnin* delavcev k minimalni plači. )e od. lok Nirine administracije.
Washington, D. C., 31. avg.* Pravilnik Industrije mehkega premoga še vedno mesijo. Vse kaže, da bo pravilnik predloSen namesto "v par dneh", kakor je bilo poročam» včeraj, šele enkrat po delavskem prazniku Rooaevel-tu v podpis. Rasne "tehnične težave" ga savlačujejo; U "težave" se največ tičejo isenačbe mezdnih zneskov od tone v unij-skih iu bivših neunijskih distri-ktlh.
Ameriška unljs «a civilne svo-bodščlne v New Yorku je véeraj poslala uradnikom Nire telegram. v katerem protestira proti temu, da bi rudarska unija United Mine Workers of America I-mela monopol nad vsemi polji premoga v Ameriki. Braojavka zahteva, da mora biti v pravilniku zajamčena enaka pravica prl-snanja tudi sa druge rudarske u-nlje, na primer Progresivno rudarsko unijo v Ulinoisu. Telegram so podpisali Norman Thomas, socialistični vodja, Rc«ar Baldwin, Arthur Garfield Hays, Corliss Umont. William Allen Nelson, dr. Hsrry Elmer Barnes, Robert Morss Lowett in Mary K. McDowell.
Predsednik Roosevelt Je v6e-raj telefoniral is svojega letovišča administratorju Johnsonu, kaj je a Fordom, aH bo podpisal pravilnik sli ne. Zdi ae, da Je Roo-seveltu selo ležeče ns tem, da pridobi avtnega magnats Forda sle-pa ss Nlro predno nsstopi proti nJemu sgrds.
V uradnih kioglh špekulirajo, da Ford vsekskor pride prostovoljno s podpisom, ker ne bo hotel riskirsti vladnega boJJtota •vojlh avtov. Ford ni navajen na konflikt s federalno vlado; s prejšnjimi republiksnsklmi pred-
""Ii!111, V?"*1,0 a Hoovrom, Je bil velik osebni prijatelj, Ford Ima čas do ft. septembra, da ■prejme pravilnik, toda do da-n»s še vedno molči ko grob.
William Green, pradaednlk A-meriške delavske federacije, Je povedal poročevalcem, da Je kampanja sa unlonlsiranje avtnlh tovarn v Detroitu v polnem rasma-hu. On je osebno brsojavil vsem organisatorjem v avtni kakor v Jeklarski industriji, naj hitro or-ganitlrajo vse delavce, kajti sa-kon Nire In pravilnik« obeh Industrij Jamčita za "pravico ko-lektlvnega |a»gajanja'\
Green je dalje povedal, da Je v teku velika unljska kampanja v tekstilni in elektrarski industriji. Odksr Je Nlrs v veljavi, Je Ameriška delavsks federacija pridobila okrog milijon novih čla-nov in danes šteje pet do šest milijonov članov. Nikdar v sgo-dovini ameriškega delavskega gl-banja še ni delavstvo v tolikem številu in s tsklm nsvdttšanjem stopalo v unije.
Armada bretpoeelnlh delavcev «e j« zmanjšala sa dva milijona mož in danee šteje še prlblMUl«
enajst milijonov, je rekel Qraen,
Poljaki fašbti raapsAčesI
IVaršava, Poljska. 31. avg. — Provlnčna vlada fk>rnje Aietije je odredila razpust poljake nacl-onalno-socialistične (fašistične) si rank«, ki Je že vodila teroristično kampanjo proti Židom In nemškim prebivalcem. Poljaki fašisti Imajo žolte »rejce
IIusrh H Johnson, industrijski »émimimîraier. )e Ml prvi. ki je kupil mrve poštne znamke s »nekom Nire. Prodal »a JlK je giavnl pmfttar Farley (na de-m).
Novi tajnik Koatli kongresa
Chicago. — Dan Donovan, veteran v unijskem gibanju in blv. II organisstor unije strojnikov, Je Ml imenovan sa glavnega tajnika Kontinentalnega kon grass, sa pomoinegM , tajnika pa Harvey Renfrew.
«KOIXCTX
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
SLOVBNSSS
LASTNINA
•tanrf.l.»: - ZdruUna -.1 |b Umito S M	S* **
Mitrip(W* rsU*: »or Uw 0»H«4 SIM« MS CMä* MJ« HM CfcUM« >»< CUaro r^ »•» r«. •MtnUU* »«M P*» N«
Cm «(Uwf M •W9"1' BAevW •• mM*>
ASvarttelM r»t- »« wtU m4 k«
Muk. M IM, k*r I— t* •
PROBVBTA tMT-M S*. L«A»«..
MZMBRS Of THE miiBBATBÜ
Datum » ol.Up.iu.	»»• prlnrnr (fuly HI. IMS). M** "JT'TIUK
wwlilu. roMTH«	i«
v*» IIM D# wuri.
Domač drobiž
Obiskovalci razstave
Chicago. - Svetovno razstavo in urad SN P J so obiskali: Lucy Dollar in Mary Pottfnik, Detroit, Mich.	* f
Fr. Homrak ml. ubit f Chicago. — V četrtek zjutraj je Pros veta prejela telefonlftib poročilo Iz Clevelanda, O./ da se je Frsnk Somrak mlaj*!, sin Frsnka Somraks, prvega pod
yolilcem v svarilo
Herminie, Pa. — VoHkem. ki so se registrirali s<iciaFisttčnn*v tovvnshipu Sewickly in okraju Westmoreland, naj služi v pojjaa-nilo, da vsi kandidstje, ki so bili nominirani od stranke, ne pridejo na glasovnice. To pa iz razloga. ker kandidat za sodnijski urad po novem zakonu mora biti pravdaik; imeti mora odvetnice kvaHflkadje. Isto velja za mesto dlstrlktnega pravdnika. Iz gotovega razloga pa ni nihče mogel sprejeti kandidature, četudi je kvalificiran, in sicer zato, ker niso dovolj dolgo v stranki.
Vsled gornjega se daje volll-cem v omenjenih okrožjih na znsnje, da napišejo na gIssovni co za navedena urada sledeči i-meni: Za distriktnega pravdni-ka Heiiry H. Hufrtagel, za sodnika Cemmon Pleas Court pa Anton Zornik. Imena ostalih kandidatov bodo na glasovnici. Mislim, da v tem okraju ni opozicije od drugih strank, je pa v tovvnshipu Sewickly. Radi tega se opozarjajo vsi registrirani socialisti na imena sledečih kandidatov, ki so člani soc. stranke in so bili nominirani na seji kluba it. : Za kotektorja davkov Anton. Zornik st., za nadzorni-
Bg-r
naselbin
H raznjfc krajev
kuponov In njihovi sluge, ali naj zavladajo delavci, producenti in farmarji. Prej aU slej bo prišlo do tega, ker mora. Spoznali bomo, da "good man" ne pomeni nič. Program je tisto sredstvo, ki iteje. Kadar kdo kandidira v kakšen urad, vprašajte ga po njegovi stranki in njenem programu, na katerem "rona." In kmalu boste spoznali, na katero stran plota »pada. Sedeti na plo tu in opazovati kje je večina, to ne bo Veljalo več dolgo. Kdor i-ma kakšen princip, se bo v kratkem odločil, ali je za tlako in izkoriščanje ali za osvoboditev delavstva izpad mezdne sužnosti. To sta dve poti.
Po zadnji pelje strma steza, je precej zaraščena in trnjeva, obdana z raznimi vadami, ampak za vztrajne značaje je izpe-ljiva. Druga je gladka in široka, a j t varljiva, za delavce po-gubljiva, ker vodi v sužnost. Mi pa hočemo korakati naprej tudi v strmine, le da dosežemo naš cilj. Kdor ni t nami je proti rtam.	v
Delavci, ne bodit^iirani vašim družinam!
Anton Zornik, 87.
---------- .„: .	ka Matthew Drap, za mirovnega
predsednika SNPJ, ubil ,pri ko-	^^ Mary Zornik( tt šdtka-
panju v jezeru ^nesrečenee je	dirftkWja John D |n An.
bil star 19 let in član društva	^ m, ^ ayditorjj| Ly-
dia li. ^Zornik, za pomožnega a-sesorjš (ocenjevalca Leopold
št. 5 SNPJ. Pogreb in kremlra-nje se vrši v soboto. Somrakovi družini naše globoko sožalje.
IM pano v a morilca izročena vele-poroti
Chicago. —- V sredo je bilo zaslišanje pred mrliškoogledno poroto o gangeškem umoru Johna Pipana, tržaškega rojaka in voditelja italijanske unije razva-žalcev kruha. Zaslišanje je ugotovilo, da sta 31-letni Tom Rossi in 27-letni Ous Giovenco nedvomno ustrelila Pipana, zato sta bila pridržana v zaporu, da ju zasliši veleporota. Pipanova žena je izpovedala, da so najbrž "veliki bossje" pri organizaciji italijanskih pekovskih mojstrov najeli morilca, da se iznebe njenega Johna, ki so ga silno sovražili zaradi organiziranja pekovskih delavcev.
Odvetnik omenjene unije, Joseph M. Jacobs, je dejal pri zaslišanju, da je Pipan umrl kot mučenlk za principe delavstva, ker se je neustrašeno boril za to, da delavsko organizacijo vodijo delavci sami, ne pa izkoriščevalci in raketirji. Pipan je organiziral In vodil v boju revne talijanske delavce v pekari-jah in pri razvažanju kruhu, katerim plačujejo po $7 sli $8 tedensko za 70 do 80 ur dela
John Pipan je bil napaden in ustreljen v torek zjutraj, ko je šel ns delo s svojega doma v Cl-ceru, Mat Ave., do voza ulične železnice na Roosevelt Koadu, s katerim se je mislil odpeljati v prostore unije v W. Madison u-llcl.
Umor v So. Chlcagu
Chicago. — George Sertich, 9948 Commercial avc., star 20 let. je v sredo umrl zii rano, katero mu je prizadjal zadnjo soboto neki mehiški berač z žepnim nožem, ko je Ignoriral nje-goVo moledovanje za denar. Berača so aretirali. Piše se Jezus Garnica in star Je 36 let.
Smrtna koaa v starem k rs Ju
Cleveland. —- Jennie Wick je prejela vest, da Je ns Ostrožnem brdu pri ftt. Petru na Notranjskem umrl njen oče Franc Kre-belj, star 74 let. V Združenih državah sapušča enega sina in tri hčere, drugega sina pa v Argentini.
Štefanija Htaidte je bila obveščena. da je umrl njen oče Franc Svet v Dolenji vaai pri Cerknici. V Ameriki zapušča
dva sinova in hčer.
Zornik, za volilnega paznika Frank JSradišek in za inšpektorja Rudolph Zornik.
Gornje naj služI volllcem v pojasnilo, da bodo vedeli, če je kdo nominiran na socialističnem listku s pomočjo registriranih volllcev-socialistov, da to še ne pomeni, da bo tak kandidat, če bo izvoljen, služIl absolutno socialističnim načelom; ukloniti bi se moral sili Btarlh strank, ker so ga tudi te nominirale oz. volile. Nihče ne more idužiti dvema ali celo trem gospodarjem ob istem Času, ker so njihove platforme različne.
Socialisti se ne trgajo za službe ; oni kandidirajo it principov. Ako so izvoljeni, postanejo sluge stranke. Ravnati se morajo po platformi soc. stranke in sprejemati nasvete njenih članov oz. komiteja in svetovalcev, ki jih članstvo izvoli. Zato se ne dajte varati. Povedano naj bo tudi, da stranka ni odgovorna za nečlane, ako so slučajno izvoljeni v javne urade s pomočjo registriranih soc. glasov.
Iz tega se vidi, kako potrebno je, da pristopite v soc. stranko, v kateri ima človek priliko izobraziti se in spoznati vse sleparije, katerih se poslužujejo nekateri ljudje, katerim gre le za službe In moč. Zakulisna politika In varan je volilcev ter vadla-nje s kandidati, to je njihova 1-grs. Nič nimam proti, če kdo kandidira na platformi ene stranke in je član dotlčne stranke, dokler imamo sedanji volilni red. Sem pa proti temu, če kdo "rona" kar na treh ali celo Štirih "platformah". Upo tudi ni, da se ljudje podpisujejo "nekomu" i\a listine za dosejp nominacije, kandidat pa ni član. 8ploh pa ljudj«. U »o Prišli že tako daleč ii\ spoznali, da ne spadajo v kapitalistične stranke ter so registrirali na delavski listi, bi morali vedeti kdo je vreden nji hove podpore. Kandidata bi morali vprašati za dokaze, ¿t je član strank«, za katero nabira podpise.
Nad«Jje bi volilci tudi morali vedeti, da se morajo podpisati samo enkrat za en urad In samo ta enega kandidata. To naj bo v pojasnilo onim. ki vprašujejo, ako j« mogoče, da "rona kandidat kapitalističnih strank tudi I ns soc. listi. Rsdi ocvednoeti volilcev se ukradejo na Iste gls-sov niče. Ako zadnji glasujejo
Razločevanje ciljev Eveleth, Minn. — Marsikateri časopis z dopisniki vred si lasti nemoško taktiko, ki jim ne dela nobene časti, pač pa samo pomilovanje, s kakršnim pomi-ujemo otroke.
Sedaj, ko je Hoover izginil iz politične javnosti ter izgubil moč, katero je posedoval kot predsednik, mu je to naše časopisje začelo otipavati njegove slabe lasnosti, katerih pa prej niso videli in tudi jih niso mogli videti, ker so povzdigovali Hooverja v deveta nebesa. Zdaj, ko je brez moči, analizirajo njegove slabe točke ter jih devajo narazen. To postopanje Je podobno onim junakom, ki ae ne postopijo človeka, dokler ima moč, ko pa to izgubi in ima vezane roke, si ga privoščijo ter mu bi jej o v lice. Dokler ima oblast, si ga ne upajo; oblast pokrije slabe točke, kadar nima več oblasti, tedaj pa po njem.
Tako obnašanje je zahrbtno, nemoško, hinavščina, ki je mati vseh slaibosti. Ravno to, kar doleteva Hooverja, čaka Roose-J velta. Zdaj ga hvalijo in povzdigujejo v višave, ob prihodnjih volitvah pa, če bo poražen in bo zginil s pozorišča, bodo opazili njegove slabosti. Danes ne. Zakaj ne? Se ne spodobi. Tako postopanje ni samo nečastno in žalostno, ampak je tu di škodljivo. Časopisje zakriva dejstva, daje potuho, ki slepi drage čitatelje. To je borenje
točke javnega delavca, da bi.se ga ne imenovalo "nedostojne-ža" in si prihrani slabosti za poznejšo slaščico na račun mi-
ljonov ljudi, zasluži največjo gorjačo. Ne potem, ko ja brez moči, takrat ka je javni delavec v službi, takrat mu je otipavati njegove slabosti. .
Ravno tako sedaj hvalijo Roosevelta po eni strani, po arugi ga gledajo osupli.. Vsled tega so v velikih škripcih, kako bi bredli preko tako, da bi ostali biti vredni velike dostojnosti. A zraven — kako dati duška iz svojega nabiralnika? Ali več ne more kot eno na pot. Zato sedaj hvalijo, drugikrat, ko se bo ubelj spodobilo", bodo pa grajali. Nezreli cvet se pridrži za drugikrat.
Delavstvo pa noče in ne more zakrivati slabosti javnih delavcev, zato brez strahu izpoveduje vsem o svojih ciljih in razločkih prepričanja. Kljub temu lahko da priznanje RooeeVeltu in njegovemu delu.
Da, Aoosevelt je mnogo stori v tej krizi. Uči delavce in kapitaliste "bratstva in sloge", želi, da prvi in drugi "okrevajo ter se postavijo na noge, potem pa naj gre po starem. Ali za delavstvo samo okrevanje ni dovolj. Delavstvo noče več it skozi izkušnje let '21 in '29.
Delavstvo hoče napraviti konec depresijam, konec neenakosti, konec gospodarski in ekonomski negotovosti — konec kapitalizmu! Cemu samo okreva nje, ako se okrevano zopet napoti po starem tiru? Cemu o-krevanje, ko pa pride čez devet let, zopet druga kriza in bo treba zopet okrevanja!? Moško opravilo seže tja, kjer so vzroki depresije. To je naša ekonomska struga, v kateri se zatikuje nesnaga in leže krize. Delavstvo se zaveda, da z okrevanji se ne bo izravnalo te struge, ampak bo ostala v bistvu taka kot prej. Kajti okrevanje je kakor milodar, mala navidezna pomoč. Stari načini, stafa struga ostaja, ostajajo vzroki za ponovno tragedijo, katera bo hujša od te, ki jo gledamo in občutimo zadnja leta.
Delavstvo ima svojo teorijo, ki vprašuje: Odkod revščina, čemu pomanjkanje nam, ki smo ustvarili vse kar je v deželi? Delavstvo ima dobro podlago, potrebuje pa enotnosti v skupni akciji za skupne interese. Raz-vijajmd talente, negujmo kar imamo, pritegujmo k sebi kjerkoli se talenti najdejo.
Josip Kovacich.
čikaika razstava: OMve Borden, filmska igralka, v objemu opice.
preteklostjo, borenje s preteklostjo pa je nehvaležno, mr tvo opravilo.
Urednik, ki je tako plemenit, da rajši zamolči in prezre slabe
streetu "izbral" neko prazno loto In najel delavce, da pričnejo kopati temelj za njegov "ofip" Sprva jih je uposlil 12, ker pa jih je prišlo dO sto, jih je "razdelil" v dve skupini, katerih vsaka da bo delala po šest ur na dan, torej na dva šlhta. Siromaki so se veselili, ker so dobili delo In bodo zaslužili. —
Možakar jim je naroČil, naj pridejo naslednje jutro na delo In prišli so, njega pa ni bilo nikjer. Nekdo jim je povedal ža lostno novico, da je bil njihov "podjetnik" odpeljan v zapor ker baje ni pri zdravi pameti. V listu niso nič pisali o tem. Ce je bil pri zdravi ali nezdravi pameti, ne vem, po moji pameti pa je mož dobro mislil. Ce bi tako storili vsi tovarnarji, ne bi imela Roosevelt in Johnson toliko sitnosti z njimi radi pravilnikov.
Apeliram na vse rojake, da pomagajo po svojih močeh, da se Nira upošteva povsod. Pazite, da se Nirini pogoji izpolnjujejo. Kršitve prijavite zadevnemu komiteju. Ravno tako pa bodite oprezni, h kateri uniji pristopite. Pred vami sta namreč dve — delavska ln kompanijeka. Za delavce je delavska!
Za rojake v Akronu je tudi važno to, da vedo, da vlada poeoju-je na mala posestva. Podrobnosti lahko dobite v Exchange buil-dingu na No. Main st. (čez most), Akron, O. Odgovarjajte točno in resnično na vsa stavljena vprašanja. Kajti v slučaju neresničnih podatkov zadene dotlč-nega velika kazen.
Martin Klarič, 170.
"Spaano" pa resnično Akrosi, O. — Pred par tedni se je tukaj pripetilo nekaj "Špas-nega." Nekemu možaku je namreč "padlo" v glavo, da uposli nekaj delavcev. Baje ga je pičila Nira. Bilo tako ali tako, o vzrokih se ne bomo prepirali, glavno na stvari je dejstvo, da se je sledeče resnično zgodilo. Dotični možakar si je na Main
Zahtevajo podvojen Je vladne
podpore	i------— ---- — »#• »»—»
Reading, Ps. — Uniied Work- »nJ* Pri Primarnih volitvah In era Federation of Pennsylvania. dobU© dovo|J fkaot, potem ki je predstavnica Kontinental- Padajo tudi na glasovnice več nega kongreaa v tej državi, ur- rtrank pri glavnih volitvah obe-girs vse pridružene organizacije, nem.
naj zahtevajo zvišanje podpore; Zato pa naj bodo volilci oprei-
*a brrtposelnt ra sto procentov, i ol!
Jsmea Manner, njon prednedntk. Upam. da čas ni več daleč, ko pravi v pismu, da Je to potretmol bodo delavci In farmarji sloino radi naglega naraščanja cen. skupaj v eni politični stranki.
Federacija aktivno «odeluje z kapitalisti pa v eni. Potem se bo unijami v njih kampanjah za lahko odločilo, kdo naj "rona" »rganlairaaj« delavcev	deželo—ali naj JI vladajo rezali
Labor day piknik waukeganakih socialistov Waukegan, III. — Na Labor
day se vrši piknik socialistov iz Waukegana in North Chlcaga na Možinovem vrtu. Socialistično gibanje se v teh dveh mestih lepo razvija in dobiva privržence tudi med Američani. Ta piknik bo zadnja socialistična priredba na prostem v tej sezoni. Vabljeni vsi.—Odbor,
1 Preklic piknika društva 119
No. Chicago, 111.—Naznanjam članicam društva št. 119 SNPJ in ostalim, ki so bili namenjen udeležiti se našega piknika, da se piknik ne bo vršil v nedeljo, dne 3. septembra. To pa zato, ker je mnogo članic in drugih namenjenih v Chicago na svetovno razstavo. Za pripravljalni odbor,
A. Bezek.
LI8TNICA UREDNIŠTVA
Neki mirovni aodnlk v Va be poratal aaročeae pare te
erju. Waalt.. je naznanil, da advael je ve« poročni po
Cleveland, V. B. — Prosveta je dosledno zvesta načelom svo-bodomiaelatva in objavila je že mnogo člankov ln razprav o tem predmeta. Opozarjamo vas le na polemike, ki jih je sedanji urednik Prosvete vodil več let z župnikom Trunkom. Urednik se pa zaveda, da svobodomiseUtvo samo ne more rešiti delavstva. Delavec in kapitalist sta lahko ateista. toda med njima bo vseeno boj, dokler bo slednji izkoriščal prvega. Delavec mora biti najprej osvoboden ekonomsko, da mu bo zagotovljeno trajno blagostanje z rešit vi jb socialnega vprašanja, potem Šele bo v stanju, da se osvobodi tudi od praznoverja Ne pozabite, da se praznoverje pase ob revščini. Revščina Je največja opora cerkvam, ki operirajo s svojo hinavsko dobrodelnostjo. Zaio velja aaš boj materialni kak iov miselni revščini—To pojasnilo velja tudi
SL^-mhrJ
HliU,; niiicrjtsf
h***
"Zaupanj," jT^,
«o»pod«rHko oiivlj«., i* g» l>r«tp<i«>eliM»l ho 3
Berlin__(Fp>
Ra programa" je — zaupaj se zaupanje povrne v detete
krize konec in nemški Mih«
njih zene in otroci preskrbi, z vsem. Kolesje v toj lopet nemoteno ropotalo b govina bo cvetela kot nekd, slavnih Benetkah.
Z "zaupanjem" ie tudi 1 ver zdravil ameriško krizo zultat je znan vsem. In o pot »upanja Hitler in njegovi« ni pomočniki še bolj grm« | grmel Hoover. Sploh če bi zne fraze kaj zalegle, bi bi Nemčiji večja prosperiteta kdaj pod kajzerjem. Njegova druga točka i programa" so delavske k« Te kempe se veliko razlikuj«j Rooseveltove gozdarske arm ker namerava Hitler z njimi praviti — razredne razlike, enkrat so še fašistično prok ske — karikatura ruskih u niških čet. Sploh j» vsa Hi jeva vlada velika in tragični rikatura. _
Do sedaj se je priglasilo kempe okrog 250,000 brezp ne mladine, večinoma fašist Z delom dosedaj še niso < pokazali in kritični opazo pravijo, da je veliko dražje če bi vlada najela dflavce ii primerno plačala. Za fašis kemparje je to delo večinon ohcet. Delajo po par ur ni in ostali Čas pa porabijo u ranje navdušenja za Hitk reich.
Del teh prostovolcev vladi šilja tudi na kmete, katerim čuje subvencije. Pri tem p ma sreče, ker se prostovo vidi preneumno, da bi delali s ton j in si na njih račun de jalci polnili žepe. Vsled tef le malo ostame na kmetih.
Ta del programa name Hitler razširiti prihodnje 1« vse sloje. Z enoletnim pris službovanjem vse nemške ni ne v delavskih kempah bo ler odpravil razredne razlik ničil marksizem pri korenini združil vso Nemčijo v eno nacionalistično družino. N vi "ekonomi" računajo, da i v prihodnjih par letih v teh pah "učilo spoštovanja do 900,000 mladih Nemcev in I brez razlike na stan.
Tretja točka "programi pa kreiranje majhnih km Hitler pravi, da so mesta p natrpana h» preveč razi* Govori o nasesljevanju br selnih na farme. Vsaki di bodal košček zemlje, kjer bi ko brezskrbno živila in * la krasotam jutrsnje zstje sanjala v svoji vzhičenoit čarobnim zatonom prelei solnca. V tej globoki vzhi sti bo vrels iz njih grla -Marija.
V sličnih fantazijah rtu Jo Hitler in njegovi poj« svoj "progrsm" z nacioiuui prepojenim masam. Z* masa zdaj še drvi za se zgodi, ko U masa -f**01 znoto Hitlerjevega "progn je drugo vprašsnje." ae bo tudi v Nemčiji obn delsvskimi kempsmi in m vanjem ns fsrme ne bo J"" blema brezpo*ln<»ti. ker najboljšem slučaj« ■ ™ pomagal do borne tk^UM majhnemu delu Umed_ n * In med tem ko vo«tf j f razari jo o saseljevsnji* te, še ssmi niso na ko se nsj to «odiJ> J
Salhn sntikaPiul'' gramom vred »^„^ Medtem ps	(
ji na Isti t flV/JT*
naga izgl^a. <*»
la. S kršenj TJ^T trga radi ^¿U
Konomskegs
ste po vseh ^^ vah.	JT"
v obraz še w

drugim, ki » V'

i skitkmwla.
Vesti iz
Lij ŠTEVILK o RU-' DARSKI BEW
Ljubljana L*, rudarjev f/rudarakih revirrth je Lirada, komisija in je komisija storila 11 ¿riti. je to, da je zbra ^ilk o položaju za P? Lj-.ú.v (ki so prr
KR08XIT1
avije
14. avg brezpo-
0 rl
pf »0 Er
rudarjev (ki so prav I odstotno brezposel-To je edi-
a«ipoflelnih.
gm0 ie nekaj teh št*. Mi jih seštejemo še lípo teh Atevilkah sodite, |»ija naši premogovni
n brezposelnih dru-la komisija v Zagor-„ Zagorje, Riiie, Ko-fToO, v Trbovljah (ka-' ■ tudi Hrastnik) 138, Hudi jami 90, v 8e-¿ Rajhenburgu 87, v
kradli ter obe ienski v hiši po-silili.
Hiša stoji na koncu vasi, o-samljena. V hiši prebiva 81 let-ni Miha Svetlin, z njim pa še nje-gova 46 letna hči Frančiška in 14 letna vnukinja Karlina Med-vešček. Vsi trije so že legli k po-čitkn — 10. svg. — ko so se pred hišo oglasili trije moški ter tako razbijali po vratih, da so se u-dala. Starček Svetlin je stopil v vežo, zagrabil za vile, da bi se branil, tedaj pa so ga neznanci zgrabili, odvedli v hišo, mu vzeli vile, ga postavili U peči ter mu grosili s smrtjo, če se kam premakne ali sakriči. Potem so kako poldrugo uro gospodarili po hiši ter stikali za denarjem. Vse predale ao premetaM ter odnesli nekaj srebrnine in zlato uro. Potem pa so se lotili živeža. Preden so odšli, sta dva od njih potegnila izpod postelje 14 letno Kar-Tino ter jo drug za drugim posilila. Nato sta šla v drugo sobo
m mm,.—-	iua. nato Sla sia v drugo sobo
». V V«h revirjih tr-'^ tamkaj ^ je ££
^ podjetja je torej ¡k oi. 830 rudarjev, ki dela, a imajo žene in
¡a je vzela (le kako so Ji!!) za eksistenčni rudarske družine na
rr\ Din. Ce bi tem brez-rudarjem z družinami u mesec pol zneska, to-Din, bi znašalo to četrt na mesec ali na leto 8 Nad polovico teh pod-io odpasti na Zagorje beda najhujša, brezposelnih rudarjih, felno brezposelni so tu-radarji, ki še delajo, a na teden 3 do 4 dni. ikih družin je seveda njih beda je prav tako Potrebni so podpore kakor brezposelni. Ce ie podpore teh, bi v premogovne revlr-vsak mesec najmanj Din. Za samo trbovelj-ie rudarje bi bilo lljati mesečno nekaj milijona (Jinarjev. bi moralo prihajati v revirje na leto 10 in dinarjev, da bi zala brezposelni rudarji l*j tako beraiko, kakor mgoie živeti družini, ki ®wec 600 Din na raz-
I U eksistenčni minila Din), ki ga je lju-Monisija določila, je taja, da je s takim de-^aogoče kvečjemu iivo-« Privoščiti samo tako M. kakrftno je kruh in r« * Pa živeti, kakor je i delavca, ki ga v rudnino k čim večji stori-
mezd. ^ V litijski 1 * trajal več tednov
N. Podjetje je pred me-delavatvu, da plače od 10 do 15 Mjrotl čemur pa so se ■Pni. Ze doslej so težko [¡¡Prav je ta industrija močne konkurence '•otekstilni delavci pla-najslabše. Med zajcev in podjetja ao
E"f»Janj», ki «o se tri-• K<> *> se zastopniki ** mdustrljcev, de-• Svakih ustanov J*1 r«F>ravi dne 9.
tuT" !ak° kazAl°' d«
C rajanja ^ P» so našli ne-
!rwn",: izpustilo j« PPJpustili ao delavci
i! v n zapisnik, po
Mu-1 i, ^ J.
M jet je delavki^* 7 in pol od-rr	•')<■ izja-
¿'P^ijeno skleniti
■ iT* ***** delov-
Me
mižimo pl «nižali *e te be-«mo te i«.
Nsil ***** Po-
tekstilna f velike tudi
»•n
r: r*i,
J* i*k
» "onižalali
„ ? ~ ""mui.ka o. a, s	V hišo
*kt>!l¿n* nM*r.kl »tvari po.
SvOtlinovo hčer. Tretji pa je ta-čas hodil po hiši ter pazil, da jih kdo ne zaloti. Potem pa so se razgubili v noč.
Enega od roparjev so že prijeli. Ta se je po daljšem tajenju vendarle uda! ter priznal dejanje, obenem pa izdal imeni ostalih dveh napadalcev. Zdaj so menda že vsi tri trije pod ključem.
- Zaradi komunistične propagande sta bila pred velikim sodnim senatom v Ljubljani obsojena dva mlada rudarja iz Lok pri Zagorju, eden na 2 meseca, drugi na 4 mesece strogega zapora. V čem je bila ta komunistična propaganda? Razširjala sta razno komunistično tajno literaturo, predvsem tajen letak "Delovnemu ljudstvu trboveljskih revirjev." Letak je pisal o izkoriščanju Trboveljske premogokop-ne družbe. To, agitacija proti tej odiralski družbi, se smatra pri nas za protidržavno propagando. Oba branilca obtožencev sta se zelo zavzemala za oba obtoženca, kazala na nečloveško postopanje omenjene družbe ter pledirala za oprostitev. Oba pa sta bila obsojena. Proti bogatim podjetjem ne smeš agitirati.
Ovaduštvo ali služba?—V Tržiču imajo meščansko šolo, njen ravnatelj je Albin Lajovic iz znane litijske družine (brat komponista Lajovica, ki je nehal komponirati in piše rajši na vso moč učene članke za "Jutro"). Ta Lajovic je poslal okrajnemu glavarju v Kranju seznam tržiških državnih nameščencev ter pri vsakem zapisal tudi njih politično življenje. Dajai je o-cene: kdo je dober in kdo slab državljan, kdo je za režim, kdo je opozicionalec. Glede 16 tržiških državnih uradnikov je zapisal v tem seznamu, ds kažejo pri vsski priliki "nerazpoloženje proti državi". Tako je ocenil tudi kaplana Viktorja Zakrajška. Ta pa je Lajovica zaradi tega tožil, češ, da ga s takimi denun-cijacijami spravlja ob ugled. Sodišče je razpravljalo o tej zade-
vi: obtoženi Lajovic se je zagovarjal, da je sestavil seznam kot tajnik državne stranke in sicer po naročilu in navodilu kranjskega poslanca Lončarja, hotelirja v Tržiču in predsednika krajevne organizacije državne stranke. Zaradi tega tu ne gre za denunciacijo in obrekovanje, storil je le svojo službeno in pa-triotično dolžnost Tožitelj Za-krajšek pa je dejal, da je vseeno ali je ovaduštvo službeno ali neslužbeno, bil je obrekovan in zahteva od sodišča zadoščenje. Sodišče se je postavilo obtožencu ob stran ter ga oprostilo, češ, da je delal obtoženec v obrambo višjih interesov, ne pa iz zlobno-sti. Ovaduštvo se loči od ovadu-štva: imamo ovaduštvo iz rodo-ljubja, ki je nekaznjivo in celo zaslužno, in imamo ovaduštvo, ki je izvršeno iz zlobe. To je kaznjivo. Ali bodo Lajovičeve negativne ocene koristile ali škodovale, je drugo vprašanje. Na to vprašanje sodišče ni odgovorilo.
Velik požar v Žužemberku
Dne 12. aeptembra popoldne okoli treh je izbruhnil v Žužemberku ogenj, ki je bil velika nevarnost za ves trg. Ogenj se je naglo razširil na U objektov ter je povzročil okrog pol milijona škode.
Nastal je ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Feliksa Glihe. Na podu je bilo deset vozov sena in slame, poslopje samo pa krito s slamo — in tako je ves objekt v nekaj trenutkih bil kakor ogromna goreča baklja. Z vso naglico se Je ogenj razširil na sosedna poslopja posestnikov Janeza Novaka, Ivana Vehovca, Jožefe Ko-šičkove, Petra Okorela in Leopolda Pašarja, najprej na gospodarska, potem pa tudi na sta-novanjska poslopja. V pol ure se je zbralo v 2užemberku 18 motornih brizgaln raznih gasil* nih društev (Novo mesto, Stična, Dvor, Zagradec, Vavta vas, Smihel, Muljava itd.) ter zadeli »ipati na goreče hiše vodo iz vodnjHkov in Krke. Kmetje ao naglo pognali živino iz hleva ter znosili opravo iz hiš. Ce bi Ve-hovčevo goapodarsko poslopje ne bilo zidano, bi se ogenj gotovo razširil tudi čeznjo na druga poslopja proti sodišču. Po nekaj u-rah hudega dela je uspelo gasilcem rešiti pogorelcem deloms hiše (nekatere so samo ožgane in vsem je zgorela le streha), dočim so gospodarsks poslopja pogorela do tal. Druga nevarnost so bili cigani, ki so se mudili v bližini pa so hoteli izkori-stitl vaško zbeganost za svojo krsjo. Pa so jih orožniki polovlll ter vtaknili v zapore. Vsa škoda znaša najmanj pol milijona dinarjev, zavarovani pa so bili pogorele! le malo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Mogoče je kdo odvrgel cigareto, ki je v dobi mlačve In suše lahko našla dobro netivo.
Unija zmagala pri vtN-Nah ¥ Reading*
Nogavičarjl so se a veliko večino izrekli proti kompanijaki uniji
Reading. Pa. — Prve volitve na podlagi industrijskega sako-na ao reaultirale v veliki in ana-čilni zmagi za unijo.
S štirimi proti enemu ao de lavci, ki so upoaleni v 42 nogavi-čarskih tovarnah v tem okraju, odločili, naj jih reprezentir» A naeridka federacija uogaviftur-skih delavcev pri vseh pogajanjih z delodajalci.
Volitve so se vršile pod nadzorstvom narodnega delavskega odbora in pokazale so, da ao u-nijski voditelji niso motili, ko ao trdili, da bodo nogavttarji od-glasovali z veliko večino proti kompanijskim unijam, katere ao jim akušali tovarnarji vsiliti, pri tajnih in svobodnih volitvah.
Glasovanje je bilo tajno in pod vodstvom repreresentantov narodnega delavskega odbora In sodnika N. P. Schaferja. Odbor so tvorili reprezentantje delodajalcev in delavcev ter načelnik, ki ga je izbralo sodišče.
Delavcem sta bili dani na Izbiro dve listi kandidatov. Na eni so bila imena kandidatov, katere so nominirall represen-tanti unije in je nosila podpis predsednika federacije, na drugi pa so bila imena kompanij-skih kandidatov.
Vse tovarne, kjer ao sedaj vršile volitve, ao počivale več ko dva meseca zaradi stavke, dokler ni narodni delavski odbor prisilil nogavičarje in delodajalce na sprejetje premirja. Delodajalci so prej vedno trdili, da nogavičarji ne marajo unije, toda volitve, pri katerih so se delavci izrekli z veliko večino proti kompanijskim unijam, so odstranile vsak dvom v tem oziru.
j Slowiiln liroJn
Podporia Jodooti
IT. J «M»«t
WT-M UwmimU Ave, CMsaa«, HL	TsL M««U 4t04
glavni odbor s. n. p. j.
UPRAVNI OUORK: VINCSNT CAINKAR,	.. IS67 8. LmdsU A v»., Chicago, M.
PRED A, VUAR. «L Ujtuk.........2657 S. LawodaU Av., Ohksgo. "k
LAWRENCEÜRADISHKK, Uj.bol.odtl.2SA7 S. Lswndtl« Art., Chicsfo, lil
JOHN VOQRICH, gi. bla«sjnMi......MA7 8. Uwnfel« Avr. Ofcfeaco, 1U.
HUP GOMNA, upravitelj «laills... M57 8. Uw»dak A v», C* tuco, lil JOHN MOLU, urednik fla.il*......MST 8. UwsdaW Ave, Chica*«. III
ODBORNIRIt
FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......I m C. ?4th St., Cleveland, O.
JONN K. LOK AR JH., drufi podpredsednik.. U»S K. I70th 81.. Cleveland, O.
GOSPODARSKI ODSRKi
MATH PETROVICH, predsednik...........KU» K. UOth St., Cleveland, O.
ANTHONY CVETKOVICH..............VH3 Señera Ave., Brooklyn, N. Y.
JOHN OUP...................14« 8. Prospect Ave., Clarendon Hills, IU.
POROTNI ODAKKi
JOHN QORtaK, predsednik..............4U W. Hay SU, Bpdnffield. iU.
ANTON dULAR...................................Boa t7. Arma. Kans.
JOHN TRCEU..................................Boa IST, StMhane, Pa.
PRANK PODBOJ.................................Bot «S, ParkhtU. Pa.
PRANK BARBICH........................181« K. 17«th BU Cleveland, Q.
NADZORNI ODSRKi
PRANK BAITC, predsednik..............,...»«$• W. ta* it., Qklseco, I1L
FRED MALOAI..............................H Cewtrnl Park, Peru, IU.
JACOB AtMBROZICH......................418 Piaret 8t., Eveleth, M Inn.
mSmmo • et«valed WWnkl. Ii Male * vi
pnssai ..... ........ J —--------
VSA PISMA. M M aaaataje ae »e*U et »H<M<elfci. aaj ae »Mh» ae >nSil»lll<» vas DSM A SNS eelUJetve * Mm«, ki M OMe Sk «en*e*ee edMhe le Muela
KMS^U žslf zniČRrji s® m,L s« združili
Ia| m azuleja aa •> lalalllve.
Vea aaSav«. llkaMa aa Mallke ee«»ara. aal aa ea»S»|a ee M. «MaMlae. Vaa aaSeae \ avaal a Mee*|al«hUel paall. aal se eeAUJeia ea MasaieUlve. V Mí PIITOMM Il«df	f IpfiVBMl (MÍPI Ä (pQVSpttJft
"	m »al HUMI ae laka Oerite.
II DOPISI le Cragi «ptai. muli, —Umi. iinlikl la «tak aea, bat la t ave*
* MIT a Uwei* Ave.. OOSaece. IU.
V|Í DOPISI la * 0 (ptMÍBRflt ANRMÉM^
MOtti .
í'bwhwunlratUns fer Illa
el
éÜSua iT-Psoavsto.""
|	svéwmm (Win
VSTO,
__AnM la
akeeia ke aS^veaaaS le
AS nmíUmmh el naew eeS kealeeaa nmhrIri U4eaa iM aaeikaM atkar leefH aheeM ke S««vaaaaé la «ka ililHl^ alflaa.
BÉlÉlfcfc ÉMB	IImiM MÉÉM0MÉ l# ÚM g^litAII MMMiMV«
MMMHitf mmMmm	i||9 jirMIfiha Um uünrif'i mNIím mmU Im
___________ Ifca weak el
Bella, akelrawa el Ike SeeH el Ckereaa.
le Paeak
le Jaka
UstanovMi so skupno federacijo ki bo delovala za njih ekonom ske, industrijske in peHtMne inter
Požar v PredoaJJaii.—V Predo-sljah pri Kranju je posestniku, iagarju in mlinarju pogorelo gospodarsko poslopje do tal. Zgorela je vsa krma, drva, orodje in vozovi ter je škode za nad 70,000 Din.
Montrsal Kanada. — Na konferenci voditeljev vseh šelecni-čarskih unij v Kanadi, ki so js vršila zadnji teden v tem mestu je bila ustanovljena skupna federacija, ki sliči Asociaciji še lezničarskih voditeljev v Zdru lenih d rta v ah, v katero spada vseh 22 šelezničarakih unij.
V	preteklosti kanadski železničarji niso imeli nobenih med sebojnih zvez, v bodoče pa bodo pod okriljem nove federacije sku pno nastopali v mezdnih poga janjih in pred poatavodajnim zbornicam. Do tega koraka je voditelje «elezničarjev pri vedel v veliki meri poskus za nove rc dukcije in pa skušnje skupnega nastopanja v zadnjem zasedan ju parlamenta.
V	tem zasedanji je Mlo tel«* niško vprašanje med najvainej širni. Komiaija, ki se Je bavfta
dalj časa z njih problemi, Je priporočala v al ne spremembe v u-pravi vladne lelesnles. 8 skupnim nastopom v«eh unij j« bilo preprečeno, da parlament nI toliko gasil po interesih teioaničar» jov kot je priporočala komisija.
Od tedaj ao se ŠoWsnlos vrgle na posamezne unije in skušale izvesti nove redukcijo ter isvoje-vati druge ugodnosti zase in na škodo delavcev. Ta naakok jo !* leaničarje še bolj zttttal in rssul-tat je skupna federacija vsah S unij, ki imajo v Kanadi okrog 200,600 članov.
Federacija bo delovala na sli-Čen način kot asociacija ameriških Šelesničarskih voditeljev, ki se je posebno v tej krlai Izkazala za isredno efektivno organiia-cijo. S skupnim nastopom vsah lolesnlčarsklh unij ao bile preprečeno večje redukcije In pred kongresom ao ¿desničarji izvoje-vali važne protekcljake določbe in močno vplivali na vao posredno in neposredno delavsko zakonodajo.
Morilec hrvatskega trgovca Izpuščen Is zapora
Unlontown, Pa. —- Sodišča o-bičajno obsodijo rudarja, 1^1 ao militantno aktivni v plketnih vr-atah, na tri do šest let sapora, toda John Voder, šerifski deputlj v službi Pittsburgh Coal Co.. ki Jo ustrelil Miks Flllpoviča, hr vatskega trgovca, v juniju let« 1981 in je bil spoznan krivim ter obsojen ns dve leti zspors, /e le dobil svobodo. Zdrsvnikl, naklonjeni Pittsburgh Coal Co., so fa. m reč podali Izjavo, da Yoder trpi ne poškodbah hrbtenice, katere Jo (MjII pri Igranju žoge, nakar jo bil (spuščen I« zspors. Kmest Hsmes, rudsmki nadzornik pri Pittsburgh Coal Co. in sedem drugih pofeojnikov, ki so blll tudi obtoženi umorov zs časa rudarske/tsvke, Je Wlo ns sodišču oproššsnih,
KHIpfvič je bil ustreljen, ko je stal prid svojo trgovino, ns ks-tero so pobojniki otvorill ogenj brez vsake |*r«vokarlJe
Delavsko zborovanj« aa Jagozapada
MTaborevanje" ao bo vršilo koncem tedna v (Koloradu
lhmver, Coio. — V Plne Cre-•tu, v bližini Colorado Bprlngsa, se bo od 1. do 4. septembra vršilo veliko delavsko "taborovanje1', ns katerega pridejo socialisti, u-nionistl, tehnokrati In drugi la patih držav jugozapada.
Kljub vsllkl rasdaljl se |>ričs-kuje velike udeležbe. Is Nove Mehike pride več trukov socialistov in drugih, prav tako is Ne-braake, Utaha, Wyomiuga in Co-lorada. Glavni govornik bo Oskar Amsringer.
Ta "encampment" ali taborovanje aklictijejo aociellati6na stranka. Kantinentalni odbor tehnokratov In Kontinentalni kongres Is držav Hkalnatega gorovja. Na programu so poleg govorov in diskusij tudi zabavne točke.
Po vojni Je to prvo taborovanje na jugosapadu. Dokler Js bilo socialistično gibanje močno, so s« vršila v rasnih krajih dežele in so postajala bolj In bolj prlvlač-na. Posebno na jugosapadu so se Jih udelešovali tisoči fsrmarjev in delavesv. Sklicatelji pravijo, da taborovanje zopet postane vsakoletna Institucija v Um de-tu deželo In bodo o tem tudi diskusije. _
Midiborg m pripravlja aa brani, tov Nirs
VVashington. — Domnevajoč, da l*o prej ali slej prišlo do sod-nijeklh bojev o Nlftl. se njen glavni pravdni svetovaisc Do. na Id Riobbsrg že sedaj priprsv. Ije na 'obrambo. Njegov štab sbi. rs | »oda tke in snuje formula sa nJ*no obrambo pred sodišči.
To dela na domnevi, de bodo šli isidjetniki prwj ali slej na so-dlHf in skušali sakon razveljavi-ti, češ, da je proti usUven.
Rev »Ilirija na jeze kn povspešili vstajo
Kuhi Machad»« i p"lin«ii. ÍMMMMaei -1m Perrs.M m i«»aii aaj««tf Ijedake ■tsjo. Ns silil se **perrtstr g mrtvim dijake«, ki so ga «bW.
MOdpokHr'* mUwsoškegs župana padel v vode
Milwaukee, Win. — Kampanja milwauAkih kapilalistov, ki so pod masko "organizacija davko plaOevalerv" agltirall za odpo-(Ur socialističnega župsns H<»s na. se je fzjsluvlls. Voditelji od-poklkne kampanje so zadnje dni sami umaknili peticijo s podpisi sa odpoklici»* volitve, ki naj M bile ¥ prihodnjem novembru, Preiskava U peticije je namrv* odkrila celo vrsto sleparij In I«ž-iijlvth pre t v«*, s katerimi so lo vMI podpise — In da se izognejo Ms maš I. so sami zavrgli peticijo. %e vznik otlfaikllrs so nsvsjall, da Jo žepan Moan «skrivil svl. šanjo davkov,
Vlade odklenil« posojilo želesnlrl VVashington — Meddržavna trgovinska komisija Je zavrnila prošnjo Northern Pacific IHet-nlce sa vladno posojlk* v znesku snegs milijona dolarjev radi ns-zsdostnlh garsnelj. To šek*n|. co kontrolirajo Van Mwerlngor-Jevl Interesi, a katerimi stoji M organe va hiša Vladno posojilo je «e prsj dvakrat dobila Po tej odklofiHvi se bondi Northsm Pacific takoj padli s »100 ns Ti.
Telefonisti« ss ergsnlsérsjs laosten, Mass. — Telefonist k«* v tem mesto se orgsnislrsis «ni-jo, ki Je dobila ime Untied ToU-phone Operators of America. Or* ganiaatlje «s namerava pridruži-ti AmsrMkl dravski t«d»rm .JI la ja aaproslsls aa čarter.
4
KK08.VET9
PETEK, i. c
Tone SelUkar:
NASEDU BROD
Romam v treh delih
yHflMBMMBMHH
—	Povabim vas v voz, goapod • • •
__ Pavel Gor j up, medicinec, *e je predatavil. Z veseljem «prejemam vašo ponudbo!
Sedel je na kamen kraj Ane in kmalu sta bila v živahnem razgovoru.
—	Študiram drugo leto medicino. VaaKe počitnice napravim daljši izlet. To pot sem bil na morju, aeveda peš. Tako si prihranim denar za študij, pa tudi veseli me tako potovanje. Človek dodobra spozna kraje, ljudstvo, floro, večkrat sedem na kak voz, danes pa »mam izredno srečo: avto in lepo plemenito gospo. Kaj
hočem Ae več?
Ves je plamtel življenja, resničnosti, podjetnosti in mladosti. Bil je res mlad, mišičast in ožgan, kakor da sta si s solncem brata.
Šofer je kmalu popravil nedostatek, pospravil orodje in pognal motor. Darinka se je prebudila in je hotela sedeti z Bogdanom poleg šoferja. Ana in medicinec sta udobno sedela zadaj Motor je besneče brnel po strmini, dokler h« ni spustil voz nizdol k Moravicam in dalje
skozi šume proti Metliki.
—	Takole je prijetno potovati! je dejal
^"ua, je dejala Ana. Takole se voziti v lepi dan, skozi tihe, romantične kraje, na nič drugega misliti kakor na željo,, čim več videti, ah, nebeško je to. Nisem si mislila, da je tako prijetno.
— Ali ste prvič na takšnem potovanju?
—	Prvič na potovanju zaradi potovanja samega. Kadar se vozi Človek po opravkih, ima mnogo skrbi. Potovanje zaradi potovanja pa je
užitek.	Jf _
Spotoma je zvedela, da študira Gorjup v
Ljubljani in da je reven kot miš. Doma ima mater — vdovo, ki ga ne more preživljati ; zategadelj se sam tolče skozi življenje.
—	Gre! ji je pravil. Človek mora imeti le (rdno voljo in neomahljiv poslednji cilj pred seboj. Včasi sem lačen, a zato drugekrati prijetno sit. Ubijati se moram s tepci meščanskih družin, semtertja Je treba ponižnosti in nekoliko hinavstva, da se prerine človek skozi najhujše dni.
—	Res, imeti morate zelo trdno voljo, je dejala Ana. Jaz ne bi zmogla tega. Ne vidim v življenju toliko lepega, da bi se zaradi tega lepega izpostavljala tolikšnim naporom.
—	Gospa, je vzkliknil Gorjup, kaj naj bo lepšega za vas: bili ste ves mesec na morju, stanovali ste v hotelu in imeli Um dovolj vsega, česar ste si poželeli, potujete v avtomobilu, vidim vaša otroka, lepa, zdrava, v mestu imate svojo vilo, vrt? -
—	Tedaj mislite, ds je to višek sreče? Da je to vse, kar more človek v življenju doseči?
—	Ne, tega ne trdim, ampak če gledam vse to z mojega položaja? Gospa, vi niste bili nikoli Isčni. Toda le lačen človek ve in si lahko misli, da je bogat človek srečen. Vsaj sit je vedno!
—	To vam verjamem. Verjemite pa tudi vi meni, da je sit človek prav tako lahko zelo ne-a rečen.
—	Tedaj, gospa, sklepam, da je v vašem življenju vrzel, ki vam kali zadovoljstvo?
Ana je gledala v tega fanta z očmi ženske, ki je pozabila dolgo vrsto predsodkov. Zasačila se je v želji, ki nikakor ne bi smela zajeti njenih misli, toda se uživela v živost trenutka in naključja ter se radovala bližine mladega, soč-negs človeka.
Spodaj ob Kolpi je stalo mnogo žensk do pa-*u v vodi; prale so lan. Poldne je že ekoraj bilo. Onkraj mostu kraj Metlike je velela Ana ustaviti voz. Z medicincem sta odšla na most gledat te čudne perice. Vroče je bilo; zrak nad vodo je kar utripal in zdaj, ko ju ni hladila sapa vožnje, sta bila takoj potna po obrazu.
—	Gospa, je dejal, Kulpa je izredno topla voda. Pojdimo se kopat!
Bogdan je radostno zavriskal in zdirjal k vozu po Darinko.
—	Imenitno! je dejala veselo Ana. Toda plavati ne znam.
—	Voda ni globoka. Sicer pa, gospa, dober plavač sem. Naučim vas!
—	Zakaj ne? se je smejala Ana. Koliko zahtevate za takšne vodne instrukcije?
—	Gospa, za honorar se bova dogovorila.
—	Dobro! Upam, da Vaše zahteve ne bodo previsoke?
—	Ali pa!
—	Nič se ne bojim. Dobra plačnica sem!
Šofer je zapeljal avto v vrbovo senco. Ana si
je v vozu oblekla kopalni triko, ki se je tesno oprijemal njenega telesa, si poiskala v kovčegu gumasto čepico, nataknila pletene, rdeče copat-ke in stopila v solnce. Otroka sta že bila z Gor-jupom v vodi. Šofer je šel na most, se naslonil na ograjo ln občudoval perice, ki so imele do pasu zavihana krila.
Gorjup je stal v senci pod mostom in gledal v Ano, ki je stala na bregu v solncu. Njeno krepko, polno telo je plamtelo zdravja in ženskosti. Počasi je stopila v vodo ter si zmočila vrat in roki.
Bila je vesela. Zaželela je živeti nekaj trenutkov kot otrok. Pobrala je v vodi velik kamen in ga vrgla v vodo pred Gor j upa, da ga je po-brizgala do glave.
—	Haha! se je smejala, ko se je otresal vode. Kako se boji!
—	Pridite sem pod most, se je smejal medicinec, tu je globja!
- — Dajte mi roko! ga je prosila. t . *
Prijel jo je za roko in vedel pod most, kjer je bila voda visoka čez pas. Potopila se je do vratu in poskušala plavati. Toda vsakikiiit še je hoteja potopiti, če je poskusila dvigniti nogi. Razposajeno se je premetavala po vodi, škropila okoli sebe in se smejala kakor že dolgo ne.
Gorjup se je lovil z očmi, bila je v teh trenutkih silno mladostna in razigrana. Obotavljal se je.
—	Naučite me plavati, kakor ste obljubtjj! mu je zaklicala.
Plaval je k nji in jo prijel okoli pasu.
—	Spustite se! je dejal.
Njeno telo se je obesilo na njegove roke in zdaj se je brez skrbi spustila s tal.
—	Držite me, dobro me držite! je klicala in mahala z nogami po vodi.
Onkraj mostu, kjer je delala reka oster ovinek, jo je za hip spustil. Dva, tri metre je sama obvisela nad vodo in je bila vsa srečna nad uspehom.
--Izboren učitelj ste! Honorar vam ne
uide, mu je dejala.
Pavel Gorjup se je je dotikal z rameni. Bil je mlad, goreč, poln ognjevitosti. Drzno jo je stisnil k sebi in jo poljubil.
—	Honorar, gospa! je dahnil.
(Dalj« prihodajt&k
Mo more bili deportiran?
I^ihko se reče, da je prišelje-41 ec v prvih petih lotih svojega -bivanja v Združenih državah tukaj na poskušnjo. Ako mine ta I bila prišla v Združene države kot
more dokazati, da vzrok umobol-nosti sega v dobo po prihodu v A-meriko (kar se le izjemoma more dokazati). Pred kratkim je priseljeniška oblast ukazala de-portacijo neke Norvežanke, ki je
doba, ne da bi prišel v težave h priseljeniško oblastjo, mu ni
otrok pred kakimi dvajsetimi leti, se je tukaj poročila ln je bila
treba več imeti skrbi glede de-1 mati tukaj rojenih Amerikan portacije. Seveda nekateri pri- cev. V zadnjem letu pa, ko je po-seljenci morejo biti deportirani kazala znake umobolnosti, jo je \sak čas ne glede koliko časa se soprog |>oslal na Norveško, češ.
tukaj nahajajo. Ali to so le oee-be, ki so bile kaznovane kot zločinci neke vrste ali p« taki, ki se priznavajo za pristale političnih programov, ki .ho tukaj smatrajo kot nevarno radikalni. Poleg toga je treba vedno imeti v vidu. da vsi. ki so prišli nepo-stavno po 1. juliju 1024, oziroma ki so |>o tem dnevu bili pripu-Ačeni za začasno bivanje, ali so tukaj nepoatavno ostali, morejo biti deportirani vsak čas brez o-zira na to koliko lot so tukaj nahajajo.
Ali kdor je prišel sem postavno, se v glavnrm nima bati de-portacije po preteku prvih .petih let po svojem prihodu. Ali treba je poudarjati, dil to pomenja pet
da ji bo tamoinje podnebje pomagalo. Povrnila se je zo|>et v Združene države in je bila tu internirana v umobolnico. Ker ni minulo pet let po njenem zadnjem prihodu v Združeno drža ve, je bilo uvedeno deportacij-sko postopanje. Dosedsi na ni bila še deportirana, ker nor ve ški konzul po tolikih letih noče priznati njenega norvežanakega državljanstva in sato noč»- izda ti norveškega potnega lUta.
Osnovni priseljeniški zakon ml I. 1917 določa, da inosemoc, ki flpada v eno ali drugo vr«to, ki so po zakonu izključene, ali je
njegovem prihodu. Kar se tiče inozemcev, »padajočih v prvo skupino, deportacijsko postopa nje mora biti uvedeno tekom pr vih petih let in ne kasneje. Kar se tiče 'druge skupine, morajo pasti na breme javnega dobro-delstva (public charge) tekom prvilj petih let, ali deportacijsko IHjstopanje more biti uvedeno vsak čas kasneje, ko oblast izve, da se je to zgodilo. DejanskJ pa. ako je bil inozemec na primer oskrbljen brezplačno v javni bolnišnici tekom prvih petih let po svojem prihodu, ali to dejftvo pride na znanje priseljeniške oblasti šele recimo sedmo leto po njegovem prihodu in se izkaže, da je inozemec med tem bil v stanu vzdrževati samega sebe, tedaj ni verjetno, da bo priseljeniška oblast uvedla .deportacijsko postopanje proti njemu.
Zakon izključuje brez izjeme vse priseljence, ki so umobolni, ' sIplMtumni, eplleptlčni itd., kakor tudi osebe, ki imajo tuberkulozo ali trpijo na kaki nalezljivi bolezni. Ako je bil nekdo
Ako jt tak slalmumen otrok premožnih staršev, ki ga ne bi postavili v javno bolnišnico, otrok sicer ne bi postal 'public charge', ali bi bil vendarle podvržen deportacij i tekom prvih let po pri-todu, ako bi priseljeniška ob-ast doznala na kak način (recimo potom šolskih oblasti) o njegovi slaboumnosti.
Iz tega, kar smo zgoraj navedli, je razvidno, da brezplačna bolnišnična oskrba, ki se popolnoma ali deloma vzdržuje Iz , avnih skladov, utegne podvreči nozemca nevarnosti deportacije, ako ni minulo še pet let po zadnjem prihodu v Ameriko. Tak nozemec je postal "public charg^" kakor se temu pravi. Zakon pa napravlja izjemo za one, ki morejo dokazati, da so postali "public charge" iz vzro-ca, ki je nastal po zadnjem prihodu. To je brezplačno porodno oskrbo v javnem zavodu, ne da bi se podvrgla nevarnosti deportacije. Niti inozemec, ki bi bil sprejet v javno bolnišnico radi poškodbe v kaki nezgodi ali radi pljučnice, ne bi bil podvržen de portaciji. Ako ta brezplačna bolniška oskrba prinaša na dan znake tuberkuloze ali umogolno-sti ali kake druge bolezni, glede katere se sme smatrati, da vsaj prvotni vzroki so obstojali pred prihodom, potem seveda bi bil nozemec podvržen deportacij i.
Leta 1925 so začeli pregledovati inozemce že doma na ameriškem konzulatu mesto še le ob prihodu v Ameriko. Onega leta so bili zdravniki ameriškega zdravstvenega urada odposlani ameriške konzulate na Angleškem in Irskem v svrho, da na tančno pregledujejo vse inozemce, ki zaprosijo za priseljeniško vizo. Nedvomno je bilo to toli* ko v korist oblastem, kolikor tudi priseljencem, ki jim ni bilo več treba tvegati možnosti brezuspešne vožnje v Združene drža ve. Zato je bil sistem razširjen tudi na druge dežele, ne pa na vse (na pr. ne v Jugoslavijo). Ta sistem je znatno znižal število onih priseljencev, ki so izključeni ob prihodu v Združene clrzave.
Končno naj navedemo sledeč dogodek, ki pokazuje, kako more malenkostna bolezen dovest do deportacije. Nekdo je priše v Californijo 1. 1923. Prihodnje leto so <prišli za njim žena in trije otroci. L. 1925 je radi neke manjše bolezni v grlu postal pa-cijent (brezplačno) bolnišnice v Los Angelesu. Med tem je njegova družina dobivala javno podporo. Deportacijsko postopa nje je bilo uvedeno proti njemu in družini, češ, da so ob svojem prihodu bili "likely to become public charge" in so morali za to biti izključeni. Vložil je pri ziv na sodišče, ali bil je odbit. Sodišče je ugotovilo, da je bil pred svojim prihodom operiran radi hernije in da zato je bil ob prihodu take vrste, ki utegne pasti na breme javnega dobro-delstva.
Seveda niso sodniki vedno tako neliberalni, kajti drugače bi bili skoraj vsi inozemci, ki dobivajo brezplačno oskrbo v javni bolnišnici tekom prvih petih let, podvrženi deportaciji. Navadno le tedaj, ako se izkaže, da tak inozemec je aplošno "undesirable", se izvršuje zakon v polni strogosti.—FLIS.
' r~rvp,
Harold Ickes (na levi), tajnik notranjih zadev ki <jj upoelitev 18,000 delavcev v New Yorku na podlarf Ju posojila $42,200,000 za javna dela. Ampak v mestu n*T je okrog milijon delavcev brez dela...
Uaiveriitetni profesor "dekle za wee"
Originalno privatno življenje angleškega učenjaka
bil vendarle pripuščen bodisi ra tak vendarle pripuščen pomoto-di pogreika a strani prmoljeni-' ma. je kljub temu lahko
*ke oblaki nit radi drugega .rn tirun tokom jw»fth let. sko stvar
ka. more biti dtparliran trkom j pride na znanje priseljeniški ob-
let po zadnjem prihodu. Ksr se	_ | ___
tiče deportacije, odsotnost Is ¡petih let po svojem prthtulu, ako, lasti. Te stvari navadno prihš-
Zdrutenlh držav, pa naj bo še | kasneje priseljeniška oblast Iz- JoJo na dan vsled tega, če je bil
tako kratka (na pr. le Islet v Ka-1 ve, da je dotlčnlk tak, da »ploh nado). lihriše p rv h od no bivanje ne bi smel biti pripuščen. Druga in do|M>rtacijsks doba začne zno-' določhs trga zakona doloma deva ter traja pet let po zopetnom portacljo \%«kegs lnoaem<-M. ki
prihodu v Združeno države. Ns pr. vsskdo. ki po«Une hlaaen tekom prvih pH let p»» prihodu, je
je tekom prvih let padel na breme Javnega dobrodelstvs. razun *><» more dokazati, da je vzrok
podvržen
iji, rasun ako njegovega siromaštva luutal po
kdo oakrbljen v javni bolnišnici in tako postal "public charge Slaboumen o^rok. ki je bil in. temiran v javen zavod, je pod-
Profesor Heath, docent za filozofijo na univerzi Swansea ni le izvrsten strokovnjak, marveč tudi neprekosljivo "dekle za vse Kdor ne verjame, naj bere naslednje vrste:
Profesor sam oskrbuje svoje gospodinjstvo, pospravlja, pometa, kuha, pomiva, pere in šiva, krpa nogavice, lika parkete, — skratka opravlja vsa domača in nedomaČa dela. A motil bi se, kdor bi mislil, da dela profesor to iz slcoposti ali iz ljudomilosti. Kaj še! mož je oženjen. Ima zelo čedno ženico in jo tako ljubi, da ji brani kakršnokoli gospodinjsko udejstvovanje. Zato se je takoj po poroki odločil, da bo vsa dela opravljal sam.
Nedavno je bilo v Oxfordu zborovanje društva za socialno higieno. Tam je prof. Heath razkril način svojega življenja ter je seveda takoj postal junak dneva in senzacija za vse zboro-valce. Nekateri njegovi tovariši so sicer zaradi tega z njim zbijali šale, toda on si ni dal vzeti časti, ki mu jo delsjo domaČi opravki. Ko so za to zve deli angleški novinarji, so kakor muhe prileteli nad profesorja in njegovo ženo. Profesorjeva že na je morala izdati možu ustno spričevalo o gospodinjskih delih in njegovi udeležbi pri njih. Zaradi svojevrstnosti ga ponatis-kujemo. Odstotki kažejo profesorjev delež.
Pometanje, čiščenje stanovanja, likanje parketov 100 odst. Brez napake!
Skrb za pohištvo in red 100 odst. Grandiozno!
Perilo 08 odst. Dela počasi!
Brisanje prahu 72 odst. Brezbrižno I
Pospravljanje 85 odst. Metodično, skoraj padentno!
Nakupovanje 80 odst. Zelo štedljiv!
Splošna ocena: dostopen pouku, razumen, veaten in samostojen.
0 kuharskih zmoinortl jega moza se profesorje» firra ni izrazila. Sama se \ na to panogo ne razum dar je pripomnila: "Ven, zelo nemiren in.zaskrbljJ peče ali kuha klobase il| i vlja narezek. Vendar morj znati, da ni de nikoli osm< kožice ne ponve, v kateri pri ognjišču."
Res zavidanja vreden mož!
PRENOVITE SEM
NI ja nitja cm« ud nata. m , Novi baaamant Novo lim tli a«*idano oapradj* hit*. |«JI«» , Konkrit ali i, op»k* prltlUj». | va*h v ni. Zaprt'pori. fuUtal fc atraho. Nov plumbinr Pur« •en aH tidan garat «4 v.hktati. ■li bromovo oapradj« prodajaln, | nf ali ladnji por«. Dvigaaui ia h M«. Stanovanj* na pufatiatj«. ake poalaj*. Hodnika ali cM« hiš, * aibaatoaa kritja, aafilt, <*• t ti* na nov« tli atara hita.
Pojaanilo braiplaino Ud na a iaaa u plafilo. S« vam pnpanft
J. Pondeliki
Main Office: 2513 W. 22«
Cicero, III.
Phon*a Rbrkw*ll 41»; Otm
POJASNILO
Vsled deprsslje Is « krize, ki je zadels M Članstvo oziroma narsii šega lista Prosveta, ji * da pojssnimo tajnik« stopnikom Prosvete, k vzamejo od naročslkt? Prosveta naročnino tsUl pol leta in kjer si dnfl samo zs četrt leta. Van se dobiti da, ker razs* vajo to. List Prosrcts prizadet v ti krizi is nI ramo aa tsjnike Is Ml da skušsjo kjerkoli * hraniti naročnike ss i Apeliramo tudi ss N naročnike, ds nsj lihi poravnajo svojo al mogoče plačati čajte polletno da se ohrani list št dnevnik.
Philip Godtaa, op
Naročite M1*M najboljši mesečnik vensko mladine!
PES USTRELIL GOSPODARJA
Nenavsdna nesreča se je pripetile v Ljubnem na Češkem. Ravnatelj osnovne šole Josef Va-siček je bil velik prijatelj lova. Imel je velikega lovskega psa, ki ga je izuril v raznih poslušnostih.
Te dni se je vrnil s psom z lova. Ko sta prišla domov, se je hotel pea gospodarju podobriks-tt In je planil nanj. Po neprevidnosti je zadel s šapo na odprtega petelina v puški, ki se je zaradi sunka sprožila. Krogla je zadela Vasička v trebuh in lovec je moral čez nekaj čass umreti.
Poena svoje starše
MMaks, zdaj bi pa morala domov, sedem bo že ura T
"Ne, kaj pa misliš I Ce se zdaj vrnavs, bova rtašešksns, ker naju tako dolgo ni bilo. Ce pa prideva šele ob devetih, dobiva po-
vršen deportacij! is obeh vzro-|^ub» k€r M n*m» n|č hudega kov (ker je bil alaboumen ob Pripetilo
svojem prihodu in ker je padel -—a.....
na breme javnega dobrodelstvs J. A**"™!»*
ta Pvmtal
TISKARNA S.N.P
«pgBJIHA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča j
Tlaka vabila za veselice ln shode. vixitnk*L knjige, koledarje, letake Itd. v slovenjem, s slovaškem, češkem, nemškem, sniJ*1"
VODSTVO TISKARNE APELIRA
a N. Pa ln DA TISKOVINE NAiOfI
V SVOJI TISKARNI
fm pejualla Saj«
__ -— u.iUkoV"
«si)Bk«<
Pilite pe IsfonMcU«
S.N.P.J
ttS7-M
. PlUNTEj
tam, j a