Sxhaja Ivikrdnaietien v iorek,čeMe!t:F soboto. -Hhs ued. Direetimejs a week 7lies dcuj,7)i iir5ci 500 — Din........ $ 6.00 1000 — Din ....... $11.60 V 2500 — Din........ $29.00 ^ 5000 — Din. ....... $57.00 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 2.75 100 — Lir ........ $ $.25 500 — Lir ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47.00 Pri večjih svotah, Id presegajo s£ tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie p#-sebni popust. Predno pošljete denat črez druge tvrdke se spomnite ntf naše podjetje, Id bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitreje* kakor kje drngje. Naše cene so no najnižje 1 Vse potiljatre naslavljajte naT BANČNI ODDELEK EDINO? Bi. CbicacoJ EDINOST (UNITY.) Ishaja vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West 22nd Street, * CHICAGO, ILL. _Telephone: Canal 0098.__ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: .Za Združene Države za celo leto............................$3-<*> ** Za Združene Države za pol leta................................$1.50 " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3*50 " Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1-75 2UBSCRIBTION: For United States per year ...................$3-00 For United States for half year........................$150 " For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1-75 ftTEVTLKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE _PLAČAN LIST._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. leta 1920. Pri nekaterih stvareh pa je opaziti znižanje le za malenkostni odstotek. Vzemite n. pr. stanovanje. Po velikih mestih kot v Chicago so renti danes mnogo dražji kot so pa bili leta 1920. Kaj pa pomaga če n. pr. znižajo ceno za cent ali dva pri mleku ali kaki drugi taki malenkosti drugo stvar pa za 10 ali 20 odstotkov podraže. To se pravi, postavili te bomo za nekoliko časa iz dežja pod kap, kadar se boš pod kapom naveličal, te bomo j postavili pa zopet na dež. In tako delajo neprestano industrijalci z ubogim delavcem. Kaj boste lagali, povejte kar je res, namreč, da delavec je vedno v slabem položaju in tudi bo, dokler bo delodajalcu dolar vse, in dokler bo v delodajalčevih očeh de lavec navadni stroj, ki je za izrabiti in potem za zagnati med staro šaro. Dokler ne bo delavec vpoštevan kot pravi brat v družbi, toliko časa bo preganjan in zatiran. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Doba šolskih počitnic se bliža svojemu koncu. Še ta mesec in šolska vrata se bodo zopet odprla, vaši sinovi in hčerke bodo morale zopet v šole, da se jih izobrazi in pripravi za njih življenje, kajti v kratkem času bodo ti šolarji vaši sinovi in hčerke postali možje in žene, katerim bo hitri čas položil v roke usodo njih lastnega življenja*. Kar in kakor se bo vaš otrok v mladih letih naučil, tak bo in tako podlago bo imel za napredek v življenju. Kakor bo vzgojen tako bo živel. Kakršne nauke mu boste vcepili v srce v njegovi mladosti, tak bo njegov značaj v poznejših letih, ko mu bo hitri čas položil njegovo usodo v njegove lastne roke. Skrbni očetje in matere so dolžni dati otroku potrebno izobrazbo, ker oni kot stariši so direktno odgovorni za otrokovo bodočnost. Za izobrazbo pride na vrsto pa še eno vprašanje do starišev. Namreč, v kako šolo pošljejo svojega otroka. Vsak praktičen katoličan ve kaj je njegova dolžnost. Za otroke katoliških starišev je samo ena šola in to je katoliška šola. Katoliški stariši, ki svojih otrok ne pošiljajo v katoliško šolo, niso pravi katoličani in nosijo pred Bogom velikansko odgovornost vsled tega. Sami pomagajo rušiti na eni strani to, kar skušajo na drugi zidati sami. Dobijo se stariši, ki podpirajo cerkev, hodijo h mašam in prejemajo svete zakramente, a eno kar je glavno, svojih otrok pa ne pošiljajo v katoliško šolo. Ti ljudje so v tem oziru strašno udarjeni. Kar je otroku najpotrebnejše katoliška vzgoja, tega jim ne dajo in to lastni stariši, ki se morda trkajo ob nedeljah, da so praktični katoličani. Po takih družinah se čestokrat vidijo slučaji in sicer taki le: Ko odraste sin in hčer, se poslovita od starišev po francosko. Prvo kar sliši mati in oče o svojem sinu ali hčeri je ta novica, da se je poročil civilno. Mati pretaka solze. Oče kot mož bolj trdega srca rentači in preklinja svojega sina ali hčer, ker mu je naredila tako sramoto. Vsa jeza popolnoma zastonj. Mesto, da se taka mati in tak oče jezita na sina ali hčerjo, naj bi rajše mohla svojo lastno očitno spoved. Sama sta povzročila to nesrečo z vzgojo svojih otrok, in sama bosta enkrat dajala pred Bogom odgovor vsled tega. Zato pa stariši, ko prihaja začetek novega šolskega leta, pomislite dragi stariši nekoliko nato. Imejte pred svojimi očmi to dejstvo, da ste vi katoličani. Nepozabite, da so vas vaši stariši vzgojili v duhu, kakoršnega duha so bili sami. Boste pa vi kot katoličani kradli vašim lastnim otrokom to priliko, da bi se katoliško vzgojili? Si hočete nakopati na svojo vest res tako odgovornost ? Za katoličane velja izgovor samo tam, kjer v resnici več milj v okrožju ni katoliške šole. Dolžni pa so, gledati poleg tega, da otrok prejme potrebni poduk o veri in o sv. zakramentih Kjer pa je v bližini katoliška šola pa naj si bo te ali one narodnosti. katoliški stariši so dolžni svoje otroke pošiljati v katoliško šolo. Zlasti pa so dolžni stariši pošiljati svoje otroke v svojo lastno farno šolo. Po slovenskih župnijah, kjer imajo svoje lastne sole je vsak Slovenec dolžan, da pošilja svoje otroke} v tako šolo. Kateri jih ne, ta dvakrat greši. Proti veri kot katoličan in narodno kot Slovenec! Tisti katoliški Slovenec, ki pošilja svoje otroke rajši v tuje sole, pred nosom ima pa domačo katoliško slovensko šolo izvršuje rop nad svojim otrokom, ker mu direktno krade vzgojo in slovenski značaj. Zato še enkrat: Katoliški stariši bodite značaj ni! Dajte svojim otrokom to, kar ste jim dolžni dati kot katoličanje! ber katoliški gostilničar. o- So. Chicago. ~ Gospa štorklja zna, da je slovenska naselbina sv. Jurija majhna, za to se poredkoma zgla-si. Te dneve se je pa vendar u-stavila na Manister Ave 9518. in je zakonskima Mr. Antonti Slo-bodniku in Mrs. Ani roj. Jalovec zapustila v spomin krepko Amalijo, Ano. Kumovala sta John in Katarina Slobodnik, ki sta došla iz daljne" države Kansas City. — Oče Abraham je tudi stra-te dneve po naši naselbini in je častljivo obiskal na Ave M. Canonsburg, pa. nil potrebo takega zavoda. Na- O^S ravno za god Mr. Lovren-Cenjeni g. urednik: — Vem, še matere v veliki večini gredo ca Samotorchen in njegovo soda si mislite, ko te že toliko časajvsako slamnikarsko sezono na progo Josephino. Pa se ga nista ni bilo, da bi te le še danes ne bi delo. Tam se dobro zasluži, živ- prestrašila, ker sta oba še moč-bilo, bi bil bolj vesel, gotovo si ljenje je pa drago. Toda veliko na kot kranjski, neupogljivi mislite, ženske so za sam križ j težavo imajo poskrbeti za svoje hrast. Želimo, da bi' slavljenca na svetk Tako sb tudi v našem otroke za čez dan, ko njih ni do- ®e dolgo vrsto let krepko kljubo-uredništvu za sam križ. Prav ta-'ma. Primorane so iskati zaveti- ,vala viharjem življenja in napo-!ko, kakor je rekel oni mežnar, da šča za svoje otroke v raznih me- sled zares srečno prišla v Ab-,je ženska nar»večji križ na svetu, jtodistovskih zavetiščih. Pojasnil rahamovo naročje. Na zdravi, je tudi način, po katerem bi se farmarski zrak v Willard je bila dal ta zavod lahko doseči. — odšla njihova hčerka Josephina Matere so bile vesele, da se je si krepit rahlo zdravje. Želimo začelo s tako koristno stvarjo in ji. da se zdrava povrne, da bo so enoglasno sklenile, da bodo zamogla vrlo reševati pozneje vse kot ena za podjetje. Skle- "loge na našem bodočem gleda-nilo se je za nedeljo 19. avgusta liškem odru. oklicati občni cerkveni shod, ■ — Iz zdravilišča in kopališča kjer se bo ustanovil odbor, ki bo Benton Harbor, Mich, se je rav-vzel celo stvar v roke. — "Otro- no te dneve povrnila Mrs. Urško zavetišče." bodo sprejele v .šula Kučič, kjer si je okrepila svojo oskrbo in vodstvo naše do- zdravje, da bo zamogla sedaj od-bre čč. sestre Frančiškanke. ki kot predsednica podpor, dr. bodo skrbele, da bo zavod v re- M. Č. Sp. na konvencijo v Cle- ko jo je nesel v slovesni procesiji na svoji rami, ko je bil v f-\ri sv. misijon. To se je vršilo tako le: Župnik je oznanil faranom, da bo prihodnjo nedeljo sklep sv. misi-jona s slovesno procesijo. Vse mežnarje po podružnicah je na-'prosil, naj prineso seboj ta velike križe. Nedelja je prišla in |res mežnarji podružnic so prišli h farni cerkvi s križi, banderi in drugim cerkvenimi stvarmi. E-den izmed njih je pa pricincal svojo ženo na hrbtu in jo postavil blizu cerkve. Ko se procesija začne, se je tudi omenjeni uvrstil v procesijo, kajpada s svojo ženo na rami. Ko g. župnik to zagleda, skoči hitro k njemu in ga ošteje, zakaj dela tako sramoto procesiji. A mežnar mu odgovori : "Gospod župnik! Vi ste ukazali prinesti ta veliki križ. jaz pa večjega križa nimam na svetu, kakor je ravno moja žena, zato sem jo prinesel v procesijo, da boste vsi videli moj veliki kr^L" Vidite drage žene. tako-le nas sodijo možje. Dekletam moramo pridno priporočat, da se čuvajo te poredne stranke, da ne bodo tako zapeljane, kakor ona nevesta, ko je šla s svojim ženinom na sprehod. .Ko se je nekoliko spodtaknila ob kamenček ji je rekel: "Oh angeljček zlati, čuvaj se, da se mi ne ubiješ," in ji je pri tem pridno metal kamenčke izpod nog Ko se je pa enkrat z njo poročil, kak dober teden po poroki sta šla zopet po istem potu in se je zopet na istem mestu spodtaknila. tedaj zagode nad njo: "No, le glej štorklja nerodna, da se še ne u-biješ, pa škoda te sicer ni, ker si tako nerodna!" Tako sem sedaj vam naslikala moške. Zdaj bom pa tudi žene vzela v roke in jih poživljam na revolucijo. Saj danes vendar ves svet revolucijonira. Le zakaj ne bi še žene imele enkrat pravico vzdigniti eno revolucijo za svoje pravice. In ak0 ne bo zadostovala revolucija bo pa še vojska. Me zahtevamo pravice! Vi g. urednik morda ne veste kam je to na-'merjeno. No, vem, da se boste u-strašili. nikamor drugam, kakor proti vašemu uredništvu, kjer du in da bo napredoval. — To bo pa začetek naše slovenske siro- veland. Sedaj se je pa njen mož Mr. John Kučič podal v ravno i je tako? Na narodni industrijski konferenci v New Yorku so gotove glave prišle do zaključka, da je v tem-letu za delavca veliko boljše, kot leta 1920., ko so bile plače na najvišji stopinji v zgodovini. Za vzrok navajajo to, da je bilo v primeru z draginjo mnogo slabši za delavca kot pa sedaj v sedanji dobi. Ne vemo sicer, kako So prišli na industrijski konferenci do tega zaključka. Morda na tak način, kakor je prišel lastnik nekega rudnika, ko je dejal pri pogajanju s zastopniki organiziranih rudarjev, da delavci še preveč zaslužijo, in da ne vidi vzroka zakaj zahtevajo prifcoljšek. V dokaz je navedel nekega rudarja ki je delal v njegovem rudniku in imel slučajno izvanredno dober prestor, na katerem je lahko zaslužil, če je dobil dovolj vozov do $i2. na dan. Na podlagi tega je pa izjavil, da premogar-ji zasluzijo še preveč. Pogajanja so se bila razbila. Zastopniki organiziranih rudarjev pa niso Ostali pri tem, ampak so šli in postavnim potom zahtevali nekega dne da se predlaga pri do-ticnemu lastniku plačilno listo zadnjega leta. In ko so to storili so pronasli, da večina rudarjev v tistem rudniku ni zaslužila niti $4- na dan. Potem so pa še delali komaj polovico časa v letu Take metode so se najbrže poslužili tudi na newyorski konferenci. Zakaj resnica je, da povprečne plače so nižje,'kot v letu 1920, A zivljenske potrebščine so nekatere prav tako visoke kot tišnice, katero bomo skušali kopališče iskat zdravja, ker prejkoslej doseči. Vse matere se v dimnati So. Chicago nič kaj zlasti ne pozabite priti 19. av- ,dobro ne počuti. Dobremu cer-gusta zvečer ob pol 8. uri po ve- .kvenemu možu želimo, da se do černicah na ta važni shod. — dobrega okrepi, da bo še nada-' 'Otroško zavetišče" se bo usta- *je mogel vršiti svoj posel, novilo kot društvo, h kateremu pa lahko pristopi vsak kat. Slovenec. — — V pondeljek, 6. avgusta zjutraj ob pol 8. uri bil je Poročevalec. cerkvi. Naš najboljši faran fant Jožef Mihelič, cerkveni kolektor, ki je bil vojak na Francoskem, je bil slovesno sprejet v frančiškanski red. Obrede je izvršil Very Rev. Hugo Bren, O. F. M. pro-vincijalni komisar, ki je imel tudi pomenljiv nagovor na "Brata Štefana," pod katerim bo od zdaj dalje poznan Mr. Jožef Mihelič. — Te dni je odšel v novicijat v Puški, Wis. — Želimo obilo sreče v novem stanu! — Naša župnija je pa z njim izgubila naj-biljšega svojega farana, vendar smo ponosni, da smo dali službi Gospodovi prvega farana. katerem bodo sledili gotovo še drugi- — 15. avgusta bo pa v So. Chicago v hrvatski cerkvi Presv. Srca ob 8. uri podobna in še lepši slavnost, kjer bomo pa izročili Bogu na oltar drugo cvetko iz našega farnega vrta. Miss Mary Kremesec, hčerka naše obče priljubljene družine Mr. in Mrs. Math Kremesec, ki imata mesnico na 22. ulici, bo sprejela redovno obleko sv. Frančiška in bo sprejeta v red naših slovenskih frančiškank. Miss Mary Kremesec je bila do sedaj učiteljica publične šole. Tudi njo bomo v župniji težko pogrešali, ker je bila naša najboljša irt najbolj de- ste nam zapravili nekam naš *avna deklica. Naš mali cerkve- kornar. Kornar za "Ameriško Slovenko" mora nazaj, ako ne. bo pa pri grmel nad vas največji jslavn°sti oskrbel vse pevske toč-žermanski projektil, da se bo Tudi veliko prijateljev in pri-stresla vsa Chicaga. jateljic Miss Kremesec se bo 11- Na vse žene pa apeliram, da beležilo te slavnosti. naj potem ako se bodo nas zo-' pet^ usmilili z našim komarjem bolj pridno dopisujejo, kot so preje. Mary Bevc, za revolušn. j Op. ured.: — Hudo ste nas za-|strašila. Ameriški Slovenki bomo dali zopet svoj korner, kakor hitro bomo začeli izdajati nedeljski list. Do tedaj pa prosimo potrpljenja. ker prostora v listu primanjkuje. -o- Chicago, 111. Društvo Kršč. mater je imelo preteklo nedeljo zvečer \-ažno sejo, pri kateri se je sklenil važen korak naprej v naši naselbini. Sklenilo se je, da se ustanovi v naši naselbini 'Otroški dom' ali takozvani Day Nursery. Naš 'g. župnik nam je najprej pojas- Gowanda, N. Y. Zaradi gotovih opravkov me je pretečeni teden pot pripelja- zanimiv obred v naši 'slovenski la sk.ozi mes*o Chicago. Tako sem imel lepo priložnost obiskati naselbino sv. Štefana ter nekaj tamkajšnih faranov in mojih prijateljev. Da spoštovani in dragi, čutim se, da sem se ravno med Vami nekaj zadolžil, med tistim časom, k0 sem z Vami občeval v uredništvu in okolici. Dolžan sem Vam hvaležnosti, ker ste obrnili toliko pozornosti do moje osebe, ter mi bili tako dobri in prijazni. Še posebno se imam zahvaliti Mr. M. Železni-karju, ker mi je tako prijateljsko napravil in ustregel z vsem zakar sem ga prosil, toliko več je bil vreden njegov trud, ker sem vedel, da mu časa ne preostaja, pa si ga je vendar vzel radevo-Ije. Tudi Mr. John Jerič je posebno prijazen in postrežljiv fant. Bog Vas živi! Obenem kajpada, sem videl tudi novo šolo, ki je krasna stavba in ponos naselbini, ker stoji ravno poleg slov. cerkve sv. Štefana. To je bilo za mene novo, ker zadnjič pred tremi leti, ko sem bil tam še ni bilo šole. Da ne bom popisaval vseh podrobnosti, rečem samo to, da v Chica-gi imajo Slovenci toliko pokazati, da se malo katera druga slovenska naselbina zamore meriti z njimi. Tako se vidi lahko na prvi pogled, da fara sv. Štefana more imeti izborne voditelje in dobre napredne farane, ki so napredni v pravem pomenu besede. Ni čuda torej, da jih tako na vs omoč nekateri, kamenajo in sovražijo. Pač precej resničen pregovor, da kakor hitro pride človek malo na boljše stališče, takoj ga nekateri začno sovražiti. Žato ni se za čuditi, ako je na poti nekaterim Vaša cerkev, šola in tiskarna. Zlasti še, če se po-.misli, kako je verskim sovražnikom na poti katoliški tisk, katerega vadite in vršite tako neustrašeno in vestno! Mislim namreč na Vaše časopise, s katerimi ste že toliko dosegli. Ne čudim se pravim sedaj, ako Vas zavidajo vsled tolikega vspeha. Kdo so pa tisti, ki sovražijo dobro in pošteno delo, je nam že itak preveč znano, ne da bi jih bilo potreba opisovati njih in njih kvari ji vo delo, krviželjnost ter sovraštvo, katerim lastnostim so nekateri tako hudo podvrženi. ni pevski zbor pod vodstvom Mr. Martina Cvenka bo pri tej Na obisku pri svojih prijateljih se je mudil te dni Mr. Joseph Medic iz Ottawa, 111. Mr. Medic je naš prijatelj, vnet katoliški mož. On je tudi gl. -odbornik družbe sv. Družine v Jolietu. O Slovencih v Ottawa, III. poroča, da se gibljejo jako napredno v katoliškem duhu. Naselbina dasi mala ima že dva katoliška društva pripadajoča h družbi sv. Družini, kar je jako lepo. Mr. Medic vodi v Ottawa gostilno * z velikim vspehom. -- Mr. Frank Šerjak, ki je te dni prišel iz Milwauke, Wis. je kupil znano Nemaničevo gostilno na kornerju 22. ulice in Lincoln, kjer bo vodil gostilno. Mr. Šerjak je katoliški mož in to je ravno kar je dobro za naselbino, da je prišel -v našo sredo do- Te dni sem bil v vasi pri ne kem prijatelju. Prav dobro Smo se zabavali, kakor se Slove* • vedno prav*dobr0 znajo. Kosm* se s prijateljem pogovarjala, p^ teče h njemu 6. letni sinček jjj ga vpraša: "Ata! Razložite mi, kaj i. kralj?" Moj prijatelj napravi resen o. braz, ter začne: Kralj je velika oseba. Kar kralj ukaže se mora vse točno do pičice izvršiti. Kai kralj reče je postava. Kralju se mora vse pokoriti!" "Sinček se popraska za ušesi, pogleda mene, zatem očeta in reče: "Aha ata, potenj so pa naša mama Vaš kralj." Da je bil moj prijatelj v vidni zadregi mi ni treba povdarja-ti. Zato sva se začela pogovarjati rajši po čem bo grozdje prihodnjo jesen. * * * Glas Naroda piše o neki smoli. Kdor ima smolo, ta navadno rad piše o smoli. Je pač smola, če ne gre tako, kakor bi ata radi! * * * Danes je bil pri meni trgovec z brusi, ker pa jaz brusov ne potrebujem, sem svetoval naj gre v New York h Petru Zgagi. Njemu so se, kakor mi poroča prijatelj iz velikega New Yorka skrhale že vse škarje, in bo gotovo katerega kupil. * * * Delavska Slovenija prav pridno prebavi j a rusko samogon-ko. Odkar je v Ameriki pravi, da jo neprestano črviči. Baje je to njena kronična bolezen. . , — 1 * * * Pri Proletarcu tudi niso več kar tako. Odkar je samosrajčnik dobil "šenkengo" iz miljonske-ga fonda, nosi dolge hlačke, in med ta velke sili. Fantek hoče biti že fant! * * * In kako kaj očanec Zafrknik? Ali se jim še vedno sanja, da sta z Molekom Jednota? Če se možakarja ne moreta znebiti te grde nadležne bolezni, naj pošljeta v Milwaukee po nekoliko sani ogonke, kar bo njima gotovo pomagalo. * * * Bedaki ponavadi najprvo investirajo svoj denar in še-le potem investigirajo glede varnosti. * * * Vsaka dekle se lahko omoži, samo. če se ima skom! * * * Bog ze ve kaj dela in vedel je tud! takrat, ko je svetove vst-varjal. Kaj bi bilo, če bi bil tat križ še z drugimi svetovmi, kakor je s tem, in da bi bili ti svetovi tako blizu nas, kakor so naši sosedje? * * * Ljudje na svetu preveč radi skrbe o tistih stvareh, ki se navadno nikdar ne dogode. * * * Ko bereš te vrstice bo dobro, da se mimogrede tudi spomniš, da katoliški tisk potrebuje pomoči. Si pridobil temu listu že kakega naročnika v tem letu? To vendar lahko storiš mimogrede med svojimi prijatelji in zna-ci. * * * Ljudje na svetu vse narede, seveda ža denar. * * * Ce je čas denar, potem nikakor ne morete lenuhe zmerjati s skopuhi. ■ Iz Chicago sem prišel srečno nazaj v Gowando. Tu sem zop«* prejel za svoje delo, s katerim sem prav lahko zadovoljen. R^f da se ne morem pohvaliti s kakšno veliko plačo, pač pa da jc delo pripravno, tako da ga lak* ko opravljam brez evčjega truda. V začetku julija meseca je odšel od tukaj v stari kraj, v far° Mirno, rojak Matija Simončic. On je bil več let tu v Gowand*. Lepo pozdravljam vse v sem uredništvu, kakor tudi vse čitatelje Vaših lepih listov. Val. Dolin ar. Prav lep dober jutro jim vo-sim mister editor! Kako so se pa spremenili odkar jih nisem videl. No, pa le nič nervozni ne postajajte, saj vem zakaj se me tako bojite. Vidite, ko bi ne i-meli tako dolgega jezička, pa da bi tako klepetavi ne bili, bi bili na vse zadnje še jako fejst fant. Tako pa, vse kar zveste stlačite v tiste vaše preklicane cajtenge, pa mislite, da se s tem še prav fajn postavite. Vi, pravim, da tako' mislite, ker ne veste kaj si ljudje mislijo o Vas? Vam kaj praviti, se pravi metati bob ob steno. Vaša nepo-korna žilica Vam ni dala miru, da ste morali moja pisma, ki sem jih Vam iz Vilov Šprinka pisal, kako smo se zabavali jaz, Peter Pajzeljček in pa engavi Zvonko Vseinnič pl. Luftagent objaviti v Vaših preklicanih cajtengah. Zadnjo soboto je prišla, ko smo se ravno opravljali proti domu tista Vaša engava Edinost Pajzeljček in pa pl. Luftagent sta takoj zapazila moja pisma, v vašem listu. Da je bila takoj na mestu pravcata vojska mi ni treba povdarjati. Pajzeljček je djal tako, sedaj vem komu sem govoril v sanjah. "Ti si torej tista pokveka, ki mi je v spanju vest izprašala"! je zakričal ves razjarjen Pajzeljček. *'A ti si?" je za njim ponovil Zvonko Vseinnič pl. Luftagent. Že sta hotela stegniti svoje o-nečaščene roke. katerih se še drži neodpustljiv greh, ki so ga povzročili z milijonskim fondom, da bi me prijela in pošteno obdelala. A povem Vam, Pavle je fant kakršnega ni v devetih fa- FRANK ŠERJAK 1900 West 22nd Street. Se priporoča Slovencem in Hrvatom s svojo na novo odprto gostilno, ki je bila dosedaj last Martina Nema-niča. Gostilna je sedaj v mojih rokah in se vsem prav toplo priporočam za obisk. CLEVELAND. OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam I FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O \ _ LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse one cenjene naročnike, ki naročajo list Edinost tudi za svojce v starem kraju, opozarjamo, da je marsikateremu potekla naročnina, in da naj isto obnove, ako želijo, da se njihovim domačim še nadalje pošilja list. Kdor ni gotov glede naročnine naj nam piše za pojasnila. Čas za poravnavo je do 15. avgusta. S pošiljanjem lista v stari kraj so združeni posebni stroški, zato bomo prisiljeni ustaviti list vsem onim, katerim je potekla naročnina. Prepričani pa smo, da vsakdo privošči svojim dragim veselje, ki gjt imajo z listom in zato ne želi, da bi jim ga ustavili. Kdor bi ne mogel naročnine sedaj poravnati naj sporoči in ga bomo rade volie počakali. rah. Kakor za malo južino sta mi bila. Brcnil sem pošteno Paj-zeljčka. da je odskočil in podrl na tla pl. Luftagenta. Zatem sem pričel vihati rokave. Pajzeljček se je tega grozno prestrašil in splezal je naglo na drevo in kukal doli izza vršnega vejevja. Zvonko pl. Luftagent pa je skoči! po grmovju in bežal kot hudournik. Skakal in lomil jo je s tako silo, kakor, da bi bil prišel po njega "oni," ki ima že zdavnaj prvo vknjižbo na njegovo kosmato dušo. Pokril sem svoj celinder, nabasal svojo pipo in zapušil. Pospravil sem svoje stvari in odšel sem proti domu. Včeraj sem obiska val svoje prijatelje in znance. Obiskal sem tudi Kun-dežovo Minko. O« ti sirota ti. Vdova je,'pa se šminka in maže, ker bi ga rada dobila. Rekla je: "Pavle, če mi fanta dobiš, pa ga en polič dobiš!" Tak komišen je malo vse glih premajhen. Ampak nekaj drugega draga Minka, če mi obljubiš, da stons, pa znabiti fanta dobiš! "Karkoli, karkoli, samo da ga dobim!" "Če se boš dala tudi to pot poročiti po katoliško, in če boš dala kaj za slovensko šolo, pa ti ga dobim. In vsedla se je in zacvilil je telefon i "Kdo tam? Zupančič?" "Da!" "Takoj se vsedi in napiši, da mora vsak izmed naših somišljenikov darovati najmanj toliko kot .za miljonski fond za slovensko šolo. Zapiši, da to naj store v počast meni. In zaškripalo je Zupančičevo pero, in pisalo je pozivnico. A Zupančič pozivnic skladati ne zna. Mučil se je in mučil, a prikriti ni mogel svojega zelenja-štva, kdor je bral pozivnico, je vsakdo dejal, to le je napisala kaka starokrajska baraba! No, motili se niso! Poslovil sem se od Minke in ji obljubil, če bo storila kar je obljubila, da bo fanta dobila. To je vse za danes, kar je Vam prinesel Vaš Pavle. Hitro se je premislil. Jud, ki se je zadavil z ribjo kostjo, zdravniku: "Gospod doktor, rešite me dam vam, kolikor hočete!" — Ko mu zdravnik kost iz grla spravi, vpraša za račun. Zdravnik: "To bo stalo vas pet dolarjev!" Jud: "Kaj pet dolarjev? Saj je cela riba veljala le 50 centov!" ROMANJE 7 CAREY 0. Začetek duhovnih vaj bo v Carey, O. v pondeljek ob 8. uri. Vsi udeleženci naj se zglasijo v romarski hiši, kjer bodo dobili vsa navodila. Vspored duhovnih vaj se bo naznanil pri prvem nagovoru. 14. avgusta popoldne bo prvi nagovor v slovenščini za vse o-stale romarje, ki bodo prišli s posebnim vlakom. Celo popoldne bo prilika za sv. spoved. Zvečer bo slovesna Marijanska procesija. Po procesiji zopet spovedovanje. 15. avgusta zjutraj skupno sv. obhajilo vseh romarjev in več nagovorov. Popoldne sklep duhovnih vaj in sklep romanja ob uri, ki se bo naznanila tam. Veliko in živahno je zanimanje zopet za to letošnje romanje in temu zanimanju je soditi, da bo število romarjev letos prekosilo število onih pred dvemi leti. Oglasečih je več celo iz Bridgeporta, O., iz Canonsburga itd. Romarske knjižice o Carey, O. v slovenskem jeziku se bodo dobile pri cerkvi v Carey, O. Vsem romarjem kličem: na veselo svidenje pri Mariji, To-lažnici žalostnih v lepem Carey, Ohio. Rev. Kazimir Zakrajšek. -o- ZA LISTE. Veliki ameriški list "The New York Times", ki je v svojem pisanju o naši državi vedno kazal popolno nepristranost, je v svoji številki od 29. julija t. 1., v katerem govori o razmerah v naši državi, med drugim navedel: "Po popraševanju v bankarskih krogih se je utrdilo, da se razmere v Jugoslaviji znatno po-pravlajo. Neki bankar je izjavil, da je Jugoslavija po svoji moči za Čehoslovaško prva država v srednji Evropi. "Jugoslavija dela sedaj znatno naporo, da zviša svoje dohod-'ke. Po sedanjih razmerah so kmetje večinoma izvzeti iz plačevanja davkov, medtem ko mora mestni element v glavnem nositi davčno breme. Težave glede na ureditev tega vprašanja leže v politični moči kmetov, katerih glasovi odločujejo pri volitvah". Presbiro Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 31. julija 1923. -o- H^3 ŠIRITE LIST EDINOST ¥ 0 Lubasove harmonike Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik t STEPHEN ST 0 NIC H C H I S H O L M, MINN. Amerikansko - slovenski ABECEDNIK V DRUGI IZDAJI. Vsem čč. gg. slovenskim župnikom naznanjamo, da je izšel v drugi izdaji preurejen "Amerikansko-Slovenski Abecednik". Vsi, ki ga žele naročiti naj nam takoj spo-roče, koliko iztisov ga žele prejeti, da jim ga pravočas-^ no dopošljemo. Posamezni iztis stane 45c. Šolam, ki ga ^ naroče v večji množini damo posebni popust. "AMERIKANSKO-SLOVENSKI ABECEDNIK" priporočamo pa tudi vsem družinam po tistih naselbinah, kjer nimajo slov. župnije, ne slov. šole, da ga naroče za svoje otroke in jih uče iz tega abecednika doma sami, svojega lepega materinskega slov. jezika, da ga ne bodo tako hitro pozabili, ampak, da se bodo zavedali, da so sinovi in hčerke slovenskih mater in očetov! Vsa naročila sprejema: EDINOST PUBLISHING CO. 1849 West 22nd Street, , o—„• Chicago, I1L i t Novo odkritje iz dobe Feniča-nov. Angleški listi poročajo iz Jeruzalema, da je neka - angleška arheološka ekspedicija v Palestini blizu mesta Tentur, oddaljenega 13 km od Cezareje, odkrila zidove nekega starega feničan-skega mesta. Na sejmu. Komedijant vpije pred svojo kolibo na sejmu: "Le noter; vstopite, boste videli čuda! Zamorca, ki ima toliko oči, kolikor to leto dni! Vstopite, ne bo vam žal! Vstopnina je samo 25c. za osebo!" Občinstvo, ki vre v množinah v kolibo: Kaj pa je to? To je sleparija! To je čisto navaden zamorec in ima dvoje oči, kot vsi drugi. Dajte nam denar nazaj ! Komedijant: 4'Toda oprostite, gospoda moja. Ta zamorec ima res prav toliko oči kot to leto dni. Saj je danes vendar šele drugi januar." Povprečni človek je nezadovoljen s tem, kar ima, ali pa s tem, kar nima; t. j. nihče nima vse kar bi rad. DVE SLOVENKI želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami. Kdor ima stanovanje'ali ve kje bi se dobilo, naj blagovoli sporočiti upravništvu tega lista. KOLEGU MATERE BOŽJE ZA MLADE FANTE Najbolj vzoren. Krščanska druščina. Individualna pozornost. Veliki telovad. odseki. WINONA, MINN. Umetnost in znanost. Pripravljalni tečaji: Za medicinstvo - Pravo Zobozdravilstvo — Trgovatvo, Višje šole za trgovstvo. Naše učilišče je pri* znano od vseh vodil« nih Univerz. Pišite po katalog. Največja Razprodaja V Forest City, Pa. Da, največja kar jih pomni naše mesto Forest City. Otvorili smo to razprodajo v Vašo lastno korist, kajti je največja, kar smo jih še kdaj imeli z ozirom>na to, da si Vi prihranite denar pri vsaki stvari, karkoli boste kupili te dni! — To je razprodaja, na katero so varčljivi ljudje čakali že dolgo časa. — Ne preglejte te ugodne prilike in ne pojdite mimo nje kar tako! Morda bo to zadnja prilika, pri kateri se Vam nudi prihranjenje denarja karkoli boste kupili. — Povabljeni ste vsi te dni, da pridete in si ogledate našo trgovino in izvanredno nizke cene, ki so nastavljepe te dni na blagu. — Ne prezrite izvanredne prilike! BENJ. EICHHOLZER NAJVEČJA TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM. FOREST CITY, PA. TONČKA IN LIZA TONČKA: "No Liza, kje si pa že bila danes?" LIZA: "Šva sm, ke dol pogledat h tistimi Židi, k-vedn vpi- jejo, de imajo vse stvari in vse najbel počen. Pa veš Tončka, ti Židi ne znajo nič druzega kokr ledi prov pošten farbat. K prideš h nem v štor, ti pa prodajo kake stare cunje. TONČKA: "Ti si vendar nespametna da hodiš h Židom kupovati. Pojdi tu le na 22nd Street in Lincoln h domačemu človeku h Frank Banichu ki ima v zalogi vse karkoli potrebuješ od nog do glave za te in tvojo družino. Poglej, kupila sem ta-le "firtoh" pri njemu in zadovoljna sem, da bolje biti ne morem. Pa še to-le, ti naj povem, da sem pri njemu plačala za ta "firtoh samo 79c. kar bi morala drugje najmanj $1.39. LIZA: "Kaj praviš? Samo 79c. O ti preklican židje! Jaz sm pa glih enga tacga kupila, pa sem plačala zadnjič $1.50 za njega. Dobr da vem še danes bom šva h Banich po dva. 79c. to je glih tko ku bi jih dobiva zastonj." TONČKA: " Pa kaj še vse ima. Ne veš kako fajne hlače za boj-se ima. Drugje moraš plačat za take $1.00. Pri Banich pa samo 39c. Pa kako iz močnega blaga. LIZA: "Odslej ne bom šla nikdar več drugam. Trgovina kjer bom kupovala odslej tjioje oblačilne potrebščine bo Baničeva trgovina. A t t —— "M A L E N K O S TT ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L Colotna is Družbe Jtraaove. Prevedel Paulus. V tej potrebi se je ponudil bistroumni diplomat Butron, da poišče novih virov pomoči. Na čelu svoje ženske armade se je bil lotil dela — izmislil si je dobrodelno društvo senor; po vsem Španskem naj bi se razširilo in naj bi zbralo prispevke za ranjence severne armade, v imenu senor Alfonzove stranke, in na ta način bi pospešili — ki je stala pred Bilbaom; nabrani denar bi razdelili med vojaštvo so mislili — začeto delo. Navdušeno so sprejeli strankini vodje načrt. Veliki Robinzon pa se je lotil ustanovitve osrednjega društva v prestolnem mestu z njemu prirojeno vztrajnostjo. Najprvo je bilo seveda treba predsednice* temeljnega kamena za vso stavbo. Slavno ime je prišlo na um Butronu, bilo bi naj privlačna sila za vse, kar je živelo velikega, dobrega in spoštovanja vrednega v prestolici, ime markize de Villasis. Pa dosleden svojim spravljivim načelom je sodil kosmati diplomat, da bi bilo treba pridobiti tudi še druge ljudi. Določil je v duhu kondeso de Albornoz za namestnico. Currita, majhna pa strupena, tako je premišljeval, ki zastruplja vso družbo in ji narekuje svoje postave in svoje grehe, ta bo potegnila za seboj Madrid, kar ga je v njenem taboru, Villasisova pa bo privezala nase, kar jih je poštenih, pametnih, vernih; krog te in one čete pa se bo zbralo vse, kar še ostane, vsa truma velikomestnih lah-koživcev in posnemovalcev tega, kar vidijo na višjih in najvišjih. Misel je bila zelo lepa. Ali kdo pojde in obesi mački zvonec okoli vratu? Kdo bo sprijaznil strogo in resno markiza de Villasis z lahkoživo in veselo Currito? Kdo bo pregovoril brezmejno samoljubje Curritino,. da sprejme mesto podpredsednice in namestnice? Pretkani Butron pa je vseeno hotel stvar poskusiti. Povabil je obe senori najprej na razgovor k sebi, pa ni povedal ne eni ne drugi, za kaj gre. H Curriti je sam šel tisti večer v ložo kraljevega opernega gledališča, njegova soproga pa je po njegovem naročilu pisala markizi de Villasis, svoji zvesti prijateljici. Ali bodoča predsednica je zaslutila, kaj se plete. Dobrodošel in nepričakovan nahod jo je napadel in morala je ostati doma. Zelo je seveda obžalovala, da ne more priti, in se je ljubeznivo opravičevala v pismu na svojo prijateljico Genovefo . . . v Markiza Butronova je že vnaprej vedela, da bo tako prišlo, in je to tudi povedala soprogu, ko ?Hu je pokazala odgovor prijateljice. In tistikrat spoštovani Butron in je izlil ves ?v3j srd nad svojd ubogo ženo. Naenkrat pa je našel zopet svoj vljudni smehljaj in je premagal svojo jezo . . . Vstopila je namreč dukesa de Bara, tudi ena izmed povabljenih, njegova nekdanja prijateljica in dobra znanka. Bila je I************************* + ♦ ♦ * + r* ♦ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, *]» pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- & CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in 4» + pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. + »»»»»»»»»»»»»■»»»»■»»»»»»»K ZAJTERK'! KOSILO! VEČERJA! Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tcg3- pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k: MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 19x2 West sand Street, Chicago, 111. Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače "Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! r* Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, soba 206 Bake well Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodni je) doiace pito; Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domaČe PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. razumna ženska, veliko pomislekov ni poznala in vies Madrid ji je bil znan kot njena dlan. Butron jo je poslušal in ubogal kakor prerokinjo. Kmalu potem je dospel general Pastor, ki je v kratkem hotel odpotovati na sever v pomoč generalu Conchi. Prišel je tudi don Jose Pulido, zvit in navihan človek, desna roka Butronova, njegov součenec izza vseučilišča. Bilo je že ob treh. Za ob štirih sta bila naročena Jakob Saba-dell in kondesa Albornoz in bil bi prišel tudi Villamelon, pa k sreči ga je hud nahod držal doma . . . Previdni Butron je povabil vse te ljudi za različne ure, da bi se v družbi svojih ožjih "zaupnikov domenil, o čemer je mislil pozneje govoriti pred vsemi. Posedli so ob peči krog velike mize in spoštovani diplomat je obrazložil zadevo. Ali dukesa de Bara mu ni pustila govoriti do konca. Villasisova po njenem mnenju na noben način ne bo trpela Currite poleg sebe za namestnico; razen morebiti, ako jo iznenadijo, in jo na občnem zboru soglasno izvolijo za predsednico; pa še ti-stikrat ne upa, da bi stvar dobro šla, ker markiza de Villasis je neznosna v tem oziru in naravnost smešna, in celo zmožna, da odkloni ves Madrid, ako bi ji ga ponudili. "Nikdar ne pozabim," je pravila, "kaj je naredila ubogi Roži de Penaron, tistikrat, ko je ta pobirala za poplavljence v Va-lenciji. Tri srečke ji je poslala Roza, a Villasisova je bila tako predrzna, da ji jih je vrnila, priloživši 15 do 20 peset, še tisti dan pa je poslala v Valencijo v roke nadškofu tritisoč durov za isti namen . . Butron je namršil temne obrvi, general Pastor pa si je gladil dolgo brado. Don Jose Pulido, praktičen in manj tenkove-sten, si je čehljal redke lase in je dejal: "Naj pa še nam pošlje takole darilo in četudi po . . Pa strogo in ponosno mu je prekinila besedo užaljena dukesa, ki je bila ravno prodala svojega sina in svoj naslov senori de Lopez Moreno: "O ne, ne, Pulido! Časti ne prodajamo! Tudi nima cene! In tudi ni treba, da bi nam Vilasisova dajala nauke!" "Zdi se neverjetno," je nadaljevala, "da bi tista Villasfs storila kaj koristnega za stranko. Sploh se ne ve, v koliko ji sme stranka zaupati; ni zanesljiva; nekoč da s0 vprašali nadškofa valadolidskegra v imenu alfonzovcev, ali se mora stranka ozirati tudi na katoliško unijo, in nadškof da je odgovoril: Nabena stranka je ne sme prezreti. In komaj je markiza o tem zvedela, že se je vzbudila vest tej hinavki in zavezala je stranki svoj mošnji-ček . . Markiza Butronova je povesila oči, ko je dukesa govorila o katoliški uniji, in še bolj se ji je stemnila senca žalosti, ki ji je plavala na licu. Brezhibni diplomat in senor Pulido sta se spo-gledalaj bilo je brez dvoma, da sta o tem vprašanju že govori- Butron je dvignil svojo kosmato roko in je odločno rekel: POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 69a 1 S t. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. SS Jos. Bielak, lastnik Z942 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. S®®®®0®0®®®®®®®0®®®®®®®®®®®®® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN 1 UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za. začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Olive* pisalnega Stroja. S tem si prihranite ča« in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: neka* teri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim Črkovnim sistemom; itev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini: $49.5o. OLIVER ŠTEV. n. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75. Ako Rra plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POtSKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnia. Vi lahko pišete po Oliver stroi brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Xko pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške. THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY" Oliver Typewriter Building Chicago, IB. Poštenost PREVLADUJE V VSAKEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE. Pri nas vedno najdete najboljše vse skozi volneno f*» bricirane obleke, ki jih prikro* jimo, da prijajo nosilcu natan. čno po meri. Naše delo je pošteno in na* sa izurjenost v tej obrti jamči da pri nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako. Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI ki se prodajajo pri nas po res« nično vredni ceni od $25.00 :—: do :—: $50.00 V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. VARČEN NAROD Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVENUE^ vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN PREBITEK $ 1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKARTE za vs* parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. 2ATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvtah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Posloven ske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NASA TISKARNA Je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki, Tiskarska dela izvršujemo Učno in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomni* jo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago, HL Phone: Canal 009I. < i- -s-