Leto IV ■ Štev. 21. (93) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432] 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. novembra 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 rH Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS. 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Popravljena krivica padlim partizanom v Sv. Lenartu Na spomeniku slovenski napis ! Ko je bil pred leti postavljen spomenik 13 padlim slovenskim partizanom v Št. Lenartu, so oblasti prepovedale slovenski napis na spominski plošči. Napis je bil samo v italijanščini: 13 partigiani jugoslavi ignoti (Trinajst jugoslovanskih neznanih partizanov). Pred kratkim je bil delno obnovljen spomenik. Marmornata plošča ob zidu je bila zamenjana z debelo pločevinasto ploščo, na kateri je dvojezični napis: ««Partigiani jugoslavi caduti per la libertà nel maggio 1943» — ««Jugoslovanski partizani padli za svobodo v maju 1943». Pod napisom je vklesanih 12 imen. Trinajsti partizan je še vedno neznan. Pod imeni je še napis: «ANPI Udine — Združenje zveze borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije». To sta partizanski organizaciji, ki sta spomenik obnovili. Padli partizani so: Stanislav Ambrožič 1910 (številka zraven pomeni leto rojstva), Franc Bizjak 1909, Franc Brežič 1923, Stanko Cigoj 1921, Franc Čufer 1910, Jože Fornazarič 1911, Anton Furlan 1905, Stanko Jež 1903. Alojz Koruza 1922, Štefan Kržišnik 1912, Jože Majcen 1913, Pavla Rupnik 1921. S slovenskim napisom na spomeniku je delno popravljena krivica, storjena pred leti padlim partizanom in dano zadoščenje demokratičnim silam, vsem Slovencem, še posebej pa beneškim Slovencem, ki so bili s prepovedjo slovenskega napisa na spomeniku užaljeni v svojih čustvih. Ob grobi kršitvi načel demokracije in svobode, za katera so dali svoja življenja padli borci, smo napovedali demokratičen boj, da bomo dosegli to, kar je bilo danes doseženo: tudi slovenski napis na grobu padlih. To obljubo je javno dal načelniku delegacije Združenja zveze borcev Slovenije generalu Avšiču tudi predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI iz Vidma Federico Vincenti. Naša in njegova obljuba je bila izpolnjena. Borba je bila dolga, vendar je sedaj kronana z uspehom. Počasi padajo trdnjave sovraštva, napredujejo pa načela svobode in demokracije, utira se pot sodelovanja, ljubezni, zbliževanja in razumevanja med narodi. Ob grobu svojcev ni nikoli prijetno, ker si želimo, da bi blii naši dragi rajni še živi, vendar so imeli tokrat svojci padlih partizanov, ki so prišli polagat cvetje na grob v Št. Lenart iz Vipavske doline zadoščenje in tudi prijetno presenečenje. Njihovi in naši dragi junaki so počaščeni tudi v svojem materinem jeziku Podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI iz Vidma prof. Luigi Raimondi je dejal ob priliki polaganja vencev: «Počaščeni morajo biti v svojem jeziku, ker borili so se tudi za svobodno izražanje. Častiti jih moramo tudi v italijanskem jeziku, ker so bili prvi, ki so vžgali iskro upora proti tiraniji. Bili so naši učitelji, pokazali so nam pot, ki pelje do svobode». L’ambasciatore della SFRJ a Roma Borisav Jovič visita le nostre Valli Al 20° Congresso del PSI a Udine presentato un importante documento che riguarda la nostra Comunità Sabato 15 e domenica 16 ottobre 1977, si è tenuto a Udine il 20.0 congresso provinciale del P.S.I. Un congresso molto dinamico per l'at tiva partecipazione della base nell'impostazione del nuovo programma del partito basato sull’alternativa socialista nell'attuale società italiana. Presenza e partecipazione massiccia dì quasi tutti i dirigenti eletti nei congressi di zona della provincia. Nei due giorni di intenso dibattito hanno preso la parola 46 delegati, espressione pura della base socialista, che hanno contribuito al quasi totale rinnovamento del comitato provinciale. Molto interessante e seguita è stata la presentazione del documento politico-programmatico del comitato di zona del Cividalese - Manzanese - Valli del Natisone, che, a causa dello «Il nostro aiuto ci sembrava relativamente modesto e veramente c’è ancora molto da fare per ricostruire i vostri paesi. Sono però rimasto particolarmente soddisfatto perchè l’a iuto della Slovenia mi è parso rapido ed efficiente, e questo, grazie a tutti quelli che hanno operato per realizzarlo, con il proprio la- Ambasador SFRJ Borisav Jovič obiskal naše doline spazio, riassumiamo solo alcuni punti fondamentali. Si ribadisce — in tale documento — la via strategica dell'alternativa socialista come unica possibilità di rinnovo della società. Si fa costante richiamo al pluralismo reale (non a quello costante del centralismo democratico), alla partecipazione reale dei cittadini, alla programmazione democratica, alla laicità dello stato, al diritto di dissenso ed alla sua funzione vitale per la democrazia e per la liberazione dell'uomo. In questo documento vengono Indicati, tra gli altri, alcuni punti per i quali si chiede esplicito e fattivo impegno del partito perchè irrinunciabili per lo sviluppo socio-economico della zona. Continua in 4» pag. PRISRČEN SPREJEM V ČEDADU Vloga in delo koordinacijskega odbora za pomoč po potresu prizatetih krajev v Beneški Sloveniji: to je bila osrednja tema stvarnega in obenem zelo prisrčnega ter sproščenega srečanja med predstavniki odbora in jugoslovanskim ambasadorjem Borisavom Jovičem, do katerega je prišlo v petek, 21. oktobra, v Beneški Sloveniji Jovič je z obiskom v Bardu, Matajurju, Špetru in Čedadu zaključil svoje dvodnevno bivanje v videmski pokrajini. Če je jugoslovanski predstavnik posvetil prvi dan svojega obiska na prizadetem območju stikom s krajevnimi oblastmi in predstavniki vlade, je bil drugi dan dejansko ves posvečen manjšini, spoznavanju problemov, s katerimi se sooča slovenska narodnostna skupnost v Benečiji. Z obiskom v Bardu in drugih vaseh se je neposredno seznanil s škodo, ki jo je povzročil potres, v razgovorih s predstavniki koordinacijskega odbora pa s položajem narodnostne skupnosti. V dolgem razgovoru, ki je s kratkimi presledki trajal skorajda ves dan, saj so predstavniki beneških Slovencev spremljali gosta na ogledu prizadetih krajev, so člani koordinacijskega odbora seznanili ambasadorja s položajem slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini in mu prikazali boj za svoje pravice. Po drugi strani pa so mu pojasnili vlogo odbora v zvezi s pomočjo Socialistične republike Slovenije prizadetim krajem. Na srečanju na sedežu «Novega Matajurja», katerega sta se poleg veleposlanika, generalnega konzula SFRJ v Trstu Renka in članov odbora udeležila tudi predsednik SKGZ Boris Race in predsednik gospodarskega odbora Vito Svetina, so ugotovili, da je koor- dinacijski odbor dobro opravil svojo nalogo in je veliko prispeval k pospeševanju sodelovanja med sosednjima deželama z neposrednim delom pa tudi k pravični porazdelitvi dobljene pomoči. To vlogo mora odbor opravljati tudi v prihodnje v zvezi z akcijo, za katero se je SFR Jugoslavija obvezala z zveznim zakonom (kot smo že poročali gre za postavitev 50 montažnih protipotresnih hiš novogoriškega podjetja SGP, za popravilo s protipotresno tehnologijo okrog 40 poškodovanih domov in z gradnjo dveh kulturnih domov v skupni vrednosti okrog 3 milijard lir). Ni namreč vzroka — je poudaril ambasador Jovič — da bi spreminjali dosedanji značaj in sistem dela. Veleposlanikov obisk v videmski pokrajini se je zaključil zvečer s sprejemom, ki ga je koordinacijski odbor priredil na čast uglednemu gostu. Srečanje je bilo pomembno, ker so se ga udeležili številni župani iz Benečije in Nadiških dolin, predstavnik gorske skupnosti za Tersko in Nadiško dolino ter predstavniki vseh kulturnin društev in zveze izseljencev. Prisotne je v imenu koordinacijskega odbora pozdravil predsednik Dino Del Medico, ki se je v kratkem nagovoru zahvalil ambasadorju za veliko pomoč, ki jo je Beneški Sloveniji v tem tako težavnem trenutku nudila matična domovina. Ne gre zgolj za gmotno pomoč, ki je dragocena, pač pa tudi za tehnično znanje, ki so ga slovenski strokovnjaki dali na razpolago rojakom iz zamejstva. Koordinacijski odbor prejema sedaj novo nalogo: izpeljati novo fazo s pomočjo, ki jo nudi Jugoslavija. «Odgovornost je velika — je poudaril De Medico — prepričani pa smo, da ji bomo kos, če bo sodelovanje med občinami in našim koordinacijskim odborom tako, kot je bilo doslej». Ob koncu je govornik še izrazil upanje, da nove ali popravljene hiše ne bodo ostale prazne. Zaradi izseljevanja je polovica beneških ljudi po svetu, želijo pa si živeti in delati doma. «Dovolite mi — je dejal Del Medico — da izrazim še željo, naj nam Jugoslavija pomaga tudi s postavitvijo obratov v naših dolinah. To bi bil res velik doprinos h gospodarskemu preporodu Benečije in vse slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, ki mora rasti in se razvijati v enotnem slovenskem kulturnem prostoru». Po kratkih posegih šentle-nartskega župana Renata Ošnjaka in čedajskega podžupana Alda Galassa, ki sta se zahvalila za pomoč in poudarila, kako je sodelovanje prispevalo k spoznavanju in utrditvi vezi med sosednjima deželama in narodoma, je povzel besedo veleposlanik Jovič, ki je že uvodoma poudaril, da je razdejanje, ki ga je povzročil potres, res ogromno, razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo že veliko narejenega pri odpravljanju posledic naravne ujme. V tem okviru je z zadovoljstvom ugotovil, da je bila dosedanja pomoč, ki jo je nudila Jugoslavija, uspešna in izrazil prepričanje, da bo tudi v prihodnje tako učinkovita, pa čeprav «se zavedam, da je majhna v primerjavi s potrebami prizadetih krajev». «Prepričan sem tudi — je zaključil — da bo pomoč, ki smo jo dali prijateljski Italiji in deželi, kjer živi naša narodna manjšina, prispevala k medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju prijateljskih vezi. S svoje strani pa se obvezujem, da bom naredil vse, kar je v moči ambasadorja, da se te vezi še poglobijo in okrepijo». voro e la partecipazione, ed ora siamo ancora più convinti che quanto noi abbiamo potuto fare ha giovato a rafforzare le buone relazioni fra Italia e Jugoslavia. Il buon esito del piano di aiuti che abbiamo nuovamente predisposto per la vostra zona assicurerà per il futuro un ulteriore consolidamento della nostra amicizia». Con queste parole, rivolte ai sindaci della Slavia Veneta, l’ambasciatore jugoslavo a Roma, Jovič, in visita alla Regione Friuli - Venezia Giulia ha concluso il discorso pronunciato durante il ricevimento organizzato a Cividale dal Comitato di Coordinamento per il Friuli Orientale. L'ospite era stato salutato dal sindaco di S. Leonardo, Osgnach, in rappresentanza della Comunità Montana delle Valli del Natisone, con calorose parole di ringraziamento per quanto è stato e quanto sarà realizzato con l’aiuto della Slovenia e della Jugoslavia in favore delle nostre popolazioni, auspicio di collaborazione ed amicizia fra i popoli. L’assessore al Comune di Cividale, Galasso, ha voluto porre l'accento sulla qualità dell’intervento della Slovenia, quello tecnico — di grande valore — e la realizzazione di riparazioni antisismiche alle case, di cui egli ha ringraziato di cuore. Il presidente del Comitato di Coordinamento, Del Medico, ha ribadito l'esigenza della massima collaborazione fra le componenti amministrative, politiche e culturali impegnate nella ricostruzione. «E' però importante che, accanto alle nuove case — ha concluso — sorgano iniziative economiche per le quali speriamo di suscitare l’interesse della Slovenia, utilizzando pienamente gli accordi di Osimo». Oltre ai sindaci Corredig, Manzini, Osgnach, Bonini, Zuanella, Celledoni, Tomasi-no e Sinicco, ai vicesindaci Venturini, Galasso, al console Renko, ai numerosi consiglieri comunali delle Valli del Natisone, hanno partecipato al ricevimento i responsabili delle associazioni culturali e degli emigranti sloveni, i sacerdoti del gruppo «DOM», tecnici e maestranze che hanno operato nella ricostruzione, oltre i responsabili del Comitato di Coordinamento. Nella mattinata l'ambasciatore Jovič aveva visitato la Valle del Torre, nel quadro Continua in 4* pag. Ob spomeniku padlih partizanov v Št. Lenartu. Govori mladinec iz Tolmina Jože Cimerman Stran 2 « NOVI MATAJUR >■ Štev. 21 (93) OB NAVZOČNOSTI NAŠIH ŽUPANOV POIAGANIE VENCEV NA GROBOVE PADLIH PARTIZANOV Cvetje sta polagali delegaciji konzulata SFRJ v Trstu in občine Tolmin Predstavnice Zadružne zveze Slovenije je pozdravil direktor ažliske mlekarne Giuliano Troppina. Na njegovi levi je župan iz Sv. Lenarta Osgnach, na desni stoje Viljem Černo, sedita znani zadružni voditelj Poletto in predsednik mlekarne v Ažli, Marinig Po obisku zadružnikov iz Slovenije v Ažli DOBRO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Zupani iz Beneške Slovenije in generalni konzul SFRJ v Trstu Renko so v nedeljo polagali vence pred spominska obeležja padlim slovenskim in italijanskim borcem v drugi svetovni vojni. Polaganju vencev pred spomeniki so prisostvovali predstavniki ANPI, Zveze borcev Slovenije, kulturnih krožkov Benečije ter slovenski in italijanski politični predstavniki. Zaključna slovesnost je bila pred spomenikom na Matajurju, kjer je delegacijo pozdravil župan Zuanella. Gimnazijski ženski pevski zbor iz Tolmina je zapel nekaj partizanskih žalostink, sledile so recitacije, nakar sta spregovorila predstavnik beneških kulturnih društev Izidor Predan in Luigi Raimondi, predstavnik pokrajinske ANPI. Predan je poudaril predvsem kontinuiteto idealov iz narodnoosvobodilne borbe, tako tudi danes stopajo Slovenci in Italijani z ramo ob rami, da bi dosegli vse tiste pravice, ki jim jih jamči ustava. Prof. Raimondi je podčrtal dejstvo, da so na spominskih obeležjih napisi v slovenščini in italijanščini. To naj bo tudi obveznost za prihodnost, kjer ne bo več spominov na vojne grozote, ampak želja po miru in bratstvu. Podobne komemoracije so se popoldne zvrstile tudi v Štoblanku, St. Lenartu in Čedadu, kjer je pred znanim spomenikom osvoboditve spregovoril čedadski župan Del Basso, ki je dejal, da polaganje vencev ni nobena manifestacija, ampak zgolj znak hvaležnosti padlim borcem za svobodo in zaprisega, da bomo še naprej gojili svetle ideale osvobodilnega gibanja. Poleg že omenjenih političnih in kulturnih predstavnikov, so se svečanosti v Čedadu udeležili tudi župan iz Corna di Rosazzo Visintini, tolminski župan Ladava predsednik medobčinskega odbora pri SZDL Slovenije Uršič, tajnik Zveze komunistov iz Tolmina, pokrajinski svetovalec KPI Petricig, občinska svetovalca Černo in Crisetig ter drugi. V nedeljo, 23. t.m., je pevski zbor Rečan iz Ljese sodeloval na prvi zborovski reviji v kraju Camino na Tilmentu. Revija je bila namenjena preučevanju in odkrivanju furlanskega zborovskega petja in je trajala tri dni od 21. do 23. t.m. Predstavilo se je devet zborov iz raznih krajev Furlanije. Zbor Rečan je seveda nastopil s slovenskimi pesmimi iz Beneške Slovenije in tako številne furlanske poslušalce seznanil s slovenskim zborovskim petjem, predvsem pa jih je opozoril na dejstvo, da živi tudi v videmski pokrajimi slovenska narodnostna manjšina, Govor na grobovih padlih partizanov mladinca iz Tolmina: Padali so zato, da bi tudi beneški Slovenci uživali sadove zmage... Kakor pišemo na drugem mestu, so v nedeljo, 30. oktobra, predstavniki konzulata SFRJ iz Trsta ter predstavniki občine Tolmin polagali vence na grobove padlih partizanov v Beneški Sloveniji. Na teh grobovih je imel predstavnik mladine iz Tolmina, Cimerman Jože, govor, ki ga zaradi njegove važnosti v celoti objavljamo. «Vsako leto v ten času, ko jesen razdaja še zadnje odtenke svojih čudovitih darv, se zbiramo ob cvetočih grobovih. Bele krizanteme in tišoči plamenčkov otoplejo mrzli granit spomenikov. Naše misli objemajo črne grobove. Pred nami se z vrste imena padlih junakov, ki vse so dali, da bi mi živeli. Zgrinjajo se novemberski spomini... Bolj kot kdajkoli z.ašelesti ob tem dnevu v vrhovih cipres: «Imeli smo ljudi — vrhu gore hrast; imeli smo jih — dali smo jih vam; kaj hočete grobovi še od nas?» Padali so, umirali v tujini in doma, trpeli... Za življenje so življenje dali! Njim se poklonimo, ki so s svojo krvjo (naj spregovorimo s pesnikovimi besedami)... nam znamenja klesali, po katerih naj naravnamo naš korak - pa čeprav bi še huje divjal vihar...» ki se za tako ima in to svojo zavest tudi javno izpričuje ne le v kulturi, marveč vedno bolj tudi v splošnem narodnostno - socialnem boju za preporod in obnovo beneških vasi v Nadiških in Terskih dolinah, ki jih je najprej izpraznila prisilna emigracija, nato pa še prizadel lanski potres. Predvajane pesmi je poslušala posebna študijska komisija, ki so jo sestavljali izvedenci, muzikologi, kritiki in preučevalci izvirnih ljudskih motivov. Med njimi je bil tudi slovenski muzikolog in skladatelj prof. Pavel Merku iz Trsta, globok poznavalec beneške narodne pesmi. Da, tem junakom, naj spet spregovori pesem žalostin-ka: naj spregovori o njihovem trpljenju, o junaštvu, o ljubezni do domovine. V hudih viharjih vojne, lačni in prezebli — niso poznali zaprek na strmi poti k velikemu cilju — k svobodi! Vsi njihovi dolgi pohodi v lakoti, dežju, in snegu, vse njihove kurirske poti po temnih gozdovih in divjih grapah in bregovih, njihovi neizprosni boji, samopremagovanje, morje prelite krvi — vse zato, da bi naše ljudstvo zaživelo svobodno, rešeno tujčevega škornja... Vsi tisti pa, ki so padali prav v teh beneških in rezijskih dolinicah in rebreh — vsi tisti Redelonghi, Čedermaci so omahovali v smrt še z enim plemenitim ciljem: kovali so bratstvo in tovarištvo med tu živečim italijanskim in slovenskim življem; ustvarjali so mostove prijateljstva med narodnostmi; spletali so vezi, ki so tako pomembne za vse, ki žele živeti v miru. Prav po teh beneških rebreh in dolinicah pa so se bili in padali zato, da bi tudi beneški Slovenci uživali sadove zmage nad krutim naci-fašizmom, sadove miru in enakopravnosti; zato, da bi njihova domača beseda lahko svobodna žuborela, da se ji ne bi bilo treba plaho skrivati za domačim ognijiščem; da bi se njihova lepa pesem svobodno razlegala od vasi do vasi, ne le pritajeno v skritih izbah; da bi se to trdoživo ljudstvo lahko svobodno kulturno in vsestransko razvijalo — z jasnim pogledom, uprtim v prihodnost — stopalo po stopinjah napredka in vsestranske emancipacije. Vendar pa se na tem mestu in v tem trenutku spomnimo tudi — kod vse so posejani grobovi naših žrtev — v skritih samotah smrekovih gozdov, po gmajnah, med silnim skalovjem naših gora. Marsikje jih je čas že izravnal. Prepletle so jih korenine smrek in bukev, prerasel jih je gozdni mah in praprot. Nemi so njihovi grobovi, brez imen, brez znamenja. Tudi njim — nepoznanim — naj velja danes naša bela krizantema, utrinek naše tihe misli; njim, ki so v vse te rebri, v vse te gmajne in trate — vgradili svoje veliko srce, da bi naši gozdovi in vsi mi — peli svobodno pesem». Med stalne pobude, ki poglabljajo medsebojno sodelovanje med Nadiškimi dolinami in Slovenijo, spada tudi ponedeljkov obisk delegacije Zveze kmetijskih zadružnikov Slovenije v naših dolinah. Zadružniki iz Slovenije so prispeli na povabilo zadružne mlekarne iz Ažle. Med drugim so obiskali tudi nekaj vzornih kmetijskih obratov, kmetijo bratov Zorzettig v Speši in prašičerejo zakoncev Cromaz iz Klenije. V Ažli je goste pozdravil direktor zadružne mlekarne Giuliano Tropina, ki je zaželel nadaljnjo poglobitev medsebojnega sodelovanja med prija- V torek, 25. oktobra, je prišla na obisk v Beneško Slovenijo skupina 40 žena, ki so včlanjene v Zvezo slovenskih žena na Koroškem. Skupina je prispela z avtobusom v Čedad približno ob 11. uri. Pripeljala se je preko Kanalske doline. Koroške rojakinje, ki so prišle k nam na obisk, so večina aktivistke slovenskih organizacij, posebno pa svoje lastne zveze. V Čedadu jih je sprejel odbor beneških žena ter predstavniki slovenskih kulturnih društev. Najprej so si ogledale sedež kulturnega društva «Ivan Trinko», nato pa uredništvo in upravo «Novega Matajurja». Na sedežu društva «I. Trinko» jih je pozdravil predsednik prof. Viljem Černo. Na kratko jim je orisal zgodovino beneških Slovencev, sedanje politično in kulturno stanje ter delovanje številnih slovenskih društev. Dejal je, da veže beneške in koroške Slovence ista žalostna usoda. Eni in drugi se moramo boriti za najosnovnejše narodnostne in človečanske pravice. Zaželel je, da bi koroški in beneški Slovenci te pravice kmalu dosegli. Na pozdrav je s toplimi besedami odgovorila voditeljica Zveze koroških Slovenk predsednica Milena Groblacher, ki je obrazložila sedanje stanje na Koroškem ter borbo koroških Slovencev proti zatiranju za spoštovanje člena 7 avstrijske državne pogodbe ter za pravice, ki jih ta pogodba predvideva za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Nato so si rojakinje s Koroškega ogledale sedež uredništva in uprave Novega Matajurja, kjer jih teljskima državama, pred- vsem pa med prebivalstvom na obeh straneh meje. V odgovoru je predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin poudaril, da je meja med Jugoslavijo in Italijo med najbolj odprtimi v svetu in osimski sporazum nudi nadaljnje možnosti za sodelovanje na najrazličnejših področjih Srečanju z zadružniki iz Slovenije so prisostvovale vse tu sorodne zadružne organizacije videmske pokrajine, predstavniki kmetijskih organizacij, deželnega kmetijskega odborništva in predstavniki slovenskih kulturnih krožkov iz Nadiških dolin. je prav tako toplo pozdravil odgovorni urednik Izidor Predan. Povedal jim je, da igra Novi Matajur važno vlogo pri narodnostnem osveščanju beneških Slovencev in da se število bralcev ter naročnikov veča iz dneva v dan, kljub temu, da niso imeli Slovenci v teh krajih nikoli šol v materinem jeziku. Po sprejemu v domači kavarni v Čedadu je skupina odpotovala v spremstvu predstavnic beneških žena na Staro goro. V starogor-ski cerkvi so zapele nekaj lepih narodnih in cerkvenih koroških pesmi. Od Stare gore so se odpeljale do Kamenice na kraj vsakoletnega kulturnega srečanja med sosednjimi narodi. Ustavile so se ob kamnu - spomeniku, ki priča o široki avtonomiji V četrtek zvečer se je sestal občinski svet v špetru Slovenov. Seje se niso udeležili številni svetovalci krščanske demokracije. Na dnevnem redu je bila med drugim izvolitev predstavnikov občine v zdravstveni konzorcij in v šolski okraj. V konzorciju bodo občino zastopali župan Corredig in Bevilacqua za KD ter equalizza (neodvisen) za enotno listo. Za predstavnika pri šolskem okraju pa so bili izvoljeni Bevilacqua in Bordon za KD ter Marinig za PSI. Omenjeni trije predstavniki so se obvezali, da bodo v najkrajšem času organizirali enoten shod s političnimi, socialnimi, sindikalnimi in kulturnimi sila- PRED KONFERENCO 0 ETNIČNO - JEZIKOVNIH SKUPINAH V VIDMU Predsednik videmske pokrajinske uprave se je sestal z načelniki svetovalskih skupin, da bi na skupni seji določili imena predavateljev, ki bodo nastopili na konferenci o etnično-jezikovnih skupinah v Furlaniji. Med drugimi so bili določeni De Mauro, Salvi in Pizzorusso, ki bodo prav gotovo pripomogli k dvigu splošne ravni konference. Na seji, ki je bila v sredo, pa so razčistili nekatera tehnična vprašanja in tako med drugim sklenili, da se bodo člani svetovalske komisije lahko posvetovali z izvedenci. S temi bodo prihodnji teden določili predloge, ki se nanašajo na naslednje probleme: določitev tem, ki jih bodo razvili posamezni predavatelji, ter čas in potek konference. Poleg predsednika Tur ella so v razpravo posegli odbornik Comini (Furlansko gibanje), Napoli (PSDI), in Petricig (KPI), ki je posebej poudaril nujnost prisotnosti Slovencev. Slovenci imajo namreč poleg problemov, ki so skupni tudi Furlanom, še vrsto svojih specifičnih problemov, ki izvirajo iz določil osimskega sporazuma in iz nujne pravne parifikacije s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. ter samoupravljanju naših prednikov pod beneško republiko ter o kulturnem srečanju samem. Z žalostjo so ugotovile, da je bil kamen pred kratkim pomazan od črnih zlikovcev in so komentirale: «Kakor na Koroškem!» Vendar jim ta nevšečnost ni zagrenila veselja in lepega jesenskega dne in ni zagrenila pomembnosti prvega srečanja s sotrpini, z beneškimi Slovenci. Preden so se vrnile preko Goriške in Gorenjske v svojo lepo Koroško, so obljubile, da nas bodo spet obiskale. Izrazile so željo, da bi jih tudi beneški Slovenci obiskali, da bi si izmenjali izkušnje borb, da bi združili moči in napore, da bi čim-prej dosegli vsak svoje pravice. mi v občini. Manjšina v občinskem svetu si medtem prizadeva, da bi našla rešitev za vprašanje kamnoloma Italcementi v Dolenjem Barnasu, za kar pa je potreben sodni postopek, ki naj bi ga sprožil župan. V sredo ponoči je na primer močna eksplozija okrog dveh ponoči prebudila prebivalstvo v Dolenjem Barnasu, Špetru in bližnjih vaseh: vse daje misliti, da je do eksplozije prišlo zaradi okvare na eni izmed pripravljenih min v kamnolomu. Nekateri so sprva mislili, da gre celo za nov potresni sunek, drugi pa govorijo o podtalni eksploziji nepojasnjene narave. Delal se je mrak, ko so predstavniki konzulata SFRJ iz Trsta ter predstavniki občine Tolmin polagali vence na spomenik padlih partizanov v Matajurju Pevski zbor «Rečan» v Camino al Tagliamento Skupina Zveze slovenskih žena iz koroškega na izletu v Beneški Sloveniji ŠPETER: Izvoljeni v šolski okraj predstavniki naše občine VALLI DEL N ATISONE Significative celebrazioni per i caduti partigiani sloveni e italiani I sindaci delle Valli ed il console Renko hanno deposto corone di fiori sulle tombe dei Caduti Presso il monumento costruito daN’ANPI nel cimitero di Montemaggiore - Matajur, si è conclusa la giornata di domenica dedicata alle cerimonie commemorative sulle tombe dei morti per la libertà. Particolarmente significative e commoventi i brevi incontri nei cimiteri per la partecipazione di personalità amministrative italiane e slovene, dell'ANPI e della Zveza Borcev Slovenije, delle associazioni culturali della Bene-eia Matajur ha accolto gli intervenuti il sindaco Zuanella, con il quale il corteo ha raggiunto Il cimitero dove c’è il monumento che ricorda il sacrificio di 17 partigiani, caduti nel 1943, fra cui due italiani ignoti. Nella luce ormai cadente della sera imminente si sono diffusi i canti delle ragazze del coro del Ginnasio di Tolmino, le brevi recite, i discorsi di Isidoro Predan per i circoli culturali e di Luigi Raimondi per l’ANPI provinciale. Predan, dopo aver salutato i presenti, ha posto l'accento sulla continuità della Resistenza: anche oggi italiani e sloveni si ritrovano fianco a fianco ad operare per il raggiungimento di quegli ideali che non sono ancora realizzati, anche per ciò che si riferisce ai nostri diritti costituzionali. Il prof. Raimondi, vice presidente dell’ANPI, ha mostrato come sia scelta estrema-mente giusta che sulle lapidi ai caduti partigiani siano impresse scritte in italiano ed in sloveno, perchè essi debbono essere onorati nella nostra e nella loro lingua. Queste scritte sono impegno per il futuro, in cui non ci saranno ricordi di guerra, ma memorie di pace e fraternità». Cerimonie analoghe sono state tenute, nello stesso pomeriggio, a S. Volfango nel cui cimitero attendeva la delegazione la prof. Rosina Zuf-ferli, consigliere comunale di Grimacco. Poco prima, a S. Leonardo, dove sono sepolti 13 partigiani sloveni, la cerimonia ha avuto una notevole partecipazione. Nel sacro luogo e nella cornice dell’antica chiesa di San Leonardo e dei monti vicini, una folla di persone, un po’ venute appositamente, un po’ presenti nel cimitero per curare le tombe, ha assistito alla semplice, ma nello stesso tempo solenne e commovente, cerimonia caratterizzata dalle giovani voci del coro di Tolmino. A Cividale le corone del Comune, recate da due vigili n divisa e quella dell’ANPI sono state deposte presso il celebre monumento alla Resistenza, voluto e realizzato dalla città di Cividale e dei comuni vicini, come ha detto nel suo discorso il sindaco Del Basso. «Non è questa una manifestazione — ha detto il sindaco della città ducale — ma una cerimonia per ricordare, per ravvivare il ricordo riverente e grato ai caduti per la libertà ed uno stimolo per tener vivi gli ideali della Resistenza». Le studentesse del Ginnasio di Tolmino hanno eseguito un bellissimo canto in lingua latina, mentre le rappresentanze militari partigiane, politiche amministrative e culturali, italiane e slovene rendevano omaggio ai caduti. UDINE Ricostruzione delle scuole: mancano i finanziamenti, mozione in provincia sui Distretti Negli ambienti della Provincia di Udine esistono serie preoccupazioni per il ritardo dell’inizio dei finanziamenti statali della ricostruzione delle scuole. Si infittiscono i passi dell’amministrazione provinciale — che a suo tempo è stata delegata a ricostruire il patrimonio edilizio scolastico distrutto dal terremoto del 6 maggio e da quello di settembre — presso la Regione. Finora, si afferma, da Roma non è arrivata nemmeno una lira. Ora il piano per la ricostruzione di scuole definitive, sul quale le forze politiche non hanno riserve di principio, è in piena attuazione e si vanno colmando anche alcuni ritardi. Probabilmente si renderà necessario un incontro politico per mettere in movimento l’erogazione dei fondi. Intanto è stata consegnata una mozione di Petricig (PCI) e Majeroni (PSI) sui Presenti alla giornata dedicata ai nostri partigiani: il console Renko, il sindaco di Cividale, di Corno di Rosazzo, Visintini, e di Tolmino, Lada-va, Ursic, presidente del comitato intercomunale della Unione Socialista della Slovenia, il segretario della Lega dei comunisti di Tolmino, il prof. Raimondi ed il prof. Ja-colutti e Bergnach, rispettivamente dell’ANPI provinciale di Cividale e delle Valli del Natisone, il consigliere provinciale Petricig ed consiglieri comunali Cerno (in rappresentanza del circolo culturale Ivan Trinko) e Crisetig (per il centro studi Nediža), il colonnello Zuliani per l'Arma Aeronautica, le signore Blasigh e Brozzi per l’Associazione Nazionale Famiglie Caduti nella Guerra di Liberazione, ed infine rappresentanze militari (Brigata Isonzo) e della Guardia di Finanza. PONTEACCO Tipična beneška hiša v Platiščah (Foto E. Berrà) UDINE Consiglio provinciale : SOLIDARIETÀ' AGLI OPERAI DELL’ITALCANTIERI Il Consiglio Provinciale di Udine ha votato unani-mamente una mozione di solidarietà verso i lavoratori dell’Italcantieri di Monfalco-ne che sono sotto la minaccia immediata della Cassa Integrazione. Sui contenuti della mozio- RIUNIONE DEL P.C.I. Con lo scopo di fare il bilancio politico della Festa dell’Unità e Deio realizzata a Ponteacco lo scorso agosto e quello di analizzare alcune prospettive del partito, si sono riuniti a Ponteacco i comunisti delle Valli del Natisone. Vi hanno partecipato iscritti del comune di S. Pietro al Nat., Pulfero e Grimacco. Positivo il bilancio culturale e politico della festa dell’Unità e Deio, nel corso della quale il partito ha dimostrato la sua funzione di esempio alle altre forze politiche per l’uso dello sloveno accanto all’italiano, per la proposta di un programma qualificato, per il coraggio di creare momenti culturali alternativi su cui raccogliere una partecipazione popolare. Ora — hanno insistito parecchi intervenuti — è necessario che su questi contenuti agricoltura e ambiente, emigrazione, cultura slovena e scuola, si innesti una spinta operaia e giovanile. Il recente riconoscimento del P.C.I., da parte di tutti gli altri partiti, come forza democratica anche nelle Valli del Natisone, è avvenuto con esempi significativi: gli incontri del Tiglio sulla comunità montana con i partiti costituzionali e l’incontro della delegazione del P.C.I. con la Comunità e il comune di S. Pietro al Nat. sui problemi del terremoto. Di qui le nuove responsabilità del P.C.I. nelle Valli del Natisone e quindi il nuovo spazio politico: queste le conclusioni dell’incontro. distretti scolastici, in cui si propone un incontro di tutte le rappresentanze interessate alla scuola per definire i compiti dei distretti e del consiglio scolastico provinciale nell’attuale situazione friulana. CIVIDALE ATTIVITÀ’ Lunedì scorso, 24 ottobre, si è riunito il Comitato di zona del P.C.I. per esaminare la situazione operaia nelle fabbriche ed ha approfondito temi quali: la mensa, la medicina sul lavoro, i trasporti, le cooperative. Ci sono problemi rilevanti ha detto il relatore De Feo, che si riferiscono alla polverizzazione delle aziende, alla frattura fra operaio locale e operaio pendolare, fra presenza del partito nelle lotte e organizzazione. Esigenze primarie, comunque, l’approfondimento della questione del territorio in cui trovano spazio i problemi della cultura, dei servizi e della casa. ne unitaria sono intervenuti oltre al Presidente, i consiglieri: Contin del PCI che ha sostenuto la necessità di un impegno unitario che si basi su premesse politiche per la difesa del posto di lavoro. Tiburzio del PSI ha sostenuto l’esigenza della programmazione con una chiara politica previsionale e scelte precise. Gli interventi a pioggia, le conseguenze del passato, le scelte politiche sbagliate, hanno appesantito la situazione a scapito dell’occupazione. L’ assessore Vespasiano (PSDI) ha espresso la necessità di osservare i fatti concreti e far si che ai lavoratori possa essere assicurato il posto di lavoro. Ugualmente Englaro (DC) si è soffermato sull’urgenza di definire la situazione a-ziendale, per intervenire nei confronti del governo ed ottenere la revoca di provvedimenti. L’assessore Commi (MF) ha analizzato le varie situazioni di crisi operaia in Friuli per notare che nel-l’Italcantieri c’è spazio per l’occupazione poiché non tutte le commesse sono state completate. In Friuli, soprattutto nella bassa friulana, cè una notevole preoccupazione per questa crisi dell’occupazione cantieristica, considerato che circa 800 di questi lavoratori sono residenti nella Provincia di Udine, si potrà comprendere l’animo degli ambienti politici e sindacali. La mozione chiede anche di esaminare alcune possibili ed auspicabili inizia tive per l’istruzione slovena, m attesa che lo stato attui il distretto autonomo sloveno di cui si sente l’esigenza anche nella provincia di Udine. DEL P.C.I. Mercoledì sera, 26 ottobre, la Commissione Scuola della zona di Cividale del P.C.I. ha discusso le linee per la presenza delle forze democratiche negli organi collegiali, in particolare di distretto, di cui Cividale sarà il centro. Non si è mancato di fare riferimento alla presenza di rappresentanze dei circoli sloveni,) quali potranno indicare le linee per l’intervento nella scuola in favore della cultura e dell'istruzione slovena. Per reaelizzare soluzioni unitarie dei numerosi problemi, il P.C.I. intende promuovere un largo dibattito con le forze politiche, le amministrazioni e gli istituti scolastici. PROVINCIA : RIUNIONI PER LA CONFERENZA SUI GRUPPI ETNICO-LINGUISTICI Il presidente della Provincia di Udine ha concordato con i capigruppo i nomi dei componenti del gruppo di relatori alla Conferenza sui gruppi etnico-linguistici del Friuli. Tra gli altri sono stati indicati De Mauro, Salvi e Pizzorusso, i quali daranno certo un tono elevato ai lavori della Conferenza. Nella riunione di mercoledì, invece, si sono voluti chiarire alcuni aspetti tecnici, stabilendo che i membri della commissione consiliare per la conferenza potranno avvalersi di e-sperti, con i quali la prossima settimana definiranno proposte riguardanti: i temi base dei relatori, i tempi di massima per la conferenza, i criteri di fondo per la conduzione dei lavori. Oltre al presidente Tu-rello, sono intervenuti alla discussione: l’assessore Comini (MF), Napoli (PSDI) e Petricig (PCI) il quale ha insistito sulla necessaria presenza degli sloveni, i quali — ha detto — insieme a quelli comuni ai friulani, hanno problemi specifici che nascono dagli accordi di Osimo e dalla necessità della parificazione giuridica con gli sloveni della provincia di Trieste e di Gorizia. LE ASSOCIAZIONI DEGLI EMIGRANTI PROTESTANO La neo costituita Unione delle Associazioni degli Emigrati del Friuli-Venezia Giulia della Svizzera preso atto dello stato di ritardo e di colpevole disinteresse nella preparazione della seconda conferenza regionale dell’emigrazione emerso anche dal mancato proseguo dei lavori della Commissione preposta a tale scopo esprime la sua più viva disapprovazione. Chiede siano mantenuti gli impegni assunti dalla Giunta Reigoìwle di fronte al Consiglio Regionale e che venga realizzato quanto proposto dal Comitato Regionale dell' Emigrazione. Ribadisce l’esigenza degli emigrati perchè la Conferenza abbia ad avere luogo a Udine e sia fissata nei giorni compresi tra il 21 e 30 dicembre 1977. AUGURI AL NOSTRO EMIGRANTE IN BELGIO Giacomo Picon, 72 anni, nato a Picon un paesetto sotto Castelmonte è certamente uno dei nostri più vecchi emigrati. Giovane, ha lavorato nella fabbrica di Cemur, poi per fuggire alla oppressione fascista emigrò una prima volta in Svizzera dove ha vissuto per 10 anni. Dopo un breve periodo in Italia, nel 1946 ripartì come molti altri: questa volta la destinazione era il Belgio, le sue miniere. In effetti in quell’epoca il Belgio era impegnato nella sua «battaglia du Charbon». Nessuno potrà negare che la nostra gente abbia dato un determinante contributo al Belgio per vincere questa battaglia. I nostri lettori si ricorderanno certamente i lunghi convogli che partivano per il Belgio, spesso i vagoni erano dei carri bestiame, poi l’arrivo a Liegi, Charleroi, Mons . . . una lingua sconosciuta, un Paese freddo, poi la mina. Salutando il nostro Giacomo è un saluto a tutti gli e-migrati che inviamo assicurandoli che ci stiamo dando da fare per ottenere per tutti coloro che lo desiderano un armonioso reinserimento nelle nostre Valli. Il cammino è lungo e difficile perchè alcune forze politiche stanno dimostrando di interessarsi molto scarsamente dello sviluppo economico delle Valli e di non interessarsi per niente dei problemi dell’emi- Stran 4 « NOVI MATAJUR » Štev. 21 (93) Le cooperatrici della Slovenia visitano le Valli del Natisone Nel quadro dei sempre più stretti rapporti di collaborazione tra gli operai delle Valli del Natisone e quelli deila Slovenia, ha avuto luogo lunedì 24 ottobre, una visita alle Valli del Natisone di un gruppo di cooperatrici nel campo agricolo della Slovenia. Il gruppo, ospite delia Cooperativa Latteria di Azzi-da, era accompagnato dal presidente della Lega delle cooperative agricole della repubblica della Slovenia, Andrej Petelin. E’ appena trascorso un mese da quando un’ottantina di cooperatori delle Valli effettuarono una visita alla Repubblica Slovena, ospiti della Lega delle Cooperative di questa repubblica. Il gruppo delle donne slovene ha visitato alcune aziende agricole modello, come quella dei fratelli Zorzettig di Spessa, l'allevamento di maiali dei coniugi Cromaz di Clenia e la latteria sociale di Azzida. All’incontro con i cooperatori di Azzida, hanno partecipato rappresentanti delle tre associazioni cooperativisti- che della provincia di Udine, rappresentanti delle organizzazioni contadine, dall'assessorato regionale all'agricoltura, nonché rappresentanti dei circoli culturali sloveni delle Valli del Natisone. Il saluto di benvenuto è stato rivolto agli ospiti dal direttore della latteria sociale di Azzida, Giuliano Troppina, il quale ha auspicato un ulteriore approfondimento della collaborazione tra le due nazioni amiche, in particolare tra le popolazioni vicine al confine. In risposta, il presidente della Lega delle cooperative agricole della Slovenia, ha sottolineato il fatto che la frontiera tra la Jugoslavia e l'Italia è la più aperta del mondo. Gli accordi di Osimo offrono ulteriori prospettive per la collaborazione in tutti i settori. DISCORSO DI G. TROPPINA Nel porgere a voi tutti i benvenuto a nome degli amministratori e dei soci del nostro Caseificio sociale cooperativo, ed un ringrazia- Kmečke žene Zadružne zveze Slovenije na srečanju z zadružniki v Ažii Ordine del giorno - Riunione unitaria Ass. Naz. Partigiani d’Italia ed Ass. Volontari della Libertà Si è riunito, l’8 ottobre 1977, a Verona il comitato congiunto delle delegazioni regionali dell'A.V.L. e dell’A.N.P.I. Nel corso dell’impegnato dibattito è stato riconfermato lo sdegno e la condanna per l’incredibile fuga del criminale Kappler, per l’omicidio compiuto a Roma da una squadracela di fascisti del M.S.I. che ha stroncato la vita al giovane Walter ROSSI. Questo episodio ripropone ancora una volta il problema di misure rigorosissime nei riguardi di un Partito che per incitamenti, fini e mezzi si qualifica senza equivoci come fascista. I partigiani nello stesso tempo condannano tutti gli atti di violenza che da troppi anni portano il disordine, il terrore e la morte come è avvenuto recentemente a Torino, di un giovane innocente, Roberto CRESCENZIO. Non è ammissibile nel nostro Paese dove permangono ancora drammatici problemi della crisi economica, sociale e morale, che il Paese sia turbato da questi violenti che devono essere individuati e colpiti a termine di legge, trovando anche la forma per risarcire i danni subiti dalle persone e alle cose. L’ordine pubblico e l'ordine democratico vanno salvaguardati con l’impegno di tutte le forze politiche e sociali, i Partigiani esprimono alle forze dell’ordine la loro solidarietà per la difficile opera alla quale sono sottoposti ogni giorno, in condizioni non sempre facili. II comitato fa appello al Governo, alla Magistratura, alle forze politi- che e sociali perchè alcuni nodi siano affrontati e risolti: 1) Ultimare tutti i processi contro i fascisti eversori (Catanzaro, Taranto, Roma ecc.), 2) Estendere la «336» a tutti i combattenti e reduci. 3) Sostenere le giuste rivendicazioni dei Mutilati e Invalidi di guerra per le pensioni. Il comitato ha deciso di chiedere un incontro con la Giunta, la Presidenza e i Capi Gruppo del Consiglio Regionale Veneto per esporre problemi e iniziative di carattere Resistenziale. I Partigiani uniti riaffermano che la società nazionale, pur travagliata da forti tensioni, soprattutto per la questione giovanile, ha la forza per il superamento della crisi, a condizione che essa continui non solo nel ricordo ma nell’attuare i grandi valori della Resistenza cioè SOLIDARIETÀ’ - GIUSTIZIA SOCIALE -LIBERTA’ E PROGRESSO. mento per la vostra partecipazione a questo incontro con la delegazione delle cooperatrici della Slovenia, che ha voluto ricambiare la visita recentemente da noi fatta alle loro realizzazioni sociali nel settore dell'agricoltura, è mia intenzione sottolineare il grande significato unitario di questa manifestazione, rappresentata da varie componenti della cooperazione regionale e dell’associazionismo in agricoltura, delle organizzazioni agricole, enti ed istituzioni regionali, amministratori comunali, rappresentanti della cultura italiana e slovena ed altre personalità politiche della nostra Regione. Questa partecipazione unitaria viene a dimostrare quali siano le premesse per uno sviluppo dell'agricoltura, come siano sempre più valide la partecipazione delle forme sociali e cooperativistiche per 10 sviluppo economico ed il prof gresso sociale di ogni Paese. E’ con l’unione di queste forze popolari che si possono fronteggiare e rompere gli squilibri ancora esistenti nella nostra economia agricola ed ancora dominata dalle grosse concentrazioni monopolistiche private nazionali e multinazionali le quali, certamente, non operano nell'interesse della collettività. Questa visita, oltre ad un diretto scambio di esperienze e di cortesia, viene a rinsaldare una stretta amicizia costruita sulla volontà popolare fra due popoli vicini non solo territorialmente, ma anche nelle tradizioni e nella volontà reciproca di convivenza. La storia della resistenza al nazifascismo e della lotta di liberazione e di riscatto dall'onta fascista, è ricca di fatti ed episodi dove, fraternamente, partigiani italiani e sloveni hanno combattuto assieme o hanno sofferto assieme la deportazione o sono eroicamente caduti per la libertà dei popoli ed 11 riscatto dalla tirannia razzista del nazifascismo. Qui potremmo ricordare, ad esempio, la medaglia d’oro al valor partigiano del valoroso ci-vidalese Manfredi Mazzocca, caduto in terra slovena per quei ideali di libertà: Molti altri personaggi sloveni ed italiani potremmo ricordare, ma il significato da sottolineare e che assume importanza, sono i vincoli di amicizia che ci legano e che debbono ancor più rinsaldarsi in una stretta collaborazione, nel rispetto reciproco delle tradizioni culturali, ma verso sistemi socialmente sempre più validi per il progresso sociale ed economico. Al termine di una recente riunione dei Comitati delle sezioni di Seraing e Tamines dell’Unione Emigranti Sloveni, è stato festeggiato Giuseppe Balus (seduto, secondo da destra) in occasione del suo avvenuto pensionamento. Ricordiamo che oltre ad essere cassiere della sezione di Seraing, il Balus è anche membro supplente del Comitato regionale dell’emigrazione. AZZIDA Insoddisfazione dei Coltivatori Diretti Nel corso di una assemblea dei dirigenti locali della Coldiretti delle Valli del Natisone presso il Caseificio di Azzida, cui hanno partecipato il presidente Armani ed il responsabile zonale Cendon, sono state formulate molte riserve sull’azione degli organismi della Comunità Montana. A detta dei coltivatori diretti, vi è stata scarsa attenzione ai problemi delle aziende agricole ed una sproporzione fra il contributo elettorale della Coldiretti alla DC e l’operato del partito democristiano verso le campagne. E’ nota la grave situazione agricola delle Valli del Natisone, tenuto conto che vi è oggi una rinnovata domanda di prodotti dell’alle-vamento, della boschicoltu-ra e della frutticoltura. TRETJE PISMO SLOVENCEV PREDSEDNIKU VLADE ANDREOTTIJU Člani enotne delegacije Slovencev v Italiji so poslali predsedniku vlade Andreottiju tretje pismo. V celoti ga bomo objavili v prihodnji številki S. PIETRO AL NATISONE Consiglio comunale : Gli eletti per il distretto scolastico Nella seduta di giovedì 27 ottobre, il Consiglio Comunale di S. Pietro al Natisone, dal quale sono rimasti assenti diversi cosiglieri della DC, ha proceduto all’elezione dei rappresentanti comunali nel consorzio sanitario e per il distretto scolastico. Per la prima elezione sono stati designati il sindaco Cor-redig e Bevilacqua per la DC e Qualizza (indipendente) per la lista unitaria. V nedeljo 20. novembra ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu Alvlero Negro BUNKER Igra stalno slovensko gledališče iz Trsta Iz furlanščine prevedel v beneško - slovenski dialekt Božo Zuanella Per il distretto, con l'intesa di organizzare una assemblea unitaria con le forze politiche sociali, sindacali e culturali, Bevilacqua e Bordon per la DC e Marinig (PSI) per la lista unitaria. Si sta intanto studiando, da parte della minoranza consiliare, di portare avanti il problema della cava dell’Italce-menti di Vernasso, al fine di promuovere un’azione legale del Sindaco. La notte di mercoledì, per esempio, un grosso boato verso le due, ha risvegliato la popolazione di Vernasso, S. Pietro al Natisone e paesi vicini: pare che il boato, scambiato con una scossa di terremoto, diverso solo per l’assenza del movimento ondulatorio, sia stato causato dall'esplosione accidentale di una potente mina nella cava. Altra ipotesi sul fenomeno è quella di una esplosione sotterranea di incerta natura. Alcune richieste specifiche: l’attuazione delle strade interpoderali per raggiungere prati, pascoli e boschi, un piano ERSA con ipotesi rinnovate rispetto al passato la protezione dello ambiente e della proprietà da turisti sconsiderati. Non mancano ipotesi di collegamento con l’Alleanza Coltivatori e le forze politiche, le cui premesse sono nella comunanza di idee sul valore di una moderna agricoltura nelle Valli del Natisone per la salvaguardia dell’ insediamento umano, dell’ambiente e della comunità etnica. Dal 20 congresso . . Continuazione dalla 1a pag. 1. TRATTATO Dl OSIMO Questo accordo convalida un importante passo in avanti sulla via della pacifica collaborazione fra due popoli e il P.S.I. si impegna ad intrapprendere ogni iniziativa politica affinchè i benefici derivanti dal trattato stesso non discriminino territori omogenei, ma pongano parità nelle condizioni di vita delle popolazioni di frontiera dei due Paesi. Volti a questo obiettivo, il territorio della Slavia Friulana e del Ci-vidalese, considerato il grave degrado economico, ed al fine di favorire il rientro degli emigranti, non deve considerarsi tagliato fuori dai benefici del trattato sopratutto per la parte che interessa lo sviluppo industriale che non deve considerarsi riservato solo alla zona carsica e per i grossi problemi che riguardano la minoranza etnico-lin-guistica slovena residente. A tal fine, il P.S.I. deve promuovere la costituzione di apposite commissioni locali per procedere, in collaborazione con le rappresentanze del distretto sloveno di Tolmino, all'elaborazione di studi necessari allo sviluppo della cooperazione economica nelle zone di frontiera, così come richiama l'art. 9 del testo sull'accordo economico, continuando così le iniziative già intraprese dal comitato di zona del P.S.I. con gli incontri di Cras di Drenchia, Caporetto, Staro Selo e Borgogna. 2. PROBLEMI SOCIO ECONOMICI Una scelta di fondo ha visto i socialisti del Cividalese a portare avanti, ormai da anni, il problema della industrializzazione del territorio considerata l'avanzante depressione eponomica, particolarmente delle Valli del Natisone, queste ultime destinate ad un lento ma progressivo spopolamento. In questo quadro deve operare il consorzio di Sviluppo Industriale del Friuli Orientale, tenendo presente la realtà del polo industriale di S. Pietro al Natisone senza dimenticare la necessità di adeguati sviluppi artigianali nel singoli comuni della Comunità Montana. Il P.S.I., in posizione trainante nel consorzio, è Im- grossi servizi sociali per il lavoratore, in particolare la mensa interaziendale e la cooperativa di consumo. Per quanto riguarda i comuni del Manzanese, si richiama l'istituzione del polo industriale ed il suo riconoscimento al fine di promuovere una ristrutturazione di quel territorio con necessario potenziamento di infrastrutture quali l’edilizia economica popolare, viabilità ed adeguati servizi sociali. Per la risoluzione di queste tematiche il P.S.I. ritiene necessaria ed improrogabile l'unità territoriale che si identifica in un ente sovracomu-nale intermedio o comprensoriale, Ente capace di concentrare e sviluppare una pluralità di iniziative concrete in un contesto reale di programmazione unitaria del territorio, di potenziamento delle autonomie locali, quale interlocutore valido della Regione e dello Stato, ponendo fine alia esistente frammentazione di interventi e pluralità di organismi sovracomunali ritenendo che in ciò si trovino le migliori applicazioni della legge 382. Per dare un volto nuovo allo sviluppo socio-economico della zona biso-gna affrontare il problema del cooperativismo nella sua globalità ritenendolo come strumento fonda-mentale per la realizzazione e costruzione di una società diversa e migliore. 3. MINORANZA ETNICO- LINGUISTICA Con la presentazione di questo documento non possiamo dimenticare la presenza ed i problemi del gruppo etnico-linguistico sloveno esistente nelle Valli del Natisone. Sono problemi di vitale importanza che non possono e non devono più venire taciuti . Si tratta della tutela globale della minoranza slovena: della sua cultura popolare, delle sue tradizioni, degi usi, dei costumi, della vita economica, sociale e politica, degli aspetti territoriali, interessanti tanto gli enti statali quanto quelli locali, regionali e comprensoriali. Si tratta della vita di un'intera comunità che deve avere la possibilità di svilupparsi integralmente nel quadro della Repubblica in tutti i suoi aspetti. Traendo quindi ispirazione dagli ideali e dalla prassi del Socialismo, si ritiene che gli organi competenti dello Stato, in accordo con gli organi della Regione, della Provincia di Udine e dei Comuni delle zone interessate, prodispongano, con la collaborazione di rappresentanti qualificati della Comunità Slovena della Provincia di Udine, atti legislativi per la tutela globale ed altri provvedimenti connessi per la realizzazione degli impegni contenuti anche nel trattato di Osimo. In particolare si ritiene urgente la necessità dì assicurare la ricomposizione del tessuto etnico-sociale in quest'area volutamente emarginata e sottoposta alla decomposizione socio-economica, la cui situazione si è maggiormente aggravata con gli eventi sismici del 1976, così come è urgente ed indispensabile rendere percettibili i rapporti tra cultura popolare e la scuola. L'Ambasciatore visita le Valli .... Continuazione dalla 1» pag. degli incontri che già il gior no prima aveva avuto con g amministratori regionali i provinciali nelle zone terre motate del Friuli. Come a Lusevera avev, avuto occasione di parlari con il sindaco Sinicco, cos nel primo pomeriggio è stati ricevuto dal sindaco di S. Pie tro al Natisone, Corredig, ne Municipio. Corredig ha e spresso, a nome della popo lazione del comune, i senti menti di gratitudine e di ami cizia. Dopo una breve visita all case costruite ad Azzida coi il contributo della Slovenia l'ambasciatore Jovič ha rag giunto Montemaggiore, dovi ha reso omaggio ai partigia ni jugoslavi e italiani cadul nel 1943. Nel pomeriggio si era avu to anche un colloquio, pres so la sede del NOVI MATA JUR, cui hanno partecipato responsabili del Comitato c Coordinamento. La riunione ha rappresen tato a Jovič la situazione del la Slavia Veneta dopo il tei remoto, il bilancio degli aiui ricevuti e le indicazioni per I futura collaborazione per I ricostruzione. San ušafala dave tu valiž, fajno zavito tu ni kart, zijat no kostanjovo gričo. San jo vzela tu ruoke počaso in grede ki san jo gledala, san jo vprašala: “Duo te je luožu tle notar?” “Mama, šigurno,” san se odguorila, “mama, ki mi je tiela ree, de naj se na zabin na Benečijo, na mojò zemjó, na mojè judi, na mojò hišo, de priden nazaj...” San se odguorila, med suzàn. PISE P ET AR MATAJURAC Andreina MAL GARMÀK Kostanjova griča Pevski zbor (coro) iz Sv. Lenarta u Palasport «Camera» v Vidmu U petak, 25. novembra, bo pjeu naš koro na festjvalu furlanske pjesmi u Palasport «Camera» u Vidmu. Festival bo trajal tri dni: 24. 25. in 26. novembra. Našemu koru želimo, da bi se dobro afirmiru. Mlada novica v Čedadu, ki so jim napravli «porton» po stari slovenski navadi. Sta Nila Trinco iz Brjega (Dreka) in Bruno Cainero iz S. An-drat. Prijatelji jim želijo dosti sreče in zdravja. Veseljaki Iz tedna do tedna ponavja se glas, naj pleše in giulda vsaka se vas. Prestare kopita proč naj gredo, po mufi smrdjo. mrak naj jih pita, Stoletne navade, beneških vasi, gredo v pozabo nemodrih ljudi. Mladost po mašinah ku val se vali, pri vsakem godenju, poskaka, nori. Prihodnost ne briga, preteklost še manj, nemarnost jim miga in lome njih sanj. Če gledaš na strice, te solze zderjo, ardeči nosovi se vinsko laščjo. Počaki no malo, približi se zdaj, za prazno to skalo puščavski je kraj. Le pojdi v kavarno in spoznal ti boš, da zdravje zapravja opiti že mož. Od moških po ženskah alkol se zliva, tud žalostna Eva rada popiva. Beneška dežela kam pa ti greš, saj tolk ni si zdrela, da v smrt mi dereš? Oj draga in ljuba, hudo se mi zdi, da zmotna poguba iz pi va ti kri. Prelepa preteklost, naj vedno s teboj, te vodi v bodočnost skoz zdravi razvoj. Zmernost, skrb in varnost, naj branita moč, še dolga stoletja kot varni obroč. Zdravko SLADAK JE KOSTANJ PURČINJAC Moža, ki vidimo pred ža-kji kostanja, je Baluš Zanut iz Gorenjega Tarbja. Na ejesti čaka kupca, da mu proda ubrani purčiniac, narbuj sladak kostanj, ki ga imamo u naših dolinah. Kostanj so prodajali od 200 do 250 lir na kg. Prekupčevalci u Čedadu pa od 550 do 600 lir kg. Kajšan razloček! Zaslužijo vič ku na do-plih, ku gospodar! Zanut ima penzion iz Belgije, zak je djelu vič ljet u minierah. če ne, bi s samim kostanjam ne mu živjet. On je paršu damu na stara lje-ta, u Belgiji pa je pustiu sina in hčerko, oba poročena. Renzo djela kapo u fabriki Moris, u Manas, blizu Char-leroi, hči Mirella, ki je poročila Franca Krizetiča iz Varha, živi blizu njega. Vidita se usak dan. želimo jim, da bi se tudi ona dva var-nila u rojstni kraj, ku njih tata in mama, če ne prej, kadar bosta zaslužila penzion. Slika je bla posneta, ko je bla že tarna. Po velikih povodnjah manjka voda Kot pišemo na drugem mestu, je ljetos padlo par nas tarkaj daža, da še nikdar prej toliko. Bile so velike povodnje in u mjescu oktobru — po 20 ljepih sončnih dneh — že zmanj-kava voda po puno naših vaseh. Voda manjka u gorenjem koncu vasi Sovod-nje, u Gorenji Mjersi, u Gorenjem Tarbju, Oblici in Varhu. U Oblico, Varh in Gorenji Tarbi jo vozi komun s cisternami na svoje špe-že. Trjeba bi bluo postrojit akvedote. SOVODNJE TRČMUN Dne 29. oktobra sta se poročila v cerkvi Svetega Ivana Petricig Eugenio (v Šten-gah) in Trinco Anna (iz znane Piernove hiše, v kateri se je rodil in živel I. Trin-ko). Noviča sta kupila hišo v Monfalconu in bojo tam tudi živiela. Veliko sreče jim želimo v skupnem življenju. Dne 1.10.77. se je oženil Golop Luciano (Pologinu) iz Trčmuna s Perissutti E-manuela iz Bellazoia (Ma-gredis). Poroka je bla na Stari gori. Noviča bosta živiela na Trčmunu. Do sada smo bli vajeni videt naše čeče, ki so se oženile v Laške al pa še buj deleč, sada pa laške prihajajo k nam v Benečijo. Novičam želimo puno sreče v njih skupnem življenju. Denar za oj est o Sovodenj ski komun je dobil denar in poskarbel za asfaltiranje cieste iz Vartač do Tarčmuna. Diela so se končala tele dni. Pravijo, de v kratkem bojo začeli z dieli tudi na ciesti Jeronišče -Duš - Mašera. Denar za to ciesto bo preskarbiela CEE (Comunità Economica Europea). AŽLA Pastir zapustu učice Pred kratkem je gospuod Pre Jožef, famoštar naše fare zapustu vas in šu damu u Kosco. «Al je šu u penzion?» smo uprašali ljudi. «Ne, saj je šele mlad», so nam odguoril. Gospuodu Pre Jožefu je zgoreu faruž. Al ni imeu kje živjet?» smo še uprašali Ažlane. «čeglih mu je zgoreu faruž, je imeu še puno prostora in kot dušni pastir, bi ne biu smeu zapustit svojih učic!» so nam j al. Ljudje ne vedo kaj mislit, če čjejo, da jih mašuje ob nedeljah, muorajo iti po an u Kosco. Troštajo se, da se bo premislu in se spet varnu med svoje učice. OŠNJE Naš mladi slikar (pitor) si odperja pot u svjet Gianni Osgnach (29 ljet), ki djela in živi u Mantovi, se zmjeraj buj uveljavlja (afermava) kot slikar. Njega djela smo mogli gledat in občudovat na skupni razstavi u špetru, ki jo je biu letošnjega maja parpravu za umetnike (artiste) naših dolin študijski center «Ne-diža». Od 24. oktobra do 5. novembra pa je Osgnach raz-stavju z dvjema drugima slikarjema u Galeriji Avanguardia 2 u Milanu. Kritika je zlo pozitivno ocenila njega djela. Mlademu umetniku želimo še dosti uspehov (successi). Naši šindaki u Kobaridu Tudi ljetos, 3. novembra, kot je že navada, so šli naši šindaki s komunskimi kon-selirji u Kobarid, da so počastili padle italijanske sudate od parve uejske, ki so podkopani u veliki kostnici par Sv. Antonu. Kot je zna no, je gor podkopanih par-bližno šest taužent italijanskih sudatu in med njimi je puno beneških Slovencev. V Prosnidu kličejo mrtvi žive na pomoč Kot smo povedali v naslovu, je res, da mrtvi kličejo žive na pomoč, da bi mogli v miru počivati pod zemljo. Prosniško pokopališče je namreč na vzpetini, nagnjeno, in lanski potresi so ga zelo razmajali in so se nekateri grobovi odprli. Komun je takoj prosil pri deželnem odborništvu za javna dela pomoč in so jo tudi dobili, a ni bila zatost-na, ker so tla ilovnata in zato so prenehali z deli. Delo je bilo tako napravljeno le na pol in sedaj je kot prej, še slabše, ker je ostalo opravilo slabo vreme, hude ure in dolgotrajno poletno deževje. Pokopališče se je še bolj nagnilo in grozi nevarnost, da bodo nekateri grobovi zdrgnili na jugoslovansko stran, kjer poteka državna meja. Treba je torej pohiteti, da morda res ne bo prišlo do takšnega stanja. II. Pàs, hlapac in gospuod Hlapac je lumpu dva dni, potle se je varnu vas veseu h gospodarju. «Kakuo je šlo?» ga je ra-dovjedno uprašu gospodar. «Use lepuo in gladko. Psa so hvalili ljudje že na vlaku, na tremi. Posebno pa so ga pohvalili učitelji na šuoli. Pravijo, da se bo kmalu nau-čiu guoriti. U Milan srna paršla zjutraj. Od tam sem šu proč zvečer in pas me je paršu pozdra-vjat. On je zalaju, a njega lajanje ni bluo ku po navad: «au, au, au» pač pa: «buo, buo, buo!» kar pomeni, da je poprovu že reč: «buonasera». Gospodarju so se iskrile oči od veselja. «Dost ca j ta se bo muoru učit?» je še pouprašu hlapca. «Parbližno en mjesac dni. Po trjeba pa ga bo iti obiskat in nesti še denarja,» mu je odguoriu. «Dost denarja?» «Za tjedan dni pet taužent lir in na koncu, kadar bo znu guorit, drugih deset tau-žent lir.» «Kada ga puojdeš nazaj gledat?» «Za en tjedan, kot sem vam povjedu.» «Dobiu boš denar!» mu je objubu gospodar. Za tjedan dni potle je hlapac opulu gospodarja za drugih pet taužent lir. Su je lumpat, gospodar pa ga je težkuo čaku, kada se varne, da mu parnese dobre novice od psa. Hlapac se je varnu po dvieh dneh in povjedu gospodarju, da gre pas dobro z učilom naprej, da sta se že no malo pogovarjala in pas je že pru lepuo pozdravu svojega gospodarja. Gospodar je biu veseu, ku je ču tele novice. Čez drugi tjedan dni ga je hlapac opulu še za no malo denarja. Jau mu je, da ga nuca za potovanje. Kadar se je varnu iz «potovanja», je teu spet gospodar vjedet kakuo napreduje pas z učilom. Hlapac mu je povjedu, da že dobro govori, da ga je uprašu kakuo je doma in mu povjedu, da mu je dug cajt po gospodarju. Gospodar ni stau u koži od veselja. «Kada ga parpeješ nazaj?» «Čez petnajst dni. Za petnajst dni parpravite še deset taužent lir, da bom plačju šuolo. Potle boste vidu, kaj-šno čast boste imeu!» Pa ne samuo časti. Ljudje bojo hodil k vam od usjeh kraju in bojo plačeval, da bojo lahko poslušal psa guorit, saj se še kaj tajšnega ni še zgodilo, od kar stoji svjet pokoncu,» mu je trobu hlapac. «Dobro, dakordo, čez petnajst dni ga parpeješ in dobiu boš denar, da plačjaš šuolo!» Takuo je paršu za gospodarja težkuo parčako-van dan, ko je šu hlapac po psa u Milan. Gospodar mu je dan še deset taužent lir in mu lepuo parporočiu, naj varje psa, da se mu ne bo kaj zgodilo. Drugi dan je takuo težkuo čaku, da še sina, ni takuo, kadar se mu je varnu od sudatu. Hlapac se je varnu po dvjeh dneh, a brez psa. Gospodar ga je čaku pred hišo. «Kje je pas?» ga je ves obupan pouprašu «Kaj ti ga njeso dali?» «Pač. Počakite da vam pov j en,» je začeu ves žalo-stan pripovedovat. Paršu sem na šuolo. Pas je biu že parpravjen. Jast sem plačju, kar je bluo potriebno na šuoli, on pa je lepuo pozdravu use učitelje...» Orpo, pa pas, kje je?» «Sla srna na štacion in je sam kupu biljete za treno. Usi so ga debelo gledali in občudvali. Uprašali so, kam ga peljem, da ga pridejo obiskat...» «Orpo, pa pas, kje je?» ga le spet prekinil gospodar. «Paršla srna na štacion u Videm in tam je zapoznu domače ljudi, jih pozdravu in lepuo z njimi govoriu...» Orpo, pa pas, kje je?» je tulu gospodar u hlapca. Ljudje so ostali brez sape, kadar so čuli psa govorit» je jau hlapac in nadaljeval «iz štaciona srna jo urjezala par nogah pruoti domu. Na poti le srečjavu ljudi in jih pozdrav ju. Use je debelo gledalo za njim...» «Hudič, lepuo, ma pas, kje je?» «Kadar srna se bližala domu, srna se pogovarjala o usjeh rečeh, o jagi, o dobrem Ijetu, o Ijepi uri, o vaših 0 pravdah in drugo. Biu je zlo radovjedan. Kadar srna paršla na muost, ki pelje čez našo rjeko tle pod vasjo, me le ustavu in takuo na suhem pouprašu: «Pa naš gospodar ni hodi še za diklo spat, al le zvjedela njega žena?» U tistem momentu me je pa- 1 jela taka huda jeza, da sem ga popadu za te zadnje noge, ga omlatu z glavo okuole bankine in ga vargu pod muost. Zdi se mi, da sem ga ubu!» «Si meu ražon! Lepuo si naredu, samuo muč sada tisto, kar si zvjedeu ad buoze-ga psa». Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Stran 6 « NOVI MATAJUR » Štev. 21 (93) KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Kaj je zvjedeu Petar Matajurac «Conscritti» letniki 1927 iz Dreke. Slika je bila posneta pred tridesetimi leti Al se lahko piše: Te dni sem šu po vaseh dreškega in grmiškega komuna, zak so mi pravli, da se je gor spet oglasu njek Modrijan, ki je Slovenj, kot usi mi, ma spada u njeko laško organizacijon. Tale Modrijan se je začeu zaganjat pruot napisu Osteria-gostilna, ki sta ga postavla Marija Prapotnik na Brje-gu in Adele Rukin — Drečin-ka na Ljesah. Modrijan želi vjedet od ljudi, če smo imjel kada u naših dolinah napisano Gostilna in pravijo, da bo zbjeru podpise (firme), da bi zbrisal tole «sramoto» iz beneških dolin. Seveda, od ljudi, ki jih upraša, dobiva resnične odgovore, da njesmo imjel na oštarijah nikdar napisano Gostilna. In s tem misli Modrijan, da je odkril Ameriko! Če bi še živ j eia buoga Juština Podpotnikova, bi mu jala: «Tupado. Krava in tele Fonovo!». Še ona bi mu znala po-vjedat, da se ni moglo napisat «Gostilna», ker je bluo prepovjedano. Prepovjedana je bila tudi molitev slovenskega «očenaša» po cjerk-vah, katerega zna pru lepuo molit naš Modrijan in bi bluo pru, da bi ga zmolit za tiste, ki ga potiskajo u neumnost, da jim Buog pamet razsvetli. če bi šu uprašat naše ljudi, al so imjel pred tridesetimi ljeti Matajur al pa Novi Matajur, bi mu glih ta-kuo odgovorili, da ga ni bluo, da pa so ble do parve uejske slovenske bukva Sv. Mohora, ki sta jih brala tudi njega nono in tata, da je te bukva potlè fašizem pre-povjedu. In če se mu čudno zdi slovenski napis «Gostilna», če ga bode u oči, naj gre zbri-savat še stare napise na spominskih kamnih (lapidali), ki jih je puno po naših britofih. Kar je narbuj smješno in žalostno od našega Modrijana je tuo, da je Slovenj in nečje bit, da nas čje učit po laško in ne zna po laško. Svjet gre narobe, po stari pjesmi: «Mlinar mleje brez vode, mama šiva brez iglè, pomjeta dikla brez metlè...» Tuo ne more bit, da nas čje Slovenj po laško učit! U soboto, 29. oktobra, se je zbrala na Krasu pri Dreki majhna skupina letnikov (classe) 1927, ki so bli rojeni u Dreki, da bi praznovali 50 let svojega življenja. Sv. mašo sta jim darovala Mons. Valentin Birtig in famoštar Mario Lauren-cig. Napravla sta jim tudi Osteria - gostilna? Kar pa se tiče pobiranja podpisov (firmi), da bi zbrisali napis «Gostilna», usak lahko djela, kar mu je ušeč. Tudi ist — star Petar Matajurac — bi lahko pobjeru podpise pruoti Modrijanu, da bi ga spravili u tisto hišo, kjer pamet zdravijo, ma uprašanje je, dost bi jih bluo parpravjenih podpisat mojo neumno acjon. U Italiji se lahko use djela, «però» do določene mje-re. Njeki veliki generali u Rimu so bli sklenil, da uničijo demokracijo in fraj-nost, da varžejo našo demokratično koštitucion u gnojak. Oni so šli čez mjero, zatuo so šli končavat (fi- njavat) u paražon. Tjel so postavit spet na nuoge črno diktaturo. Pred ljeti so prepovjedal slovenskih napis na spomeniku padlih partizanov u Sv. Ljenartu, in tisti, ki so prepovjedali ta napis, so bli buj veliki ku naš Modrijan. Sada je na tem spomeniku tudi slovenski napis. Za Modrijana pride zmjeraj vič žalostnih dogodkov (aveni-mentov), za nas zmjeraj vič zadoščenja (sodišfacio-na). Naj on v je, da na Ljesah, kjer je sada napis: Osteria — gostilna, je biu u starih cajtih napis: Stara oštarija. Ta napis je biu kuazu napisat rajnik Antonio Crucil iz Hlocja. Fašisti so ga stor-li zbrisat. Al bo naredu do-nas Modrijan takuo ku stari fašisti? Mi mu pravimo, naj ne ščije pruot vjetru, bo bargeške oscau! Če lahko pišemo «Gostilna», Novi Matajur in druge reči, imamo za to pravico, pravico, ki je bla s karvjo napisana. On se ne tuče sa*1* muo pruoti Drečinki na Ljesah in Mariji Namor na Brjegu, ker so napisale blizu ošterie še «Gostilna». Tuče se tudi pruoti presi-dentu od Republike, ki nosi rože in kranjceljne na grobove padlih partizanov, ki so partukli demokratično koštitucion! Za tolažbo naj mu povjem: Če ne bo zadost zaslužu za jest s pobiranjem podpisov pruoti «gostilnam», mu potle lahko preskarbim no malo sena! lepo parložnostno pridigo. Kosilo so imeli pri Mauri-ziu. Malo jih je bluo in upra-šali smo se, kje so usi tisti, ki so se rodili u dreškim komunu 1927. leta. Uzami-mo moške. Usjeh je bluo 18: Trusgnach Ernesto - Toncov, Trusgnach Vittorio - Podopokarju in Trusgnach Nisio - Solcov iz Trušnjega. Crainich Renzo - Biziku in Scuderin Romeo - Viherju iz Ocnega Brda; Crainich Pio - Karžetu iz Dolenje Dreke; Trinco Antonio -Štorov iz Gorenje Dreke; Ci-cigoi Eligio - Klemencu in Prapotnich Vilmo - Picinu iz Trinka; Crainich Nisio -Podkašniku iz Cuodarna, Crainich Pio - Garčov iz Kraja; Ruttar Celestino -Mihelinov in Ruttar Romeo -Slojev iz Brjega; Trusgnach Tilio - žefov iz Prapotnice; Cicigoi Guido - Guostu in Tomasetig Valerio - Drečja-nov iz Debenjega, Matteucig Miljo iz Pacuha in Drescig Giuseppe - Blažov iz Zavar-ta. šest jih je umarlo: Valerio Tomasetig iz Debenjega je umaru doma zavojo bo-ljezni od belgijanske mine, Trusgnach Ernesto iz Trušnjega je umaru u Belgiji, Trusgnach Vittorio le iz Trušnjega je umaru u Franciji, Crainich Pio iz Dolenje Dreke je umaru u Koreji; Trinco Antonio iz Gorenje Dreke je umaru u Belgiji in Ruttar Romeo iz Brjega pri cestnem incidentu v Vidmu. Ostali živijo: Trusgnach Nisio u Belgiji, Cranich Ni- sio u Argentini, Drescig Giuseppe v Belgiji, Cicigoi Guido v Belgiji, Ruttar Celestino u Fojdi, Cicigoi Eligio u Pozzuolo pod Vidmom, Crainich Renzo u Čedadu, Prapotnich Vilmo u Gradiški, Matteucig Miljo u Feletto Umberto in Trusgnach Tilio u Vidmu. Od teh 18. «konškritu» sta ostala u dreškim komunu samo dva in še ta dva nista oženjena. Ta sta: Crainich Pio - Garčov iz Kraja in Scuderin Remo - Viherju iz Ocnega Brda. S temi našimi konškriti se je zgodilo, kakor da bi paršu veter med 18 listov in jih razpršil na vse strani sveta. če bi napravli tak obračun z drugimi «klasami» u Dreki, bi ne biu dost buojši. Zatuo se takuo zmanjšuje število ljudi po naših vaseh. Naj bo tako ali drugače, lepuo je bluo, da so se letniki 1927 — čeprav malo — zbrali u svojem rojstnem kraju, da so pod domačim zvonom praznovali 50 let svojega življenja. Njim in njihovim družinam želimo dosti zdravja in sreče, pa tudi dugo življenje. SREDNJE Zgodilo se je na britofu Sv. Pavla Paršli so pogrebci z marli-čem, pa ga njeso imjel kam podkopat Vinazza Giovanni, doma iz Fuojde, je biu poročiu našo domačinko, Tonino Lau-retig iz Preserja. Žena je umarla in mož je šu spet živet u Fojdo. Zmjeraj pa je želeu, da ko bo umaru, da bi ga podkopali blizu njega ljubljene Tonine. Prej ko se je tuo zgodilo, je tudi po-vjedu njega željo žlahti in parjateljam. Paršla je zadnja ura tudi za Giovannija. Umaru jeuče-dajskem špitalu. Žlahta je parpravla pogreb, gaspuod famoštar Mucig pa ga je peju h Sv. Pavlu in tle se je zgodilo, da po opravjeni maši njeso imjel kam podkopat buozega Giovannija. Pozabili so se bli skopat jamo. Počakat je muoru u cjerkvi, dokjer njeso nardil, kar se muora narest za usa-kega poštenega marliča. Sada počiva večno življenje blizu njega žene. GORENJI TARBI Rodila sta se čičica an puob U soboto, 22. oktobra, se je rodiu Diego Balus — Mačkinu. Njega tata je Balus Franco, mama pa Tomasetig Clara. Diego je parvi sin, saj mama njema še punih 17 ljet. Romini in Diegu želimo dosti sreče in zdravja u življenju. TIPANA V Viškorši gradijo pet dobrih hiš s švicarsko pomočjo Poleg številnih definitivnih hiš, ki jih je zgradila in podarila Viškorši po tresu prizadetim ljudem brez strehe S.R. Slovenija, so pred dobrim mesecem začeli graditi s švicarsko pomočjo še pet dobrih hiš iz cementa, kjer bo moglo stanovati okoli 60 ljudi (15 družin). Pred dnevi je zato prišla v Viškoršo švicarska delegacija, ki jo je vodil delegat konfederacije za pomoč v tujini Artur Bill. S tipanskim županom na čelu, Fortunatom Tomasi-nom, si je delegacija ogledala potek gradnje teh hiš, ki bodo koštale okoli 200 milijonov lir. Gradnja poteka hitro in verjetno bodo dobili streho najpotrebnejši že koncem tega leta. Delegacija je ob zaključku obiska obljubila, da se bodo Švicarji potrudili z nabiralno akcijo za gradnjo še kakšne hiše v Viškorši in opremo šolskih lokalov. Ti dobri ljudje so da danes v komu- nu Tipana zgradili že 40 pre-fabriciranih hiš, ki so koštale skoraj eno milijardo lir in sedaj so se še obvezali, da bodo zgradili v Brezjah (Montemaggiore) še pet hiš in zadružni hlev. SV. LENART Dne 6. novembra so organizirali v Sv. Lenartu tradicionalni praznik svojega patrona. Poleg domačega pevskega zbora (Coro), so bli vabljeni za nastop še «Nedi-ški puobi» in zbor «Pod lipo» iz Dolenjega Barnasa. Dobro ljeto za gobe Ljetos je bluo po naših dolinah zlo dažeuno ljeto, takuo da kumetje njeso mogli še posječ sena za žvino. Tudi drugi pardjelki so bli kumarni. Puno krompirja je zagnilo po njivah. Po nekaterih krajih njeso še po-targali grozdja, ker ni dozo-rjelo. škodo, ki so jo utar-Pjeli naši ljudje, pa je bla delno poplačjana z gobami, ki jih je bluo ljetos rjes puno, posebno štorovk. Pobrali so jih na stuojke kvintalu. Ljudje so dobro zaslužili, a še vič bi bli, če bi ne bluo špekulaciona. Kupci iz Trevisa so zaslužili dvakrat doplih vič, ku tisti, ki so jih pobjeral. Od začetka so jih plačeval do 2500 usak lahko odnese, kar čje, ker nismo zabranjeni. Čudovita goba. Pri nas jo imenujemo lombrena, po italijansko se imenuje «Mazza di tamburo». Najboljša je, če je pečena. Dobil jo je Danilo Duriavig iz Podutane. Premer 33 cm. Visoka je 72 cm. V rokah jo drži njega hčerka Tiziana. Radio TRST A Oddaja za beneške Slovence «TJAVDAN» od petka, 7. oktobra, jo vodi Rino Markič in jo bo vodil do konca leta. Poslušajte jo od 8,15 do 10. ure. Kar se jih je zbralo «Classe» 1927 na kosilu pri Mauriziu na Krasu. Med njimi je tudi Monsignor Birtig, ki pa je no malo bolj star kot naši «Konškriti» Potem, ko smo bili že zaključili nabiralno solidarnostno akcijo, so darovali za družino Coceanig v Puoju še naslednji dobrotniki. Gosgnach Mario - emigrant v Švici 10.000 Vogrig Silvano - iz Pordenona 5.000 Zuanella Faustino - iz Matajurja 4.000 Tudi ta denar je izročilo družini naše uredništvo. Vsega skupaj smo nabrali in izročili 534.000 lir. Petar Matajurac □ REKA Praznovali so petdeset let življenja - Kje so «konškriti» letniki (classe) 1927 ? Na dan 25. avgusta se je rodila Romina Stulin. Tata je Stulin Romano, mama pa Vilma Drecogna. Takuo je Cristina, ki ima tri ljeta, do-™ Ur na kg, pruoti koncu pa bila sestrico. 0d 500 do 800 lir. Puno naših gob so odnesli tudi «turisti». Iz naših dolin