Leto XIII, V Celju, dne 22. septembra 1903. L Štev. 74’- - A .' -j , krono tpmor S,Cer VSak torek in P etek - — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano — Rokopisi se ne vračajo. - Za inserate se plačuje c jne pris ojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 krom; ista naj se pošilja: Upravništvu ,,Domovine" v Celju. Slovenskim posojilnicam in drugim zadrugam. (Izviren dopis iz Savinske doline.) V svoji predzadnji številki je prinesel .Slo- venski Gospodar" članek, katerega naslov se glasi .Slovenskim posojilnicam in zadrugam". Ker se nam dozdeva stvar zelo važna, potrebno je na vsak način, da se tudi čuje druga plat zvona. Dvomljivo je, ali so stvarni razlogi mero¬ dajni za .Slov. Gospodarja", ki se v zadnjem času tolikokrat zaganja v celjsko .Zvezo". Mnenje, da hoče „Slov. Gospodar" na Spod. Štajarskem uprizoriti oni gospodarski razpor in boj, ki besni na Kranjskem, ne dozdeva se nam neosnovano. Glavno načelo celjske .Zveze" je bilo od dneva, ko se je ustanovila, do danes, pospeše¬ vati edino le gospodarski razvoj celokupnega slovenskega naroda in se ne ozirati na politična stremljenja in stranke. Vse slovenske denarne zadruge na Štajarskem so do najnovejšega časa upoštevale veliko važnost tega načela in so ostale zveste skoraj brez izjeme celjski „Zvezi“. Ko se je pa osnovala pred nekaterimi leti iz strankarskih nagibov gospodarska zveza" v Ljubljani, pojavilo se je na zadružnem polju nasprotstvo, ki ni bilo izraz gospodarskih potreb slovenskega ljudstva, ampak le dokaz pogubnega strankarstva. Vsebina uvodnega članka „Slov. Gosp." nas sili, da govorimo o nekaterih njegovih trditvah. Člankar trdi, da je nastopila nova doba za po- sojilništvo vsled pred kratkim razglašenega re¬ vizijskega zakona, ki zahteva, da mora biti vsaka zadruga člen .Zveze", ki skrbi za redno revizijo. Znano je, da je celjska .Zveza" že pred 12 leti vpeljala obligatorično revizijo, torej to, kar določuje sedaj zakon. Za zadruge, oziroma posojilnice, ki so v celjski ,Zvezi“ in katerih število znaša črez 110, pač sedaj vsled tega za kona ni napočila nikaka „nova doba“. Radi tega pač ni potreba tem posojilnicam premišljevati, kaj sedaj učiniti. Ker stara pravila celjske .Zveze" popolnoma odgovarjajo novemu zakonu, ni opravičena bojazen, da bi vlada ne priznala že obstoječe obligatorične revizije. Člankar se huduje nad dejstvom, da se celjska .Zveza" ni sedaj preustrojila v zadrugo, ampak ostala društvo. Na to odgovarjamo sle¬ deče : .Zveza" slov. posojilnic se je osnovala leta 1883 na podlagi navadne društvene postave, ker je bil njen smoter, pospeševati slovensko posojilništvo v vsakem oziru. Letošnji redni občni zbor .Zveze" se je vršil 4. junija, torej prej nego je bila nova zadružna postava progla¬ šena; na tem občnem zboru se je dal predsed- ništvu nalog, da naj na podlagi nove postave predrugači pravila in jih predloži v pretresovanje rednemu občnemu zboru. Vsled tega sta se izdelala dva načrta. Po enem načrtu bi naj ostala .Zveza" društvo, in bi naj celjska poso¬ jilnica postala denarna centrala za člane ter bi .Zveza" tudi smela sprejemati gospodarske zadruge kot člane; osnoval bi se pri celjski posojilnici poseben oddelek, katerega svrha bi bila, dajati odprt kredit in sprejemati odvečno gotovino na obrestovanje. Predsedništvo je pred¬ ložilo tudi še drug načrt pri katerem se naj osnuje nova .Zveza" kot zadruga, ki naj bi bila povrh .Zvezi" še centralni denarni zavod. Oba načrta sta se predložila izvenrednemu občnemu zboru dne 7. avgusta t. 1., katerega se je ude¬ ležilo lepo število slov. posojilničarjev. Žvahna je bila debata o teh dveh načrtih Povdarjalo se je, da ne kaže snovati v Celju še tretji slov, denarni zavod, ker ne bi bilo na razpolago osobja za vodstvo takega tretjega denarnega zavoda. Celjska posojilnica je tako močen de¬ narni zavod, da lahko ustreza vsem zahtevam, in da je torej itak nekaka denarna centrala. V .Zvezi" se nahajajoče posojilnice imajo n. p. sedaj v celjski posojilnici okolu 800.000 kron naloženega in okolu 600 000 kron izposojenega denarja. Naglašalo se je posebno, da ima društvo .Zveza" koncesijo za tiskarno; katere v smislu zakona novoustanovljena zadruga ne bi smela se posluževati. Sprejel se je končno skoraj eno¬ glasno načrt, da ostane .Zveza" društvo in da naj postane celjska posojilnica denarna centrala .Zveze". Ni dvoma potemtakem, da bode celjska .Zveza" v polnem obsegu ustrezala svojemu smotru in da bode ona v vsakem oziru skrbela za svoje člane, akoravno se ni preustrojila v zadrugo. Kar se pa tiče nasveta .Slov. Gospodarja", da se naj snuje za vsako slovensko pokrajino posebna .Zveza" in da bi naj te tvorile centralno .Zvezo" v Ljubljani, naj spregovorimo nekoliko resnih in stvarnih besed. Vprašamo se, ali se da ta misel uresničiti, to je, ali bi bilo mogoče ustvariti eno tako .Zvezo" v vsaki pokrajini. Na Štajarskem bi bilo to danes še mogoče, na Kranjskem in Primorskem, kjer imamo dve si nasprotni stranki tudi v gospodarskem oziru, pa nikakor ni pričakovati, da bi se združili vsi zavodi v eno .Zvezo". Iz tega sledi, da bi mo¬ rali biti v Ljubljani dve centralni .Zvezi", kar bi nasprotje v vseh slovenskih pokrajinah le še bolj poostrilo. Prav čudno ne nam dozdeva to-le: Člankar trdi na koncu svojega članka, da noče nobeni zadrugi sugerirati, kateri .Zvezi* naj pri¬ stopi, dasi je smer omenjenega članka očitno naperjena proti celjski .Zvezi" in se člankar očividno ogreva za .Gospodarsko zvezo" v Ljub¬ ljani. Žalostno je dejstvo, da izvestni gospodje delajo z vsemi silami na to, da bi tudi pri nas nastale kranjske razmere in da bi se tudi naše posojilništvo ločilo v dva tabora. Celjske in štajarske novice. (Slovenska nižja gimnazija v Celju) Na tem zavodu je letos bilo v prvi razred sprejetih nad 70 dijakov. Napraviti se bode torej morala paralelka za prvi razred, tudi v drugem razredu bi morala biti paralelka, toda avstrijska vlada, ker se gre za Slovence, nima denarja! Dijakov je na zavodu okroglo 200, kar je najjasnejši dokaz, kako nujno je potrebna ta slovenska gimnazija. Na novo sta nameščena dva gimna¬ zijska učitelja in sicer g. J. Jošt in g. J. Voglar. G. J. Vodnik, ki je doslej poučeval prirodoslovje, se je preselil začasno na Dunaj. (.Celjskega Sokola" pesizlet v Žalec.) Vreme je kazalo slabo in dopoldne se je izlet odpovedal. Ker se je pa proti poldnevu nekoliko razvedrilo, se je .Sokol" vendarle odločil za odhod in popoldne okolu poltretje ure je odko¬ rakala četa .Sakolov" iz Celja proti Žalcu. Med potjo je sicer precejšen naliv izpremenil cesto v blatno morje in tudi pozneje je na vsako toliko časa zopet nekoliko porosilo, ali glavni spored se je le dovršil. Pri vhodu v trg je pozdravil .Sokola" župan žalski, g. Širca, kateremu se je zahvalil starosta dr. Dečko. Nato je odkorakal .Sokol" v trg, kjer je od vseh strani deževalo nanj šopkov. Zastava je dobila kar štiri vence in sicer so jih pripravile gdč. Žiganove, Trža- nove in Saničeve. Takoj po prihodu se je pri¬ pravilo za telovadbo. Pohvalno moramo tu ome¬ niti vrlo žalsko požarno brambo, ki je ob tej priliki tako izborno skrbela za red. Pri prostih vajah je nastopilo 40 telovadcev, Celjanov in Žalčanov. Vaje so se izvajale po taktu godbe jako precizno ne glede na neprilike vsled slabega vremena. Ljudstvo je odhajajočim telovadcem navdušeno ploskalo. Nato je nastopila na bradlji vrsta vajencev, ki je pokazala dober napredek, in zanjo vrsta rednih telovadcev s svojo znano fiaostjo v izvajanju najtežavnejših vaj. Končno smo videli še mično skupino na bradlji. Na drogu se vsled ne po voljnega vremena ni telo¬ vadilo. Po telovadbi je bila prosta zabava pri Hausenbichlerju kjer je med petjem in sviranjem godbe hitro pretekel čas do odhoda v Celje. Ta izlet .Celjskega Sokola" v Žalec je, kakor smo že omenili, velikega pomena za razvoj so- ; kolske misli med narodom, kajti telovadci Žal- j čani, ki so nastopili v nedeljo skupaj s Celjani, ; bodo kmalu združeni v svojega lastnega .Sokola* j najkrepkejši nositelji te^ideje v Savinjski dolini. : Omenimo naj samo še, kar je samoobsebi umevno, i da ima .Sokol" tudi v Žalcu nekaj zagrizenih i sovražnikov, tako n pr. tistega g. Lorberja, ki ! je svojim uslužbencem najstrožje prepovedal pristop k .Sokolu". Sicer ta g. Lorber ne bo zaprl s svojim junaštvom .Sokolstvu" pota v narod, ali dobro je pa le, da se pozna tudi take ljudi. .Celjskemu Sokolu" pa želimo, da bi pri¬ redil še več takšnih pešizletov v našo narodno okolico in želimo mu pri teh izletih pred vsem dobrega vremena. (Odhodnico) sta praznovala sinoči v .Na¬ rodnem domu" dva člana celjske narodne družbe g. profesor Vodnik in g. Fabiani. Zbralo se je mnogo narodnega občinstva, da se poslovi od njih. Za zabavo je poskrbel vrli pevski zbor .Delavskega podpornega društva* pod vodstvom g. dr. Schwaba in narodna godba. Med petjem, godbo in govori je večer kaj hitro potekel. Odhajajočima želimo tudi mi srečno pot v dosego njunega smotra. (Kako celjski Nemci znajo.) V svojem svraštvu zoper slovenskega kmeta, od katerega živijo, si celjski Nemci na vse kriplje prizade¬ vajo iz Celja izbacniti slovensko okoliško šolo. Izmišljujejo o ubogi slovenski deci največje gro¬ zovitosti ter o istih pišejo v nemške časopise. S tem hočejo vlado prepričati, da so otroci slo¬ venskih staršev največji razgrajalci in pretepači in da so nežnim Celjanom nevarni. Zato naj bi se jih iz me3ta iztiralo. Koliko takih izmišljenih grozodejstev so kar brzojavno raztrobili v svet! Sredi julija t. 1, se je z nemške strani zgodilo enako celjskim Nemcem primerno lopovstvo, V nemške časopise se je pisalo, da je bil napaden neki nemški učenček in da ga je neki nemški 432 meščan komaj rešil, da ni bil od učencev slo¬ venske šole ubit. Mi smo se pa za stvar zani¬ mali in izvedeli, da se je zgodilo vse drugače. Nadobudni sinček neke madžarske rodbine znan pod imenom „rdeči poba“, je, kakor je pri slabi vzgoji otrok pogosto navada, tekal pogostoma mimo slovenske šole in metal za učenci kamenje. Tako tudi onega dne. Neki slovenski deček ga je prepodil. To videč je prihrul iz sosednje hiše neki mož, o katerem bomo pozneje govorili na tančneje, in pograbil kar dva slovenska dečka in ju neusmiljeno trpinčil. Vrgel ju je na tla z velikansko silo in ju je ves besen brcal s čevlji in tepel s pestmi ter ju hotel vleči v svoje sta novanje. Bog ve, kaj bi bil storil, če bi ne bil pritekel eden gospodov učiteljev slovenske šole in morebitno nesrečo preprečil. Vložili smo takoj kazensko ovadbo in bi se imela vršiti obravnava zoper obdolženca Riharda Meierja. Ta je pa pri obravnavi izpovedal, da ni on kriv, ampak njegov tast Adolf Peer, nemškega župana Rakuša knjigo¬ vodja. Ta je pa, ko je to grozodejstvo menda po naročilu izvršil in spravil v nemške časopise ravno nasprotno in lažnjivo poročilo, pobegnil v Valpovo v Slavonijo. Mi mu seveda nismo priza nesli. Vložila se je ovadba takoj zoper njega in se je razpisala zoper njega nova obravnava na dne 7. oktobra t. 1. pred tukajšnjim kazenskim sodiščem. Videli bomo, ali se bode državno prav- ništvo potrudilo, da ta človek, ker je Nemec, kljubu temu vendar kakor navadno ne uide roki pravice. O omenjenih dečkih omenimo, da je eden sin slovenskega kmeta Kosa iz Lopate. Ta je, kakor vse priče potrdijo, bil popolnoma nedolžen in onemu »rdečemu pobu* niti lasu ni skrivil in vendar ga je nemški napadalec tako kruto trpinčil. Deček je na prvi hip videti zelo slaboten in šibek in kdo ve, če mu trpin¬ čenje ni na zdravju stalne škode povzročilo. Oče pravi, da je otrok vsled trpinčenja 14 dni v postelji ležal in ga je bolelo v prsih in v želodcu, Z nogami je priletel s toliko silo na tla, da so se mu pete — bil je bos — ogulile in napravile na njih bule. Zdravniško spričevalo potrjuje znatne poškodbe. — Tu torej vidite, kakih sred štev se celjska nemška stranka poslužuje v boju zoper šolo za otroke slovenskih kmetov. (Iz občinstva.) Z ozirom na notico o Oechsovem postopanju pri »Zamorcu" v pred¬ zadnji številki »Domovine" bodi še naslednje v prevdarek našim narodnim trgovcem in obrt¬ nikom pojasnjeno: Pred kratkim sem prišel v neko narodno trgovino ter zahteval neko na¬ vadno stvar, a reklo se mi je: Takega pa nimamo! Dajte se torej vendar Slovenci potruditi, dejansko ustreči vsem potrebam Slovencev, ne pa samo na papirju. Bodimo popolnoma neodvisni, ali pa nič. (Čuden slučaj) Zadnji petek se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava zoper bivšega urednika »vahtarice" Ambrožiča zaradi razžaljenja časti. Vprašanji, ki ste odločevali o krivdi, ste bili s 6 glasi potrjeni in ravno tako s 6 glasi zanikani. Med porotniki je pa bilo 6 slovenskih kmetov in 6 mož nemškega mišljenja. Čuden slučaj! (Nemčurji kot porotniki.) Čutimo se zopet dolžne opozarjati na to, kar smo že večkrat po v- darjali, namreč, da bi Slovence morali soditi, če pridejo pred porotno sodišče, slovenski porot¬ niki, Nemce pa pošteni, pristni Nemci. Nemčur, to je človek, ki jo bil rojen kot Slovenec, ki pa je svoj narod izdal in se štuli za Nemca in sov ražnika Slovencev, nemčur ne spada na porotno klop. Nemčur združuje v sebi vse znake nezna- čajneža, zato ne sme zavzemati vzvišenega mesta sodnika porotnika. Bliža se čas, ko se bodo zopet sestavljale porotne liste. Nujno pozivamo vse prizadete činitelje naj z ozirom na svetost sodišč ne pripuste, da bi se v liste porotnikov zmuzal kak nemčur neznačajnež. (O, to celjsko redarstvo.) O celjskih ču vajih redu in postave nam prihajajo tako redna poročila, da bomo skoraj prisiljeni odpreti stalno rubriko tem gospodom. »Domovina" sicer ni ravno list, ki naj bi se pretepal s celjsko poli¬ cijo, niti ni zato, da bi se »krakelalo" v njem, kakor se blagovoli izražati nadpolicaj Zintauer, ali vzlic temu naj priobčimo misli, ki so obha¬ jale nekega udeležnika nedeljskega izleta v Žalec ob vrnitvi v Celje. Pripeljal se je cel voz izlet nikov. Voz se ustavi pred mitnico, izletniki sko¬ čijo raz voz in se napotijo v mesto. Eden iz med teh izletnikov zavpije v svoji navdušenosti »živelo slovensko Celje", in v istem trenotku so prišle na misel našemu poročevalcu besede sv. pisma o tulečem levu, ki leta okolu in išče, koga bi požrl. Priletel je namreč »redar" Gratsch- ner, rojen Slovenec tam nekje okrog Planine, in začel vpiti kakor besen nad prvimi ljudmi, na katere je naletel, da bi bilo kar najpotreb¬ nejše, njega aretirati in odpeljati v stražarnico, da bi mu bilo nekoliko odleglo. Ž njim je bilo še par drugih redarjev, ki so že težko čakali v Celje vračajočih se Slovencev. Najboljše pri celi stvari pa je, da je Gratschner po sili hotel, da Slovenci provocirajo. Koga neki, ko ni bilo niti žive duše na ulici. »Redar" je najbrž kedaj slišal to besedo, pa sedaj ne ve, kara bi ž njo in jo ponavlja ob vsaki priliki. Gratschner bi se bil na vsak način iad odlikoval pred očmi svojih višjih, ali usoda mu je bila nemila, — vrag vzami te Slovence, niso hoteli razsajati po nem¬ ških uzorih — in veselje Gratschnerjevo in »vatr tarčno" je splavalo po vodi. (Od nekod) Iz učiteljskih krogov. Nedavno sem se udeležil zborovanja učiteljskega društva j sosednjega okraja. Prav dobro sem se počutil v j krogu ljubeznivih tovarišic in, tovarišev, — a nekaj je, kar mi ni ugajalo, namreč to, da je predsednik pri zborovanju tako neusmiljeno mr- j cvaril našo lepo slovenščino. Ako ni govornik, se mu to ne more zameriti, a da se za svojo materinščino bolj ne pobrine, da bi ne delal tako groznih slovniških napak, je to naravnost neodpustljivo, tembolj, ker smo slišali, da ta gospod z neizrečenim ponosom zavzema častno mesto načelnika in da bi ga zelo bolelo, ako bi ga tovariši pri volitvi prezrli. Dejstvo, da tova¬ riši vselej ustrežejo njegovi želji in ga volijo načelnikom, bi mu naj bilo v vzpodbudo, da se loti intenzivno slovenščine ter da se na posa mezna zborovanja vestno pripravlja. — Kaj si misli gost — lajik — ki je slučajno navzoč pri učiteljskem shodu, ako predsednik — torej glava društva in učiteljstva dotičnega okraja — govori vodeč društvena posvetovanja tako slabo sloven ščino? Ugledu učiteljskega stanu to gotovo ne more koristiti. (Iz Dobrne) dobivamo in priobčujemo ne- izpremenjeno: S spoštovanjem do vas, Gospod urednik Domovine. Naznanim Vam da so me, dali v domovino, moji prijatli. V v št 61. in št 63. Veliko kaj, pa naj bo vse. Vse jim odpustim. Pa to ker pravijo da o moji Izobraženos vejo, pripovedovati Celski sodniki, namreč da, Sem se jim prikupil tako, da so mi naklonili že več, Mescev prostega stanovanja. V Celju in drugot, kerje pa to učitna laž! Prosim, Gospo Urednik, Da mi to svar, v prihodno, Domovino popravite, in prekličete. Zato ker to se mora popraviti. To je velika laž, Ker to svar mi ne mora, Noben človek dokazati, dabi bila to resnica, da bi me bili Celski sodniki naklonili že. Več, mescev. Stanovanja v Celju, in drugod, to vas prosim poravnate, mi to nečast. Če bi ce primoran sem se drugam oberniti. Potočnik Jožef pisatelj na dobrni, Priobčujemo ta dokaz izobraženosti „pisa- telja na dobrni" in svetujemo našemu gospodu dopisniku, da naj se s tako duševno veličino nikar ne spušča v na daljni boj, kajti ta pisatelj bi ga znal res »okol prinest*. S takimi visokimi učenjaki se navaden zemljan ne spuščaj v vi¬ soko politiko, kajti sila njegovih dokazov je tako silna, da je vsak nasprotnik revež pred njim. Torej le varovati svojo kožo! (Donesek k prirodoslovnim črticam o nemškutarjih." Gotovo bo gospod raziskovalec nemškutarjev močno vesel, če mu poročam, da sem naletel na posebno vrsto nemškutarjev, ka¬ tere ljudstvo imenuje »nemškutar fajerberkar". Gotovo je tudi kak latinski izraz, pa ga ne poznam, ker latinščine ne razumem toliko, kakor baje dobrnski nemškutarji nemščine — namreč nič. Splošna znamenja nemškutarjev se vidijo tudi tej vrsti že od daleč. Manjši možgani, ve¬ lika neumnost, še večja predrznost. Navadno so bolj suhega trupla, pa se najdejo tudi debelejši Posebna lastnost jim je ta, da se bojijo vode bolj domači se čutijo v pivu, posebno v nemškem, najbolj, če je plačano. Tudi vina in „šnopsa“ ne sovražijo. Glas imajo oduren mladi in stari, na¬ vadno se sliši razločneje samo »hajl in tudi to bolj po noči. Mladi ljubijo cigarete, stari so za¬ dovoljni tudi s suhim kruhom. Najlepše cvetlice so jim plavice in hrastovo listje, enako kakor nekaterim najlepši ptič — strniščna žaba. Na¬ haja -se baje ta vrsta nemškutarjev po vseh večjih krajih, trgih in mestih spod. štajarskih in koroških, pa tudi na Kranjskem še ni izumrla. Ako hoče gospod raziskovalec to vrsto vzeti kot trinajsto ter ji dati primerno latinsko ime, mu bodem zelo hvaležen. (Dobrnski kelnarji) so priskočili nemšku¬ tarjem na Dobrni na pomoč. Ne, kakor da bi se vsied tega Slovencem tresle hlače, a pametni ljudje sodijo, da je polje delavnosti za natakarje kje drugod, ne pa politika, o kateri bodo raz¬ umeli presneto malo. Splošno se mora reči, da so bili letos še precej mirni v primeri s prejš njimi časi. Gosp. najemnik restavracije je strog j n — človek se v temni noči veliko nauči, a tupatam so vendar dali izraz svojemu prijatelj¬ stvu do nemškutarjev. Sicer jim gorečnosti za nemškutarstvo ne smemo zameriti, saj se jim predobro pozna — dresura, ki so jo imeli na Dobrni najbrž brqz vednosti svojega gospodarja. Če morajo poslušati vedno in vedno stare »lajne", ki gonijo leta in leta že zastarelo pesem: Slo¬ venci na Dobrni sovražijo Nemce", mora se jim sčasoma ogreti pristna in nepristna nemška kri, da začnejo tudi sami isto pesem. Tudi ne smemo zahtevati od njih, da bi poznali razloček med Nemcem in nemškutarjem, ker samoobsebi umevno se jim slika kot celega Nemca vsak nemškutarček, ki zine le eno spačeno nemško besedo. Vsled tega je razumljiva njihova »izvirna" sodba o Slovencih na Dobrni, da so sovražniki Nemcev, da bi Nemce snedli, če bi jih mogli itd. Ko bi se reklo namesto »Nemec" nemškutar, bi še cela stvar pomenila nekaj, in — ko bi nem¬ škutarji ne bili tako od gada slaba ,,špiža“. Pa se nam zdi res škoda zdravih slovenskih želod¬ cev, da bi morali sprejemati v se tak mrčes, kakor so dobrnski nemčurji. Zato pa gospodje natakarji! le ne mešajte se v stvari, o katerih ne razumete veliko in prepustite nemčurje usodi, katera se jim velikim korakom približuje. (Iz Galicije). Osnovno zborovanje z veselico kmetijskega in bralnega društva dne 6. septem¬ bra 1.1. se je dobro obneslo. Prišlo je na shod mnogo domačinov, pa tudi drugih gostov iz Žalca in Šmartna. Vrli dobrnski č. g. kaplan je prišel z lepim številom dobrnskih fantov. Posebno ve¬ selje je bilo pa med ljudstvom ob prihodu vrlih šmarskih pevcev, ki so nas potem razveseljevali s svojim krasnim petjem. Čast jim, posebno pa vodji pevskega zbora g. Kvacu. Kot govornika sta nastopila g. Petriček iz Žalca in ustanovitelj tega društva, vrli g. Ivan Kač, ter sta govorila v priljudnih besedah o umnem gospodarstvu in veliki koristi društev sploh, posebno pa kmetij¬ skih. Šaljivi nastop je vzbujal dosti smeha. Tudi igra »Vaški skopuh" se je igrala dobro; čeravno so igralci dobili šele zadnje dni uloge. Tako se je prva veselica vsestransko dobro obnesla. Bog daj in sreča junaška, da bi se društvo dobro razvilo in drugo leto zopet priredilo tako poučno zabavo. (Avstrijska birokracija na delu za ljudsko prosveto) Vsakomur je še menda v spominu, kako lepo so se pred nekaj meseci Slovenci potegnili za teptane pravice bratskega nam na¬ roda hrvatskega. Tudi prebivalci gornjesavinjske doline so hoteli pokazati, da se čutijo eno z dru¬ gimi Slovenci in sklicali so koncem meseca junija shod k Sv. Frančišku Ksaverju. Znani prijatelj Slovencev, glavarja namestnik Supansich v Mo¬ zirju, je pa, ko se je hotela vložiti prošnja za dovolitev shoda na prostem, na vse pretege brusil svoj jezik, da bi prošnjikom dokazal, da shod ni več potreben, ker bode ban tako ali tako kmalu zapustil Hrvatsko. Na ta način je proš- njike za dovoljenje shoda premotil, da so prošnjo vložili nekaj ur prepozno, tako da je on v skrbi za blagor Avstrije našel stvaren vzrok shod prepovedati. Ko je še manjkalo samo četrt ure do začetka napovedanega zborovanja, zbrano ljudstvo še ni niti besedice vedelo o prepovedi 433 Šele govornik, ki se je bii iz Celja pripeljal, je prinesel poročilo, da shoda ne bode, in da ga je glavarja namestnik prepovedal Seveda je to vzbudilo veliko ogorčenje. Gostilničar Časi je vsled tega sklical zborovanje po § 2. društvenega zakona v zaprtem prostoru tamoSnje požarne brambe. Povabil je samo one, ki so mu bili osebno znani, vsakega posebej imenoma in pre¬ povedal vstop vsakemu nepovabljencu. To je storil, da bi se zadostilo vsem postavnim zahte vam in da bi vlada ne našla niti najmanj po¬ voda šnofati okrog, ali se je zgodilo kaj nepostav- nega. Oddal je besedo govorniku in zborovanje se je v 1 uri najdostojneje izvršilo. Glavarstveni ekspozit pa je njuhal tri mesece in poizvedoval ter slednjič ovadil sklicatelja shoda in govornika ter ee vrši jutri pri okrajnem sodišču v Gornjem- gradu razprava zoper gostilničarja Časla in go¬ vornika iz Celja, češ da sta se pregrešila zoper § 2. zakona iz 1. 1867. o zborovalni pravici. — Iz tega slučaja je razvidno, kako ozkosrčna je avstrijska zakonodaja glede političnih pravic državljanov in kako ozkosrčna je šele — av¬ strijska birokracija. Ali se to pravi pospeševati ljudsko izomiko in prosveto? O izidu ne poza¬ bimo poročati. (Iz Št. Jurija ob juž žel) Težko je dobiti kraj, ki bil tako narodno probujen kot je naš prijazni trg. Komu ni znana narodna požrtvo¬ valnost zavednih Šentjurčanov, ki so jo že ob raznih prilikah pokazali v tako obilni meri? Da, vsa čast narodno-zavednim Šantjurčanom! j Kakor povsod, je tudi v narodnem Št. Juriju j nekaj nemčurskih plev, katere bode treba od- j straniti. Tudi tukaj je začelo propalo ntmčurstvo vzdigovati svojo prazno glavo, in skoro bi morali tem potom malo ožigosati preve.iko strpljivost ! Šentjurčanov, ki take vsenemške sanjače še med ^ seboj trpijo. Sosebno izzivajoče, skoro bi rekli I prismojeno, nosi glavo po koncu, študent nem- čurske trgovine .Schescherko 8 . Kako arogantno stopa po našem trgu, našemljen z vsenemškimi znaki, ta, zadnja nada, bodoči odrešitelj naših nemškutarjev! Človek, ki ga v prvič vidi, na¬ šemljenega s plavicami in raznimi drugimi znaki vsenemcev, bi ga kmalu prištel k pustnim maškaram, da nismo v septembru. Smelo tr¬ dimo, da tudi tak, komaj izlegli študent, vkljub svoji vsenemški kulturi, ne bode več rešil hitro propadajoče nemčurske klike. Kaj, ko bi mn Šentjurčani povedali, da živi on oziroma trgovina „Schescberko a , ki ima seveda samo nemški napis — od slovenskih grošev in na račun pre¬ velike narodne strpljivosti Šentjurčanov. Zadnji čas je že, da pokažemo takim ljudem hrbet, naj jih le podpirajo Nemci, za katere imajo toliko simpatij. Mi pa pokažimo, da smo zavedni Slovenci, ki se ne damo smešiti po kakih kilavih študentih, če tudi jim slavni Celjani zabijajo v glavo svojo v8enemško kulturo. (PragarBka c. kr. pošta) se je v času, od¬ kar ji načeluje možiček, o katerem smo že go¬ vorili, prelevila kakor se prelevi martinček spo mladi, ko mu solnce ogreje staro suknjo. C kr. poštni urad pod vodstvom Jacobijevim ni več c. kr. urad, temveč nekaki agitacijski b ; rS za vse mogoče — prej .siidmarko 8 , sedaj nekaki .Verschouerungsverein 8 , in bogve kaj še vse. Pa kako se je potrudil B signore“ Jacobi okolu mož, ki imajo kaj petič pod palcem, da bi mu nano¬ sili penez za uresničenje njegove najsrčnejše želje: da bi se mogel s kolesom peljati preko travnikov na Spodnjo Polskavo. In vsi, prav vsi so morali seči v žep, celo spodnjepolskavski go¬ spod župnik in gornjepolskavski g. nadučitelj sta mu sedla na limanice, ker sta mu verjela, da je B Versch6nerungsverein“ internacijonalen. Sicer pa upamo, da bodo polskavski Slovenci vendarle spoznali volka v ovčji koži. Cirkcvčam so mu obljubili batin, ako jih še kedaj pride nadlegovat za prispevke k novi poti na Polskavo in ne verjamemo, da bi Jacobi vjel še kakega kalina na svoje „internacijonalne“ limanice. Pa naj že bo, kakor hoče, naj se pomenijo gospodje sami med seboj, pač pa nas veliko bolj zanima oni pristavek na plakatu za veselico v korist „Versch6nerungsvereina“, ki bi se bila imela vršiti prošio nedeljo na Pragarskem, namreč, da se dajejo pojasnila in v predprodaji prodajajo vstop niča v poštnem uradu (.am Schalter des hie- sigen Postamtes 8 ). Zato torej tolik nered v pošt¬ nem uradu, da naši naročniki ne dobivajo redno lista, zato toliko pritožb, zato celo kazenske preiskave in zapor itd., ker se gospod poštar briga za vse mogoče v c. kr. poštnem uradu, Signore Jacobi, pustite te „internacijonalne“ ,vice‘ in brigajte se samo za c, kr. pošto, kve čjemu še za .siidmarko 8 in potem vam bo morda celo branjevec Lerch odpustil vaš .inter¬ nacionalni 8 greh. — r. — (Nemški dijaški in dekliški, dom v Ptuju.) „Štajerc“ je prinesel inserat, v katerem priporoča od ptujskega mestnega urada vzdrževana dijaški in dekliški dom v Ptuju, da bi se morda kak slovenski oče vjel v past in izročil svojega otroka v enega teh .domov 8 . Sicer ne verjamemo, da bi speljal koga na led, nam je le zato, da j konstatujemo, kako si upajo ti ljudje mozgati denar iz žepov dijaških staršev. V inseratu pravi! — Mesečno plačilo znaša samo 60 kron. — Samo šestdeset kron in pri dekliškem domu je še opazka: — za daljno izobrazbo je plačati vrhutega še majhen znesek. — Torej kdor hoče plačati 60 kron in še majhen znesek na mesec za svojega otroka, da ga nem¬ ško zbnhtajo, naj ,najhitreje" pošlje prošnjo za sprejem — očetov žep in otrokova glava bosta kmalu popolnoma prazna. (Vabilo na shod čebelarjev.) Ker je napo¬ vedala kmetijska podružnica na preteklo nedeljo svoj občni zbor v Ljutomeru, so sklicatelji če¬ belarskega shoda, ki bi se imel ravno isti dan 'j in uro v Križevcih vršiti, istega preložili na dan j 27. t. m, t. j. v nedeljo popoldne ob 3. uri v j križevsko šolo. — Čebelorejci kot taki in vsi, ki ' hočejo, se naj odzovejo temu vabilu, ker slišali ! bodo tam marsikaj koristnega in zanimivega. Sprejemali se bodo tudi udje v novo osnovano čebelarsko društvo, od katerega bo imel pristo- pivši ud mnogovrstne ugodnosti. (Zahvala.) Povodom sklepa šolskega leta izreka podpisani krajni šolski svet in šolsko vedstvo ormoške slovenske okoliške šole pri¬ srčno zahvalo vsem onim, ki so pripomogli do do tega, da je po zimi bilo mogoče v šolarski kuhinji vsak dan pogostiti do 100 otrok, da se je o Božiču moglo vršiti tako bogato obdarova¬ nje otrok z različnimi oblačili in končno, da se je šolarska veselica ob sklepu šolskega leta tako sijajno obnesla. Posebna hvala gre vrlim or¬ moškim Slovencem, pri kojih se je za šolske namene trikrat pobiralo in ki so skupno daro¬ vali okolu 270 K, slavni okrajni posojilnici v Ormožu, ki je darovala 110 K, slavni ormoški posojilnici, ki je darovala 80 K, obiskovalcem | obeh gledališčnih večerov, ki sta imela čistega j prebitka okolu 100 K in g, Robiču iz Središča, ki je poslal za šolarsko kuhinjo 10 K Prisrčna hvala tudi vsem posestnikom in šolskim prija¬ teljem v Ormožu, na Dobravi, na Hardeku, v Pavlovcih, v Pušincih, v Litmerku, na Lešnici in na Humu, ki so po zimi za šolarsko kuhinjo in ob sklepu šolskega leta za šolarsko veselico darovali različne poljske pridelke in jestvine Vseh podpornikov naše šole je toliko, da nam ni mogoče, jih imenoma našteti. Zato se vsem skupno zahvaljujemo proseč jih, da nam ohra nijo svojo naklonjenost in požrtvovalnost tudi v bodoče. Ormož okolica, 15. 'septembra 1903. Martin Stanič, Josip Rajšp, načelnik kraj. šol. sveta šol. vodja Društveno gibanje. (.Slovensko pevsko društvo 8 v Ptuju) naznanja, da se je nabralo udnine v Celju za tekoče leto 22 K, v Ptuju pa 37 K. Ostale ča¬ stite gospode poverjenike tega društva še enkrat prosimo, da blagovolijo poslati nabiralne pole z nabranimi doneski do 15. vinotoka t. 1. (Runeo) Tombola, katero je namenilo pri¬ rediti .Kmetijsko društvo Lešnica in okolica 8 dne 20. t. m., se je vsled neugodnega vremena morala preložiti na nedeljo, dne 27. t. m. Da se vsi snidemo na Runču na vrtu gospoda Ivana j Anošeka. I -— j Druge slovenske novice. (Taktika ljubljanskih Nemcev) je res vsega občudovanja vredna. Po svojem najnovejšem na¬ črtu skušajo Ipovsod, kjer se le da, iztisniti iz trgovin slovenske uslužbence in jih nadomestiti s privandranimi spodnještajarskimi nemčurji. Prav popolnoma se strinjamo s pozivom v ljub¬ ljanskem .Slovencu 8 , ki opozarja slovenske tr¬ govske uslužbence na to dejstvo in jih poživlja, da uprizore proti agitacijo. Prav je tako, vun iz slovenskih trgovin z ljudmi, ki odjedajo našim ljudem kruh izpred ust in se še zraven bahajo s svojo nemško .Riickensteifheit 8 ! (Katoliški dom v Ljubljani) bo 7. oktobra t. 1. na dražbi prodan. Poslopje je cenjeno na 136 000 K, najmanjši ponudek je 68000 K. V Ljubljani nimajo sreče z .Narodnimi 8 in drugimi domovi, kajti tudi ljubljanski .Narodni dom 8 je pod sekvestrom. (Kolera med perutnino.) Nekaj nenavad¬ nega, ali vendar jo imajo to bolezen med perut¬ nino v Črnomlju na Dolenjskem. (Novo poslopje mestne realke v Idriji) se je v petek slavnostno otvorilo. Otvoritve se je udeležil kranjski deželni predsednik baron Hein. Že pred petdesetimi leti so hoteli Idrijčani usta noviti svojo realko, ali še-le sedaj jim je bila sreča, to se pravi vlada toliko mila, da se je ustanovitev posrečila. Mlademu zavodu želimo v novih prostorih najboljših uspehov. (Koroške novice.) Odlikovan je bil na če¬ belarski razstavi na Dunaju s srebrno kolajno dunajskega čebelarskega društva gosp. Matija Prosekar v Kotmarivasi. — Fužinska delavka Marija Šilar je porodila nezakonskega otroka, katerega je potem zakopala. Izročili so jo so¬ dišču v Borovljah. — O nesrečah ki jih je pov¬ zročila zadnja povodenj, prihajajo vedno straš- šnejša poročila. Poljski pridelki in sploh polja so popolnoma uničena, da več let ni pričakovati pridelka. Hiše in gospodarska poslopja so podrta, veliko jih je voda popolnoma odnesla. Človeških žrtev je povodenj tudi veliko zahtevala. Natanč nejših poročil iz vseh krajev še niso dobili, ker je še vedno promet ponekod popolnoma pretrgan. Gotovo bo potrajalo par let, predno se bodo opustošeni kraji nekoliko zopet opomogli. — j Cesar je daroval po povodnji prizadetim krajem I na Koroškem in Solnograškem 20 000 K, Štajar- skzm 5000 K in za Tirolsko 10.000 K. — V Be- | ljaku se je začelo 18. t m. zborovanje zastop- | nikov avstrijskih nemških mest. (Zaplenjen židovski kruh) V Gorici se je nastanila židovska tvrdka, ki hoče v veliko kon¬ kurirati z malimi obrtniki peki. Obrtna oblast gleda tej židovski tvrdki kaj pazno na prste in tako se je prigodilo, da so zaplenili kar 20 kvin talov kruha, ki je bil samo na pol pečen. Zaple njeni kruh so morali takoj sežgati. (Avstrijska pravica) se zopet kaže pri na stavljanju novega davkarja v Kobaridu na Go¬ riškem. Celi kobaridski okraj je popolnoma slo¬ venski. Prejšnji davkar je bil Italijan, novi bo baje zopet. To se pravi ljudi za norca imeti (Laška ljudska šola pri Sv. Ivanu v Trstu) se vkljub prizadevanju lahonskih neod rešencev na tržaškem magistratu ne otvori, kajti namestništvo je prepovedalo ustanovitev te šole, ker je popolnoma nepotrebna. Italijani se seveda sklicujejo na ljudsko štetje, po kate¬ rem naj bi bilo prebivalstvo svetoivanskega okraja po večini italijansko, ali tudi vladi so znane mahinacije pri ljudskem štetju, ki stori iz naj- odločnejšega Slovenca Italijana. Šola se pa le ne bo ustanovila, kar je velika pridobitev za slo¬ venski Sv. Ivau. (Vojaška godba 97. pešpolka v Trstu) igra pri promenadnih koncertih tudi slovanske komade. Prošli teden enkrat je igrala inter- mezzo iz opere .Ksenija 8 našega slovenskega glasbenika Viktorja Parme. Kaj bi se neki zgo¬ dilo vojaški godbi, ako bi v Celju igrala pri pro¬ menadnem koncertu slovenski komad? (Uniformirane učenke.) Na višji deželni dekliški šoli v Pulju dobe učenke uniformo. 434 Politični pregled. j (Nemški cesar na Dunaju.) On je prišel na Dunaj in naš cesar ga je sprejel kakor sprejme človek dobrega prijatelja. Dunajskemu občinstvu pa nemški vladar ni bogve kako pri¬ ljubljen, kajti ob prihodu angleškega kralja je bilo najmanj trikrat toliko občinstva navzočega. Dunajčanje vidijo z drugimi dobrimi Avstrijci vred v nemškem cesarju še vedno onega Prusa, ki je stegal in še stega svoje roke po avstrij¬ skih deželah. Pri dvornem obedu so se govorile obligatne napitnice, v katerih se zagotavlja trdno prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo in s to zvezo obvarovani svetovni mir. (Glej Ma cedonijo!) Z Viljemom II. je prišel tudi nemški drž. kancelar grof Bfilow, ki je dolgo časa kon- feriral z Goluhowskim. — Sploh pripisujejo temu sestanku važne posledice za rešenje balkanskih zadev. (Državni zbor) se torej snide jutri. Vse stranke se pripravljajo na odločen razgovor z vlado glede pridržanja letošnjih tretjeletnikov in dovolitve novincev. Pričakovati je burnih raz prav. Nemške stranke tudi obetajo nekako ro govilenje, ali v resnici se pa vladi ni bati teh vladnih lizunov, ki so že pred tedni obljubili, da ne bodo delali vladi težav. Vse kar obetajo, je le prazno govorjenje, saj so dosedaj še vedno pokazali, da so vladi vedno naprodaj. (Štajarski deželni zbor) je bil sklican na včerajšnji dan. Poročila o prvi seji tega zase¬ danja še nimamo, pač pa si lahko predstav¬ ljamo, da ni šlo tako gladko, kakor bi si vlada želela. Slovenci in Nemci niso zadovoljni s se¬ danjim položajem, in gotovo so i ti i oni dali duška svoji ogorčenosti. Na dnevnem redu bi morale biti tudi stvari, ki zanimajo tudi nas Slovence, kakor n. pr. deželne ustanove, katere so baje ustanovljene za dijake cele Štajarske, tudi slovenskega dela, katere pa sedaj ne uživa niti eden Slovenec, temveč sami Nemci. V pri hodnji številki bomo poročali obširneje o tem zasedanju. (Na Ogrskem) sicer še ni prikipela razbur jenost do vrhunca, ali manjka pa prav malo, da se ne ponovi leto 1848. Vse kliče po revoluciji. V soboto je bil rojstni dan Košutov. Dijaki so priredili velikanski demonstracijski sprevod na kerepeško pokopališče, na Košutov grob, kjer je nastopil govornik, ki je proslavljal Košuta in silno napadal avstrijsko vlado in vladarja. Končno je raztrgal izvod uradnega lista s ce¬ sarjevim armadnim poveljem. Straža se ni zme¬ nila za demonstrante. Košutovci so za ta dan pripravili na tisoče črnih zastavic in florov z napisom „Chlopy, 16. septembra". (Odkoder je bilo izdano armadno povelje.) Opozicijonalni listi naravnost ščuvajo ljudstvo in armado proti ob stoječemu redu. Tako priobčuje neki list povelje na narod, ki se glasi takole: „Ljudje, meščani, vojaki! Čujte narodovo povelje. Narod, rod vaših očetov, vaše lastno življenje, upanje vaših sinov vam zapoveduje: ne dajte nikakega denarja in ne vojakov! Vojaki! Pri prvem povelju se obr¬ nite nazaj! To je povelje narodovo!" Isti list naravnost zahteva, da pride nemški princ Eitel Fric, da ustanovi narodno vojsko, postavi spo¬ menik Košutu in ustanovi kraljevi dvor v Bu¬ dimpešti. To je naravnost veleizdajstvo. Kakor je torej popolnoma razvidno, do leta 1848 ni več daleč in drugače se madžarska nadutost ne bo dala potlačiti kakor s sredstvi, ki so se ra¬ bila leta 1848, kajti neki list je že pozival ljud¬ stvo, da naj se ustavi asentiranju s kosami in sekirami, ker manjka drugega orožja za revolucijo. (O srbskem kralju Petru) so križale čudne vesti po časopisih, namreč, da so ga zarotniki umorili, kar se pa ni obistinilo. Poročajo tudi, da je po vsej Srbiji raztrošenih polno razglednic s podobo Milanovega nezakonskega sina Milana Kristida, katerega je baje hotel Milan posinoviti. Vest o umoru Petra I. je posebno na pariški borzi dvignila veliko prahu in povzročila veliko premembo vrednostnih kurzov. (Na Bolgarskem) je vse ljudstvo priprav ljeno na vojsko s Turčijo. Knez Ferdinand se je vrnil v Sofijo in je bil od ljudstva z navduše¬ njem sprejet, ker se je baje odločil za vojsko z Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. besedami: „Stanje v Macedoniji je neznosno. „Grem v Sofijo" in stopim na čelo svoje vojske. Od drugod se pa zopet zagotavlja, da Bolgarska ne začne vojske, predno se ne končajo avstrijsko ruske konference. |< sezoni! Loterijske številke. Trst, 19. septembra 1903: 57, 82, 56, 7, 90. Line, „ „ 35, 22, 3, 84, 70. Stenografa sprejme pisarna dr. J. Abrama in dr. Rybara, odvetnikov v Trstu. Znanje laščine ni pogoj. (396) 1 Vožnje karte in tovorni listi v ♦ ERIKO Kralj, belgijski pofltru. pamik. m p ?*%v i«*:* »»M Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa Julij Popper, Siidbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. M Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsko + * * Podružnica ¥ Kranju, Gorenjsko priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice , čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. (398) -i6 priporoča tiskarna Dragotin Hribarja v Celju. izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema ..zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. K;,v,X M o®o Trgovina z železnino ..MERKUR" PETEi O® 1 ju., Graška cesta štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje lite žele. ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske , orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, -rablje in strojev; vsakovrstnih por.ev, ključalničarskih izdelkov ter o! ^ ^ okna vrata m poh.štvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tahtnic, sesalke, meni m uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje) lončene cev., samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v strokoTe- 'ezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra , ELajboljse umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * fvM.-.v, H Odgovorni urednik in M.**,, Llben , tJ