OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION • * » taUnd m BMMd-ClMi Matter Jumtj 18, 191ft, tk« Port Offie. at Ckieafo, IliinoU, under tka Art «f An«Mt H IfUL Chicago, 111., 31. maja (May) 1916 HAUCOURT CUMIC«ESc ouvemorvt* L^Tt.du Rynet^ XML:,. Ftde FtdeDu IT^TtL Landrecourt^ 4 1A »NI*ev»ulQ> VERDUN UPPER. - VERDUN MAP, LOWER. Lokalne vesti. — V soboto in v nedeljo dne 3 in 4. junija bo letos v cerkvi sv Štefana zadnji pot dana prilika vsem, da opravijo svojo velikonoe no dolžnost pri drugem sloven skem duhovniku. V soboto bo že od 2. ure popoldne naprej č. g Fr. Ažbe iz Waukegana pripravljen za spovedovanje. Velikonoč na doba Se zaključi z 18. junijem Posebno opozarjam člane in čla nice naših katoliških društev na to dolžnost in prečitajo naj tudi članek na 3. strani današnje številke ! Anton Sojar, župnik. — Dne 26/ t. m. jo umrla na svojem stanovanju 1837 W. 22 St. rojakinja Neža .Jnrečič v sta rosti 30 let; bolehala je kakih 6 mesecev za jetiko. Pokoj n iea je bila doma iz cerkljanske tare na Dolenjskem. Tu zapušča moža Fr. Jurečiea, dva nedorasla otroka in enega brata. Bila je članica društva "Nada" S. N. P. .J., ki ji je priredilo dne 29. t. m. lep pogreb iz nase sloven ske eerkve. Naj v miru počiva! — V sredo dne 7. junija bode priredilo društvo "Bishop Kette-ler Council No. 1628" Kolumbovih vitezov v Pulaski dvorani, 1711 S. Ashland Ave. prvi mednarodni večer za svoje člane in upeljane goste. Pri tej prireditvi bode nastopilo 10 različnih skupin po narodnosti z lepim vsporedom; tudi odsek Slovencev bo ta večer častno zastopan. K temu društvu spada sedaj že 14 Slovencev. — Društvo sv. "Jurja št. 960 Katol. Borštnarjev priredi kakor smo že poročali v nedeljo, dne 4. junija svoj izl.pt, ali piknik v Summit, 111. (prostori Tony Zopelisa, na Archer in Center Ave.) Slovenci, Slovenke in Intatje Hrvati dobro došli! -— Dne 21. maja t. 1. se je poročil v So. Chicago znani rojak Martin Videč, član dr. Vit. sv. Florjana št. 44. K. S. K. J. in vri cerkveni odbornik z gdč. Mirni Pavšek, ameriško Slovenko. Iskrene če-stitVe in na mnoga leta! — Iz So. Chicaga se nam poroča, da je kupil znani rojak Peter Kobe gostilno "Lakeside Hall" na 9601 Ewing Ave. Rojakom Slovencem to novo podjetje toplo priporočamo. — Rojake v Chicago in okolici opozarjamo na današnji oglas no- „ vega bančnega podjetja "International Exchange Bank", ki ima svoj urad na 1334 W. 18. cesti. Lastniki te banke so Slovani. — Kakor vsako leto, tako se je zopet obhajalo in na primeren način praznovalo v našem mestu in okolici dne 30. maja dan "Ven-čanja grobov". Ljudstvo je hitelo na razna pokopališča, da je obiskalo svoje drage ranjke ali pokojnike in jim je iz spoštovanja okrasilo gomile. Člani veterancev "Grand Army Vsem udeležencem je naročeno, da naj nosijo v paradni vrsti samo -ameriške zastavice. Več o tem po ročamo prihodnjič. — Dne 7. junija se prične "Coliseum" narodna republikan ska konvencija, kjer se bode do ločilo in glasovalo za republikan skega predsedniškega kandidata Ker je zanimanje za to konvencijo zelo veliko, so bile vse vstopnice za to konvencijo že minuli teden razprodane. Nekateri sedeži so veljali celo $250. — Na to konven cijo bode došlo 12,025 delegatov in zborovalcev iz vseh držav. Rjjvno prvi dan otvoritve na rodne republikanske konvencije* dne 7. junija bodo priredile števil ne sufragetke po mestu veliko pa rado, ki bo gotovo tudi nekaj za niniivega za naše mesto. — Chicaška "trgovska žborni ea" bode tekom nekaj dni debati rala o novi točki glede izpremem be časa v poletni dobi. Kakor druga mesta, tako se misli tudi Chieagu od prve nedelje v ju ni ju do 1. nedelje v oktobru pomakniti uro za 1 uro naprej, vslei esar bode imelo mesto m občinstvo pri rabi luči mnogo dobička. — Dne 25. maja je v našem bližnjem mestu Aurora 19 letni 'aul Verhoye zadavil iz ljubosumnosti svojo ljubimko, 15 letno Gwendolyn Holden. -Morilec je skušal sprva okazati pred sodnijo svojo nekrivdo, konečno je pa pri-poznal ta svoj grozni -ein, — Mestni občinski svet je na svoji zadnji seji0 potrdil novi za-b vseh slojev. Župan Thompson sam bode z občinskim svetom korakal v tej paradi. Parada se prične že zjutraj ob 9 uri in bo trajala do večera. sporazum, glede končnega glasovanja in potrditve odvetnika Louis D. Brandeisa članom vrhovnega zveznega sodišča. Tozadevno glasovanje se bode vršilo prihodnji četrtek, dne 1. junija 1. Louis D.'Brandeis, iz Mass., bode nastopil to važno službo na merto pokojnega člana vrhovnega zveznega sodišča Joseph R. La-marja. Za imenovanje novega vrh. sodnika Brandeisa je dosedaj že 60 senatorjev, kar tvori pretežno večino. Hughes in Taft. Washington, D. C., 29. maja. V slučaju, da bode dobil na prihodnji republikanski narodni konven- BOJNO POZORIŠČE PRED VERDUNOM IN NA TIROLSKEM. ftod črko A in B. Tu so izgubili Nemci že veliko svojih mož. Na iztočni strani pri vrhu (črka C)'; se nahaja znana trdnjava Fort Doaumont, katero so morali Nem- Avstrijci so pričeli poditi Lahe na južno tirolski meji ob reki A-diži in Brenti, ta ofenzivna črta meri kakih 25 milj. Najhujši boji so se vršili v dolini Val Lagarina in Val Sugana. — Najnovejša poročila s te fronte naznanjajo, da ci zopet prepustiti Francozom. V sredini tega zemljevida leži ob re- so AvstriJ« zasedli že vse to ob- ki Meuse nepremagljiva franco- mejno ozemlje in da se nahajajo ska trdnjava Verdun. že 24 km. daleč na laških tleh. eiji v Chieagu dosedanji član vrh. zvez. sodišča K. Hughes nominacijo za predsedniškega kandidata te stranke, bode imenoval predsednik Wilson skoraj gotovo bivšega predsednika prof.Howard afta na njegovo mesto. Mr. Taft goji že dolgo časa žfeljo priti v u- rad vrhovnega zveznega sodišča. » Minimalna plača za državne uslužbence. Washington, D. C., 29. maja. V zakonodajnem odseku kongresne zbornice se je izdelalo novo pred-ogo, tikajočo se minimalne plače vseh državnih uslužbencev in sicer, bi naj ^obivali razni uslužbenci po vseh v.ladinih departmentih najmanj $3.00 dnevne plače. Kon-gresnik Nolan, ki je to predlogo izdelal zatrjuje da dobiva sedaj nad 120.000 vladnih uslužbencev manj nego $3.00 na dan. O tej ažni predlogi se bode glasovalo kratkem. Preuredba "standard" časa. ... Washington, D. C,, 26. maja. Senator Newlands iz Nevade in kon-gresnik Madden iz Illinoisa sta izdelala novi zakonski .načrt za preuredbo "standard" časa za vse Zedinjene države. Po novem sistemu naj bi se v poletnem času >omaknilo vse ure za 1 uro naprej kakor se je to letos izvršilo skoro vseh večjih evropskih mestih. Vsled tega bi si tudi ameriško judstvo prihranilo več milijonov dolarjev pri stroških za luč ali razsvetljavo. * San Domingo. Washington, D. C., 29. maja. ver je nastalo v republiki Sail Domingo reVolucijonarno gibanje napram sedanji vladi, je zavzelo glavno mesto te republike ameriško vojaštvo ki skrbi za mir in red. Vlada Zedinjenih držav je ugo dila želji voditeljev ljudske stranke te republike, da bodo ostali a-meriški mornarji tolika časa Santo Domingo City, dokler se ne povrne zopet stari mir v deželo. Predsednik Wilson za mir. Washington, D. C., 27. maja. Danes je govoril tukaj predsednik •Wilson^ na zborovanju "Lige za uvedbo miru tako pomenljivo in imenitno, da se bo poslalo prepis njegovega govora vsem vojskujo čim se državam v Evropo. V tem govoru je predsednik Wilson pov-darjal, da je pripravljen takoj posredovati pri vsakem mirovnem pogajanju, če- bo za to naprošen. Pri tej priliki je razložil 6 točk, katere bode on zagovarjal, da naj bi se pri sklepanju miru upoštevale in sicer: _ 1.) Takojšna poravnava vprašanj in lastnih interesov med posameznimi, KojujoČimi se državami. 2.) Svetovna Zveza vseh narodov" v svrho zaščite prometa na odprtem morju za vse narode sveta. 3.) Garancija narodom za njih teritorijalno in pol+tično neodvisnost. Poleg tega naj bi se ustanovilo Svetovno mirovno zvezo, v kojo naj bi pripadale vse velesile in države; ta zveza naj bi odvračala v bodočnosti vsako morebitno vojno. • 4.) Vsak narod, ali vsako ljudstvo naj ima svojo popolno pravico voliti in določevati si-način lastnega vladanja. f 5.) Malim državam, ali narodom naj se izkazuje pri «*ojem vladanju isto spoštovanje in pravice, kakoršne imajo velike države. , 6) Ves svet naj hrepeni konečno edino za enim ciljem in ta cilj je ohranitev svetovnega-miru. Narodna konvencija "suhačev". St. Paul, Minn., 29. maja. Na rodna konvencija "prohibicijoni-stov" se bo vršila v tem mestu od 19. do 22. julija t. 1. Voditelji te stranke so trdno prepričani, da bode prevzel predsedniško kandidaturo te stranke bivši državni tajnik William Jennigs Bryan; poleg tega so še sledeči možje na kandidatni listi: William Sulzer, bivši guverner države N. Y., bivši guverner drž. Mass., Foss, bivši guverner države Ind. J. Frank Manly in general Nelson A. Miles iz Washingtona. Na to konvencijo bode prišlo o-koli 2500 delegatov. Govori se tudi, da bode stranka prohibicijo-nistov na tej konvenciji svoje ime predrugačila. Pokojnina za duhovnike. Saratoga Springs, N. Y., 27. maja; Na tu se vršeči generalni kon ferenci metodistov se je sprejelo predlogo za nabiranje sklada znesku $15,000.000. Ta denar naj »i se rabilo za pokojnino dosluže nih metodistovskih duhovnikov in v podporo njih družin. James J. Hill bolan. St. Paul, Minn., 29. maja. Znani milijonar Jauies J". Hill,-predsed nik Great Northern železnice, je nevarno zbolel. Da se mu ohrani življenje, ga je sloveči zdravnik Dr. Mayo iz Rochester, Minn, vče raj operiral. Hill boleha na že lgdcu.vsled zastrupljenja od sla bih zobl Žrtve mehiških banditov. San Antonio, Texas, 26. maja Glasom privatnih poročil so mehiški bafiditi zadnje tri tedne med Mexico City in Cuernavaca umorili nekaj nad 200 Carranzovih vojakov. Pristaši generala Villa so napadli tudi nek osebni vlak, pri Tre* Marias napolnjen z vladnimi uslužbenci, njih ženami in otroci'. Pri tem napadu je bilo tudi več žena in otrok od banditov ustreljenih. Inozemske vesti. Italijani zopet poraženi. Dunaj, Avstrija, 27. maja. Iz glavnega vojnega stana se o zo-petnih vspehih naše armade na Tirolskem poroča sledeče: "Našim fcetam na laški fronti blizu Trentina se je posrečilo zavzeti vse zasedene točke v gorovju Cornieicampe, Verden in Maata; Italijani so imeli pri tem nepopisne izgube; pri tem spopadu smo zajeli zopet 2500 Lahov( vojnih u-jetnikov) zaplenili 4 večje topove, 4 strojne puške, 300 vojaških bici-kljev in mnogo municije. Včeraj so naše čete v lagarinski dolini ob reki Adiži premagale sovražno armado, da se je morala slednja daleč nazaj umakniti. Pri ConiZugna in Col deBuole je naša artilerija uspešno streljala v vrste nasprotnikov. Dalje se semkaj poroča, da so na neki obmejni točki prodrle avstrijske čete že 24 km v italijansko ozemlje. Župan mesta Vicenza v Italiji je izdal včeraj na prebivalstvo ukaz, da naj bode pripravljeno na beg; vsled tega je evakuiralo preplašeno prebivalstvo osem bližnjih predmestnih naselbin 'iz strahu pred bližajočimi se Avstrijci. Skupno število avstrijske armade na tirolski ronti znaša 650,000 mož. Tekom zadnjih 11 dni dO 25. maja so izgubili Italijani na tej fronti že 24,000 mož, katere smo odvedli v vojno ujetništvo, med temi je bilo 324 častnikov; skupno število zaplenjenih topov v tem času znaša 251 in 102 strojnih pušk. Zadnje dni so se vršili na soški fronti pri Podgori in na hribu sv. Mihaela tudi hudi artilerijski dvoboji, v kojih so morali Italijani odnehati. Izpred Verduna. Pariz, Francija, 27. maja. — U- radno se poroča, da so naše čete dobile zopet v posest vas Cumiers, 9 milj severozapadno od Verduna. Vsled tega so morali zapustiti vse svoje ondotne utrdbe in zakope; v'tem boju je padlo nam v roke 100 nemških vojnih ujetnikov in več strojni hpušk. Istotako smo uspešno odbili sovražne napade pri Avoncourtu, pri hribu št. 304. pri Le Mort Homme in pri Doaumontu. V Champagne okraju so se morali tudi Nemci vsled streljanja naše artilerije za nekaj nazaj u-makniti. Velike izgube Nemcev pred Ver-dunom. Pariz, Francija, 29. maja. — List "Petit Parisian" je priobčil danes zanimiv članek v skupnih * izgubah Nemcev pred Verdunom. Skupno število nemških žrtev: u-bitih, pogrešanih, ranjencev in vojnih ujetnikov v boju za Verdun znaša že okoli 350,000 mož, število francoskih pa približno 100,000. Nemcev je padlo samo letos od 21. do 23. maja na levem bregu reke Meuse do 15,000 mož, ko so naskočili znani hrib št. 304; veliko so jih izgubili tudi v boju pri Avoncourtu in Le Morte Homrae. General Gallieni umrl. Pari«, Francija, 27. maja. —- Znani francoski general Josip S. Gallieni, rešitelj Pariza je včeraj umrl v Versailles vsled ponesrečeni operacije v 67. letu svoje dobe. Pokojni general je bil med francoskim ljudstvom zelo priljubljen. ker je nleseca sept. 1914 pri reki Marne pognal Nemce v beg, ko so bili že na poti proti Parizu. Gallieni je postal kasneje vojni minister. Pokopali ga bodo na državne stroške z velikimi svečanostmi. Nemčija in Rusija. Ženeva, Švica, 29. maja. — Tu-kajšna "Tribuna" poroča, da se pripravljajo Nemci na velik skupen naval proti Rusiji. Nemčija bode pričela s svojo ponovno o-fenzivo na suhem in na morju. Poraženi Nemci v Južni Afriki. London, Anglija, 29. maja. — IJradno se naznanja, da so angleške in belgijske čete v Južni Afri-ii zavzele zopet več nemških ko-onijskih naselbin in sicer: Ruwu-ager-Lembeni, Ugulu, Kilgalli in Nvansa. Nemci so imeli pri teh spopadih občutne izgube. Na Balkanu. London, Anglija, 28. maja. — Z južnega balkanskega bojišča se semkaj poroča, da je včeraj 25,000 mož broječa bulgarska armada prekoračila grško mejo, in je zavzela fort Rupel, Dragotin ter Spatovo. S tem so si Bulgari pridobili odprto pot do Demirhissar-ja. Nekaj Bulgarov je obkolilo tu-Seres in Kavalo. Kakor poroča nek vojni dopisnik iz Aten, so dali Bulgari Grkom v trdnjavi Rupel samo 2 uri časa za evekuacijo tega mesteca. Vsled tega nepričakovanega koraka je grška vlada zelo razjarjena. Srbi se pripravljajo na zopetni napad. Atene, Grška, 29. maja. — Na otoku Krf se nahajajoča srbska armada, broječa do 100,000 mož je obkolila vse grško obrežje v ae-gejskem morju, odkoder namerava dalje prodirati in se zopet spopasti z Bulgari, Avstrijci in Nemci. Od prejšnje srbske armade, ki je brojila 300,000 mož je ostala sedaj samo še ena tretjina, ki je baje zelo dobro oborožena in preskrbljena s provijantom za dalj časa. ' Naivečji slovenski tednik v Zedinjenih državah /sAa/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22od Place Chicago. III. No. 21. Sle Leto IL Volume U. J---L The largest Slovenian Weekly in the United State« of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1151 W. 22* Chicago, DL GLASILO K. S. K-JBDNOTBL1—31. A* 1916. NAZNANILO. (lanom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., Chicago, 111., se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja seja v soboto večer, dne 3. junija ob pol 8 uri namesto v nedeljo. Ta prememba se je naredila zaradi piknika društva sv. Jurja Katol. Boštnarjev dne 4. junija in ker je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se naše društvo kor-porativuo vdeleži tega piknika, prosim vse člane, da naj pridejo dne 4. junija na ta piknik v obilnem številu. Zbirali se bomo v društveni dvorani ob 1. uri popoldne; vsak član naj prinese s sabo regalijo. Pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J. A. Stonich, II. tajnik. NAZNANILO. ( lanom društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., Chicago, 111., se tem potom naznanja, da je bilo na zadnji redni mesečni seji dne 14. maja sklenjeno, da se skupno vdeležiruo veselice (piknika), katerega priredi društvo sv. Jurija Kat. Boštnarjev dne 4. junija v Summit, III. In sicer se zberemo v cerkveni dvorani ob 1. uri pop. Nadalje se tudi naznanja, da bode imelo naše društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. svojo poletno veselico dne 13. avgusta 1916. v Summit, 111. S sobratskim pozdravom Frank Kozjek, zapisnikar. NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Janeza Krstnika št. 14 K. S. K. J., Butte, M out., se s tem naznanja, da bode naše društvo obhajalo godovni ilan svojega društvenega patrona sv. Janeza Krstn. in 24. letnico svojega obstanka dne 24. junija t. 1. V ta namen bomo imeli sv. mašo v naši slovenski cerkvi. Vse člane našega društva uljud-no prosim, da se naj polnoštevil-no udeleže te slavnosti in Vas opominjam, da se pravočasno sestane-mo v šolski dvorani v Meaderville, odkoder bomo skupno odkorakali v cerkev. Sobratski pozdrav Frank Bouncha, tajnik. NAZNANILO. Iz urada drnštva sv. Petra in Pavla it. 62 K. S. K. J., Bradley, 111. Opominjam člane gorinavedene-ga društva, posebno tiste, ki so izven mesta, da mi pošljejo spoved-ne listke, najkasneje do 15. junija, da bom odposlal poročilo na urad duh. vodje K. S. K. J. Nadalje naznanjam članom gori omenjenega društva, da se .te*iia zadnji mesečni seji, dne 7 .maja sklenilo, da vsak član, kateri bo zanemaril draštv. sejo dne 4. junija, bo moral plačati 25 centov v društveno blagajno. Dne 14. maja je umrl tukaj naš rojak, Jakob Župec, doma iz Gradca na Dolenjskem; pogreb se je vršil dne 16. maja z mestno godbo na čelu, kjer je bil član iste. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. Rojaki! Ne zamudite prilike, dokler ste zdravi, in pristopajte k društvom in K. S. K. Jed-noti. Premislite, da od hiše do hiše prosjačiti za sprevod nezavarovanega rojaka je težavna stvar, ker vsak se na vas huduje....: zakaj da ni bil pokojnik pri kakem društvu T S sobratskim pozdravom Louis Schiltz, tajnjk. AMERIŠKE VESTI. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Petra in Pavla štev. 38 K. S. K. J. Kansas City, Kans. Cenjeni sobratje našega društva ! S tem Vas prosim in opominjam, da se vsi udeležite naše prihodnje društvene seje, vršeče se dne 4. junija t. 1. ker imamo na tej seji razmotrivati, na kakšen način se bo vršila slovesnost razvitja nove društvene zastave. Pridite raditega vsi, da ne bi potem morda kake nezadovoljnosti. One sobrate, ki se niso udeležili skupne društv. spovedi opozarjam, da mi naj na to sejo pri-neso izkaz o izvršeni verski dolžnosti. ' Konečno naznanjam, da se bode na tej seji razdelilo nove certifikate, ker jih že imam pri rokah. Pobili jih boste samo oni, kateri ste oddali stare certif. na zadnji seji, ali pa drugi dan; za tiste pa, ki ste mi jih kasneje oddali, še niso prišli novi. Z bratskim pozdravom Peter Majerle, tajnik. Obsojeni premogarski baroni. San Francisco, Cal, 29. maja.—-Zvezno okrožno sodišče tukaj je obsodilo tri glavne uradnike "Western Fuel Company", ker so goljufali vlado pri tehtanju premoga. Obsojenci so dobili sledeče kazni: James B. Smith, podpredsednik te družbe 18 mesecev ječe in $5000 globe; Fr. C. Mills, superintendent na 18 mesecev ječe in Ed. H. Major glavni uradnik pri tehtanju premoga 1 leto ječe. Rockefellerjev dar. New York, N. Y., 29. maja. — John D. Rockefeller je daroval $1,000.000 za nesrečne Poljake, Srbe, Črnogorce in AJbance, prizadete vsled sedanje vojne. S tem denarjem se bo kupilo v Zedinje-nih državah več raznovrstnega živeža in obleke, kar še bo poslalo na določena mesta. Uvoz barvila iz Nemčije. Washington, D. C., 29. maja Med nemško, angleško in washing-tonsko vlado se je doseglo sporazum za uvoz večje množine barvil iz Nemčije. Sprva je Anglija branila s svojo znano blokado uvažati to blago v Zedinjene države, konečno se je pa le udala. Poši-ljatev raznih snovi za barvanje, ki je namenjena semkaj, bo znašala več ton v skupni vrednosti $5,000.-000. — NAZNANILO. * Iz urada tajnika društva sv. Vida čt. 25 K. S. K. J., Cleveland, O. S tem naznanjam članom našega društva, da pri prihodnji seji, to je dne 4. junija t. 1. bodem razdelil nove certifikate; pri tem naznanjam in povdarjam, da mora vsak član sam priti po certifikat na sejo, ker se mora sleherni član lastnoročno podpisati na certifikatu, kakor se to zahteva po pravilih K. S. K. J. Vsled tega ste cenj. člani naprošeni, da to vpo-števate. Nadalje se naznanja članom in članicam, da se prične s 1. junijem t. 1. s poslovanjem otroškega oddelka. Naprošeni so oni člani in članice, ki še nimajo dosedaj vpisanih otrok pri K. S. K. J., da to storijo prej ko mogoče, ali pa pri prihodnji seji. Za vse nadaljna pojasnila glede otroškega oddelka se lahko zglasite pri meni. nižje podpisanemu vsak dan od 4. do 7. ure zvečer, ali pa pri društveni seji. Sobratski pozdrav Josip Russ, tajnik. Bilje pri Gorici. Lepo v dolini pod Kraškimi hribi ležijo Bilje v krasni goriški okolici z divnim razgledom naokoli. Daljava iz goriškega mesta znaša 9 kilometrov. Davčna občina Bilje šteje okoli 1200 prebivalcev, k Biljam spada tudi Orehov-Ije, ki ima okoli 500 prebivalcev. Tam sredi Bilj stoji impozantno domovanje biljenskegai župana gospoda Ivana Savnika, ki si je tekom dolgoletnega županovanja stekel obilo zaslug za občino, sedaj pa biva deloma doma, deloma je begunec. Bilje so pač blizu fronte, po občini odmeva grozota vojne, izpostavljena je tako, .1 da čuje vse veliko bojevanje ob soški fronti. Že prve dni po napovedi vojne je padla bomba tudi na Bilje, ker so italijanski vsegave-deži iskali tam kdo ve kake važne vojaške objekte in zaloge. Italijanski zrakoplovec pa je dobro zadel, namreč v vilo italijanskega podanika Seanzianija, ki je imel v Biljah tovarno svoječasno skupno s takratnim biljenskim župnikom in sedanjim dekanom in poslancem Rojcem. Opekarska obrt je tod okoli dobro razvita, obstoja tudi družba/: združene opekarne Bilje-Bukovica. Narodnega, gospodarskega, kulturnega gibanja v Biljah ni nikoli manjkalo; o tem pričajo društva: Sokol, kmetijska podružnica, povsojilnica in hranilnica, tamburaško, izobraževalno društvo, šolsko-občinska knjižnica, poleg že omenjene obrtne delavnosti. Okolica na strani Bilj in tja doli $aprej proti Prvačini in Dornbergu skrbi pa tudi za Alek-sandrijp. Med občinami, ki pošiljajo'sveža dekleta čez morje, Bilje niso zadnje. * Ruski zdravniki med seboj. Vrhovni ruski medicinalni svet priobčuje v "Novem vremenu" dolg odgovor na Menšikovov članek, ki hvali nemške sanitetne naprave, vsled česar se morj v Nemčiji vrniti 60 proc. ranjenih zopet v fronto, dočim se to zgodi v Rusiji samo pri 18 proc. Vrhovni medicinalni svet ta članek strogo obsoja, češ, da je provzročil v ruskem narodu veliko potrtost in v ruski vojski nezaupanje napram ruskim zdravnikom. Možnost o-zdravljenja ni odvisno samo od načina lečenja, marveč tudi od ka-' kovosti rane. Jasno je, da se rane ruskih vojakov, ki izvirajo večidel od artiljerijskih krogel, ne ce*-lijo tako Jiitro in tako dobro, kakor rane nemških vojakov, ki so zadane večidel od infanterijskih krogel. Tudi je treba pomisliti, da uporabljajo Nemci prav pogosto eksplozivne krogle in strupene pline in da so transporti ruskih ranjencev zelo težavni. Tudi pošiljajo v nemški armadi vsled nemške discipline in vsled po manjkanja zdravnikov, ranjence zopet v fronto, ko so rane šele površno zaeeljene, dočim ravnajo ruski zdravniki z ruskimi ranjenci bolj človeško in jih pfidrže, pokier se niso rane popolnoma zacelile. Končno naglaša medicinalni svet zaslugo ruskih zdravnikov, ki obstoja v tem, da so se uspešno borili proti infekcijskim boleznim, ki so igrale v prejšnjih vojnah usodepolno^ vlogo. (Izvajanja, v kolikor se tičejo avstrijskega in nemškega vojskovanja, pač ne potrebujejo komentarja). se v imenu odbora in našega društva iskreno in lepo zahvaljujem vsem igralcem in igralkam za njih trud in uspešen nastop pri vlogah v splošno zadovoljnost vseh navzočih. Hvala lepa vrlemu Slovenskemu cerkvenemu pevskemu *boru, ki nas je iz prijaznosti po-setil ta dan in razveselil z lepim petjem. Želimo, da bi nam bili še vnaprej pri sličnih prilikah naklonjeni. Posebna hvala pa slavnemu občinstvu za obilen obisk in izkazano simpatijo do našega društva. Upam, da nas boste cenj. rojaki in' rojakinje tudi posetili pri naši prihodnji jesenski gledališki predstavi "Lepa Vida", ki se vrši dne 24. septemfira t. 1. v Narodni dvorani. Konečno še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala, ki ste pripomogli, da se je naša zadnja veselica tako uspešno in v lepem miru vršila. S pozdravom v Za odbor: Frank Kosmač, tajnik. Chicago, 111., dne 27. maja 1916. (Advertisement.)' Beseda učenjaka. Pri izdelovanju premikajočih slik se rabi za "filme" v Zedinjenih državah na leto 15,000.000 več srebra. Iz tega srebra se jemlje samo kemične snovi, da postanejo filmi bolj občutni in čisti. ZAHVALA. V nedeljo dne 21. maja t. 1. je Slovensko Mladeniško Samost. Podp. Društvo "Danica" priredilo gledališko igro "Požigalčeva hči" z veselico, vsled česar je povečalo svojo blagajno za dvesto dolarjev ($200). V dolžnost si torej štejem, da V LEKARNAH Armand Gautier, Man Francoskega znanstvenega institute .avtor .loveče knjige o prehranjevanju, je nedavno preeital pred Medicinsko ^enujo snojo razpravo o zdravilni in redilni vrednosti vina; med drugim o ^ izrazil: -Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima p f^ vino naj :dravje, oziroma ravno vino CENA $1.00 rab, so prisiljeni posvetiti dosti eneriije da ohranijo svoje :drav da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—" v takih slučajih da človeku najbolj hitro moč in krepčilo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zeliSC, prime-Šanih temu vinu. To izvrstno zdravilo, ali lek IZČIŠČA ČREVESJE, ODPRAVLJA ZABASANOST, ZABRANJUJE BOLEZNI, GLAVOBOL, I.T.D. POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO, t VRAČA TEK (OKUS), KREPČA TELESNI SISTEM, ODPRAVLJA POBITOST, - VRAČA TELESNO MOČ OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA, . POVEČUJE NAŠO MOČ. Radi tega ako hočete, da boste okrevali in se dobro počutili, zahtevajte vedno zelo zanesljivo TRINERJEVO AMERIčKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Pri izpahkih, oteklinah, bolečinah v mišicah, otrplih sklepih, poskusite TRINERJEV LINIMENT. Ta vam bo dal zadostilo. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c. 1333-39 S. ASHLAND AVENUE llllllllllllllllllllllllllllllllll CHICAGO, ILLINOIS = > NAZNANILO. 6 * -_ 4 i • ^ Ustreženo je že dalj časa misleči potrebi. ' INTERNATIONAL EXCHANGE BANK NOT INC. MEDNARODNA MENJALNICA 1334 WEST 18th STREET, blizu Blue Island Ave., CHICAGO, ILLINOIS. JE ZAČELA S SVOJIM POSLOVANJEM. TA BANKA NAJ VAM BODE VSELEJ V MISLIH IN SICER ZATO, KER JE ISTA USTANOVLJENA, DA VAM USTREŽE V VSEH POTREBAH. t To ni nova banka » ————————————————— Mr. M. Gavansky, član te tvrdke, je že čez 7 let tukaj v Chicagn (down town) vodil tak posel na svojo lastno roko, ter se zamore pohvaliti z zaupanj en, kterega si je pridobil v tem času od strani občinstva. Drugi člani te tvrdke so bili več let usluibeni pri največjih denarnih zavodih v Ameriki, ter so dobro izučeni v bančnih poslih. To podjetje posluje že čez 7 let samo ime in urad 1e sedal prenovljen. Naši poslovni oddelki so sledeči. POŠILJAMO DENAR V STARI KRAJ navadno in BRZOJAVNIM POTOM z našo garancijo. PREJEMAMO DENAR NA HRANILNE VLOGE počenši z enim dolarjem ($1.00), ter istega izplačamo brez napovedi. PREJEMAMO DENAR NA • VLOGE, ter izdajamo za istega potrdila v KRONAH, kakor da bi ga imeli vloženega v hranilnici v starem kraju; te vloge izplačujemo V STAREM KRAJU V KRONAH, ALI PA TUKAJ V DOLARJIH BREZ NAPOVEDI., PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE: Ako želite koga sem dobiti, obrnite se na nas. V zadnjem času smo mi sem dopremili iz starega kraja 112 družin. ODVETNIŠKI ODDELEK: V našem uradu je stalno uposlen ameriški odvetnik zatorej Vam damo slična navodila zastonj. Starokrajske sodnijske zadeve opravlja naš notar, kteri te stvari opravlja že čez 7 let. • POŠTARSKI URAD: To je koristno delo za Vas v sedanjem času. Mi se hočemo potruditi zato, da bodejo Vaša pisma prišla v roke naslov-Ijenca. Naše kuverte so Vam na razpolago za pošiljate v pisem v stari kraj. Vsa Vaša pisma Vam pišemo zastonj. V VSAKEM SLUČAJU SE OBRNITE NA NAS TN BODITE POŠTENO POSTREŽENI. INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 WEST 18!h STREET near Blue Island Ave., Chicago, 111. an! 5348484848234823532348233253234853532348235353482348535323532353482323485348485323532353485323532348 5353912353235389534823532348233048235323482353234823482348234853482353534823532348534853485353232323532348 mm. Pogovor z brezvercem. Brezverec: Kaj bi hodil v cer kev poslušat duhovnikove pridige o zatajevanju na svetu in o nebe sih po smrti T Govorite mi raje o sreči na tem svetu in'poslušal vas bom. Odgovor: 1.) Popolne sreče na tem svetu še ni in nikdar ne bo dosegel noben človek in tudi ti je ne boš. Govoriti o nebesih na zemlji se pravi: zlate gradove zi dati v oblake. Zemlja je in ostane kraj trpljenja in dolina solza Koliko zla in gorja povzročijo na svetu naravne nezgode: slabo, ne zdravo podnebje; viharji; povod nji; suše; potresi; strele ... kdo more spraviti s sveta vse te, člo veški sreči sovražne sile v naravi' Nihče! Koliko žalosti in trpljenja povzročijo ljudem neštevilne bolez ni! Bogat človek — milijonar i-ma bolehno ženo; bogati stariši imajo bolne ali pohabljene otro ke; mali prehlad — človek zboli in umre; dekle sanja o zakonski sreči, hodi na ples, zboli — namesto k poroki jo spremljajo mrtvo na pokopališče; edini sin, nada starišev, umre, predno je dovršil svoje šole; zvesti mož — ubit na železnici; ljubeznjiva žena — se potopi na morju; skrben oče — zasut v rovih ... Kdo bo spravil s sveta bolezni, ki človeku grenijo življenje, kdo more pregnati izpred praga svoje hiše smrt, ki ti umori in pokoplje to, kar ti najbolj ljubiš? Nihče! Kdaj bo prišel čas, da ne bo tre ba nič več opravljati nevarnih in težkih del v mrazu ali v vročini, globoko pod zemljo, ali v visoči-nah? Nikdar! "Zemlja ti bo rodila trnje in osat, in v potu svojega obraza boš jedel svoj vsakdianji ' kruh." Kdaj bo prišel čas, da človek-ne bo imel nobenih skrbi? Nikdar! Ali more vsaj en človek na svetu reči: Jaz nimam nikakih, niti najmanjših skrbij ? Nihče! Zato je res, da popolne sreče na svetu ne more doseči noben človek in tudi ti, brezverec, zastonj steguješ po nji svoje roke. 2.) Človeku se zdi včasih, da je našel srečo, a ta sreča je le kratka, navidezna in največkrat goljufiva. Svet hrepeni po bogastvu. Al: je res v bogastvu popolna sreša? Kako more bogastvo človeka o-srečiti, če bogatin ve, da se njegovega po krivici pridobljenega kapitala drži kri in znoj zatiranega delavca; če bogatin ve, da vsled svoje skoposti nima na svetu pravih prijateljev, da velikokrat niti ni varen svojega življenja ... kako more skopuha osreči-bogastvo, ko mu ravno to bogastvo rodi sto in sto skrbij, kakršnih priprost delavec niti ne pozna ne; kako more skopuha osrečiti bogastvo, ko mu velikokrat kakor grozna pošast stopi pred oči smrt, ki mu bo iztrgala iz rok tega zlatega boga, njega pa pahnila v revni, črni grob, v katerem bo enak postal siromaku ... Kdor pa zapravlja bogastvo, takemu pa zopet bogastvo ne rodi prave sreče, ker življenje zapraVljivih bogatinov je navadno kratko, nemirno in velikokrat naravnost divje . . . Svet hrepeni po časti in slavi. — Kaj pa je čast in slava? Največjo čast doseže ameriški državljan, če je izvoljen za predsednika Združenih držav. Velika čast je to — toda ali rodi ta čast nekaljeno srečo? Trije izmed dosedanjih predsednikov so bili vsled te časti — ustreljeni; vsakega predsednika trgajo po časopisih in ga raztrgajo na drobne kosce in ga slikajo kot kakšnega pajaca v cirkusu; nadalje uživajo predsedniki to čast, da sb ljudje spotikajo nad vsakim korakom, ki ga stori in mu obglojejo vsako besedo, ki jo iz? pregovori in ko se tako štiri leta muči, kako bi ustregel vsem, ga pa nazadnje brcnejo in porinejo v kot. V katoliški cerkvi je velika čast dana škofom in papežem, toda kako težka so njihova mesta, to vedo najbolj sami! Na čim višje mesto je človek postavljen, več ima skrbi, odgovornosti in nasprotnikov. Svet hrepeni po uživanju. Vprašaj nečistnika, kakšno srečo mu je prineslo uživanje. Čoln njegovega življenja se je zibal vedno na morju uživanja, tratil in zapravljal je svoje mlade moči v prekratkih nočeh in vse si je privoščil, kar je velevalo poželjenje — in sedaj ? Postaral se je mlad in izčrpan in izmozgan, bolan na duši in telesu, s svojimi udrtimi očmi preplašeno gleda v prerano zevajoči ■MKlp' JEDNOTE.- grob. Vprašaj ga, ali je bil v resnici srečen takrat, ko je bil suženj strastij? Ali mu ni sedaj, ko je vse užil, kar je hotel, srce prazno in nesrečno? Zato po pravici smemo trditi, da noben človek na svetu ne more doseči popolne sreče in da največ sreče človek že na svetu užije, če živi po naukih svete vere. 3.) Vera te uči: skrbi za teles no zdravje, in zdravje je za člove ka največja dobrota na svetu. Ve ra celo pravi,da kdor škoduje svo jemu zdravju, da greši zoper peto božjo zapoved, ker tak človek ta-korekoč samega sebe ubija. Nečistost, požrešnost, jeza, lenoba — vsi ti grehi telesnemu zdravju škodujejo in že zato uči vera: bojuj se zoper te svoje sovražnike! Vera nikdar ne nalaga posta bolnim ljudem, ampak san^o zdravim, naj. zdrav duh prebiva v zdravem telesu. ,Vera ti oslaja življenje z uživanjem prave, urejene ljubezni. Priprost delavec si, pa imaš dobro, zvesto, pošteno ženo in zdrave, pridne, ubogljive otroke — in žena in otroci, vsi te ljubijo. Ali ni pozabljeno trpljenje dneva, ko se spomniš, da uživaš tiho družinsko srečo, kakršne morda ne uživa niti vladar na svojem zlatem prestolu? Vera ti pravi, da vsak človek mora delati in Jezus v de-avski hišici Jožefovi te uči, da de-o je sveto in da je nespameten tisti, kdor dan za dnem kolne pri delu in kolne doma vsled svojega dela, tako da nikdar ne posije žarek ljubega miru in tihe zadovolj-nosti v krog njegove družine ... Vera kaže najvišje in najlepše vzore, katere naj človek posnema, da postaja vedno bolj in bolj popoln. Sveti mladeniči in device, sveti možje in svete žene — to so tisti, ki nas navdušujejo za vse dobro in plemenito. Spoštovanja vreden je čist mladenič, sramežljivo dekle, zvesta žeila, skrben gospodar! Kje drugje pač morejo zrasti lepe lilije nedolžnosti in močna, plodonosna debla krščanskih zakonskih kakor na vrtu sve te Cerkve! In ali ne vlada v ta kih srcih sveti mir in blažena sreča? Verski duh v društvih K. S. K. J. V sobi mi kraljevi zibka tekla ni, Vendar v hišo mojo solnce pri-sveti, Koder mir prebiva, se pokojno spi, Naj že bo na slami al' na pernici. Vera ti ponuja sredstva in orožje, s katerim lahko premaguješ strasti, ki kradejo človeku mirno vest, in mirna vest je največje bogastvo na svetu. Zmaga rodi veselje in to veselje uživaš takrat, če se uspešno boriš z orožji svete vere zoper strasti. Vera ti odpira oči in ti kot najboljša učiteljfca jasno razlaga: Zakaj si na svetu? Vera ti pove, da ta svet ni naša stalna domovi na, da greh je rodil in še rodi največ gorja in nesreče na svetu; da naše življenje je potovanje skozi solzno dolino v večnost — k Bogu in da geslo vsakega človeka na svetu mora biti: Moli in delaj! Olajšuj si v življenskem boju svoj položaj, kakor največ moreš, ljubi pravico, bori se za njo — zraven pa nikar ne pozabi, da paradiža na svetu nikdar ne boš ustvaril, ker to je nemogoče. In če divjajo viharji strastij, če te zadene ta ali ona nesreča, če se ti zdi, da je umrla pravica in da si zapuščen od celega sveta, vera ti kliče v teh grenkih urah: Vztrajaj v boju, trpi, ker druge pomoči ni, trpi junaško, ker večna Pravica ni strta in nad teboj bdi tista očetovska ljubezen, o kateri piše sveti Pavel: Oko ni videlo, uho ni slišalo in srce človeško ni občutilo tega, kar je Bog pripravil tistim, ki njega ljubijo. Vidiš, ^dragi moj brezverec, to tc uči vera, to vero ti razlaga duhovnik v cerkvi, na to vero te je spomnila tvoja mati pri odhodu v novo domovino in še danes te morda v pismih skrbno povprašuje, če ti živiš po tej veri. Zatorej nikar ne govori ošabno: kaj bi hodil v cerkev poslušat duhovnikove pridige o zatajevanju na svetu in o nebesih po smrti 1 Če ti ne bodeš hotel zdrav poslušati lepih naukov duhovniških in ne živeti po njih, se bo pa morda zgodilo, da bo kdaj kje kak katoliški duhovnik moral priti tebe na smrt bolnega poslušat, a ta duhovnik-spo-vednik od tebe ne bo cul pridige, ampak slišal bo, ko mu boš odprl svoje srce in mu pripovedoval zgodbo svojega življenja, ki bo zgodba o — izgubljenem sinu. Če vprašamo socialiste, kaj mislijo o K. S. K. J., nam bodo krat ko odgovorili: Ta Jednota je preveč — farška. Če vprašate kakšnega duhovni-ka-župnika na slovenski župniji, kakšna so v njegovi župniji društva, pripadajoča h K. S. K. J., liani bo ta ali oni župnik odgovoril: Pri našem društvu je v odboru socialist ; ali: pri našem društvu so nekateri člani, ki se javno bahajo, da niso že več let spovedi opravili in ki celo trdijo: kaj nam* pa morejo, če pri spovedi nismo bili? Prav je, da enkrat izpregovori-mo resno besedo: v kakšnem razmerju je K. S. K. J. z vero — tako, da bomo v tej stvari vsi na jasnem. 1).) K. S. K. J. ni faršfca Jednota, to vedo vsi ljudje samo ''iz obraženi!' socialisti nc. Pri gospodarstvu v K. S. K. J. in pri go fepodarstvu v društvih K. S. K. J-duhovniki nimajo nikakc odločilne besede, nobene pravice in nobene moči — in je tudi ne marajo imeti. Če je duhovnik član kakega društva in če je slučajno na seji, ima pri vsakem glasovanju samo en glas kakor vsak drugi član in nič več ne. Od K. S. K. J. ali od društev ni noben duhovnik zahteval kakšne usluge ne za se ne za cerkev. Če je pa K. S. K. J. posojevala denar na cerkve, je pa dobila plačane večje obresti, ka-cor jih banke plačujejo. Zatorej more govoriti o farški komandi pri K. S. K. J. in pri njenih društvih le človek, ki ne ve, kaj blebeta. Res pa je, da je Jednota katoliška, in katoliška je za to, ker so jo ustanovili katoliški možje. Ti možje so ob ustanovitviJednote sklenili, da brezverskih Slovencev nc marajo imeti za svoje brate. In to pravilo, da se v Jednoto sprejemajo samo praktični katoličani in katoličanke, je še danes v veljavi. Seveda duhovni vodja K. S. K. J., kot nadzornik Jednote v verskih zadevah, ni vsegaveden in zato ne more vedeti, kako člani (ice) izpolnujejo svoje verske dolžnosti. Eno pa je, kar duhovni vodja sme in mora zahtevati, in to je: da vsak čian (ica) K. S. K. J. opravi svojo velikonočno dolžnost. In vsak član, če je tudi morda druge verske dolžnosti zanemaril, se mora izkazati, da je vsaj to versko dolžnost izvršil. Kaj je storiti s socialisti, kjer so se med nas uštulili in kaj je storiti z onimi, ki ne opravijo velikonočne izpovedi, o tem pa jasno dovolj govorijo pravila. Nekateri poredneži pa še nalašč1 nagaja jo in pravijo, da država nikdar ne bi dovolila, da bi bil kdo iz Jednote izključen zaradi vere. Zato sem se v tem vprašanju dvakrat obrnil na advokata, Mr. Thos. II. Cannon-a, ki je predsednik Jednote Katoliških ga mišljenja je v verskem oziru kandidat, ki želi biti sprejet a društvo, da ne bomo imeli več barvnih članov v društvu, vsled katerih pride pri društvenih sejah do verskega ali cerkvenega pre pira. 2.) Nikdar ne voliti v nikak od bor — najmanj pa za delegata — elana, ki se brati s socialisti in ki v srcu ni z nami. 3.) Odborniki (tajniki) naj vestno sporočajo duhovnemu vodju, kateri člani so se skazali, da so opravili velikonočno dolžnost. 4.) Vsako ruvanje zoper cerkev ali zaničevanje verskih pravil — bodisi na sejah ali zunaj — se naj uradno sporoči duhovnemu vodju. 5.) Oni pa, ki so opustili to versko dolžnost, naj bi bili vsaj toliko pametni, naj lepo tiho bodo in naj se nikar sami sebe ne izdajajo ali celo druge zapeljujejo, češ: Saj se ni treba bati pravil. 6.) Od našega č. g. duhovnega vodje pričakujemo, da bo odločno nastopil v svojem uradu, da bo vsak član vedel, da pravila imamo zato, da se izpolnujejo, ne pa zato, da se kršijo ali celo zasmehujejo. Rev. Anton Sojar, član K. S. K. J. Drago stanovanje. Znani milijonarski bankir Eugene Meyer ml. v New Yorku je te dni "zarental" v nekem hotelu na 5. Ave in 63. cesti celo nadstropje za svoje stanovanje. Za to stanovanje ki sestoji iz 24 sob in 7 kopališč bo plačeval ta bankir $30.000 letne stanarine. Ker je sklenil pogodbo z gospodarjem za 10 let, bode plačal v tem času $300.000 samo za stanarino. Prebrisan ločeni soprog. V mestu Sedalia, Mo. sta se premožna zakonska George Arbuckle in njegova žena letos meseca aprila sodnijskim potom ločila. Mož mora plačevati svoji ločeni ženi sleherni mesec $35.00 "alimentov." Te dni je dobila Mrs. Arbuckle po ekspresu oljnato kanglico, v kateri se je nahajalo. 3500 centov, ko prvi prispevek "alimen-tov." Mrs Arbuckle je morala ves teden čistiti in prati ta bakreni drobiž, namazan s smrdljivim o-ljem. V prihodnje ne bo sprejemala toliko centov od svojega moža, kajti postavno dovoljeni znesek v kako plačilo je samo 25 posameznih centov. Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. KATARINA TRLEP, 24 — 5th St. Telefon št. 452. MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd SI. Chicago, 111. Telephone Canal 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudne priporoča si*, ▼enakim in hrvaškim ženam. Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik Pfcyslataii-tMriaaa Vrhovni zdravnik K. 8. M. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradna ura: 10—12; S—i; T—8. Chicago telefon: 4296. Dom 2192 L. WWWWW%VWWW NIKDAR j niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene. Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $14.35 Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. J O IS IP R E R K o SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! pisma, Dbr Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnest glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice /a člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznica za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebna pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno na* tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. £7- Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V. naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednota". Boštnarjev (C. O. F.) Prvo pismo. Rev. Anton Sojar, 1852 W. 22nd Place, City. Častiti gospod:— Z ozirom na stališče, katero zavzema katoliška cerkev do socializma, Vam naznanjam, da noben socialist ne more biti ali ostati član naše Jednote (C. O. F.) S pozdravom Thos. H. Cannon. Opomba. Razume se samo ob sebi, da ta izjava velja za vsako organizacijo, katera je v resnici katoliška. Drugo pismo. (V slovenskem prevodu). Rev. Anton Sojar, 1852 W. 22nd PL, City. Častiti gospod:— V rokam imam Vaše pismo, > katerem vprašate, če inkorporira na bratska podporna organizacija lahko izključi člana, ki ne izpolni velikonočne dolžnosti. Od-goyarjam Vam na to, da vsaka katoliška organizacija, ki ima v pravilih obveznost velikonočne dolžnosti, lahko izključi vsakega člana, če ni izpolnil te dolžnosti in take slučaje izključitve je odobril vrhovni sodni dvor že v več državah. S pozdravom Thos. H. Cannon. Ta pisma sem dal v tisk v pouk onim, ki mislijo, da več vedo, kot kak odvetnik. Verski duh pri društvih K. S. K. J. bi se veliko bolj okrepil, če bi se ravnali po teh navodilih: 1.) Društva, posebno odborniki, naj bi vselej pazili na to, kakšne- Vsebina 1 tone premoga. Ako se eno tono premoga pravilno sežge in kemičnim potom pretvori v razne snovi, se dobi iz nje sledeče: 1500 funtov koksa, 20 galon tekočega amonijaka, 104 funte premogove smole. Ako se to smolo izčisti, ali destilira nam da 89.6 funtov posebne smole, 17 funtov kreosita, 14 funtov mine ralnega olja, 9.5 funtov rumene nafte, 6.3 funtov naftalina ter še nekaj drugih dragocenih kemi-kalskih snovi. n. pr. "toluene." Iz te se, kakor znano prideluje "saharin," ki je 230 krat sladkejši od najboljšega sladkorja. Ako bi ljudje uporabljali premog v te svrhe, bi imeli več koristi, nega pa jo imajo samo pri kurjavi v kuhinjski peči. zaboj najboljše pivc "OLD LAGER" Najdaljša telefonska zveza je med New Yorkom in San Franci-scom, ki meri 3390 milj. ■I katero izdeluje Citizens Brewing Co v Joliet, 111. North Collins Street. Both Phones: 272. £ OBLASTI ZDRUŽENIH DEŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU. USTANOVLJENA L. 1852. PŠSP Lastno poslopje. SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $14.00 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG* PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. Izhaja vsako sredo. Laatnina Kranjsko-Slovenske Kateli-, ike Jednote v Združenih _ državah ahieriskih. * Uredništvo in upravništvo: 1»61 West 22nd Place, Chicago, I1L Telefon: Canal 24&7. Naročnina t Za člane, na leto.............$0.60 Za neOane.................$1.00 Za inozemstvo............. .$1.60 OFFICIAL ORGAN ef the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION _: ef the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carnielian Slovenian Catholic Union of the ______United States of America. • OFFICE: 1981 Wast 22nd Place, Chicago, IU. ______Phone: Canal 2487._ Subscription rate: Per Members, per year........$0.CJ For Nonmembers............$1.00 For Foreign Countries........$1.50 »31 Še mesec dni. Samo še mesec dni in tretji tekmovalni semester za pridobitev treh nagrad med krajevnimi društvi naše Jednote bo zaključen. Glavni urad bode začetkom julija zopet razdelil sledeče nagrade: $25.00, $15.00 in $10.00 v gotovini med ona srečna društva, ki b(\do v tej tekmi zmagala. Poleg tega se bode upisalo ona društva tudi v "Zlato" knjigo K. S. K. Jednote, kar je še največ vredno in za društvo najbolj-pomenljivo in častno. Dosedaj se bliščijo z zlatimi črkami v tej knjigi imena .sledečih krajevnih društev: Društvo sv. Jožefa št. 43 Anaconda, Mont., Društvo sv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis., Društvo sv. Jožefa št. 7 Pueblo, Colo., Društvo sv. Štefana št. 1 Chica go, 111., Društvo sv. Jožefa št. 148 Bridgeport, Conn, in Društvo sv. Petra in Pavla št. 89, Etna, Pa. Prvooznačena tri društva so dobila namreč določeno nagrado za prvo polovico, ali semester lanskega leta, ostala tri pa za drugo polovico. Nad vse radovedni smo, katera društva bo sedaj ta sreča in čast doletela? 'Ako se ozremo za leto dni nazaj, moramo pripoznati, da so imela lani razna naša krajevna društva precej neprilik in težav v pridobivanju novih članov in- članic vsled slabih delavskih razmer. Po vseh državah našega kontingenta je delo počivalo; to naravno dosti vpliva pri poslovanju podpornih organizacij. Hvala Bogu! Zadnji čas so se pa delavske razmere v naši novi domovini v obče zboljšale. Skoro vse povsod obratujejo rudniki, tovarne in druga podjetja, kjer sp naši Slovenci zaposleni. Dosti družb je colo povišalo plačo svojim delavcem in jim dovolilo skrajšanje delavnega časa. - Že veliko let nazaj ni bilo citati v raznih časnikih toliko vprašanj in ponudb za delo kakor baš sedaj; nekatera podjetja so glede delavnih moči že v zadregi. To dobro znamenje delavskega položaja naj nam daje pogitm i:i korajžo, da delujmo sedaj s podvojeno. močjo za yaraščaj naše Jednote. Lahko bi trdili, da izmed skupnega števila ameriških Slovencev je komaj dobra petina (40,000) zavarovanih pri raznih slovenskih podp. organizacijah. Kje so pa še ostali brezbrižniki ? Na noge torej naša krajevna društva! Kandidatov in kandi-datinj za našo. K. S. K. J. je še dovolj. Treba je iste le pridobiti, da naj pristopijo v prvo, najstarejšo in finančno najmočnejšo slovensko podp. organizacijo K. S. K. J. Onim rojakom in rojakinjam, ki se izgovarjajo, da bodo šli v Evropo po vojni, povejte naravnost : Ali imajo sploh črno na belem, da bodo sploh dovčakali ta čas. Moda bo tega, ali ono smrt že jutri ugrabila? In Če tudi nameravajo iti venkaj, naj se vseeno zavarujejo pri naši Jednoti. Naša Jednota je edina, ki daje svojim članom potni list veljaven za dve leti; ako se potem povrnejo nazaj, jih bomo z veseljem zopet sprejeli v našo sredino; poleg tega so pa taki člani in članice vedno zavarovani proti smrti za to dobo, čeravno živijo zunaj; treba je plačati le smrtninski asesment, kakor določajo naša Jednotina pravila. Ni ena zavarovalna družba v starem kraju Vam ne daje tako ugodnih prilik v tem Oziru; £ri nobeni drugi starokrajski družhi se ne'morete za par centov zavarovati za K 5000. — ($1000.) kakor to lahko storite pri nas. Upamo torej, da se ne bode noben morebitni kandidat, ali kandidatinja izgovarjala) pri tem na odpotovanje v staro domovino. Je še nekaj društev pri naši Jednoti, po večjih slovenskih naselbinah, ki imajo za gorinavedeno tekmovanje lepo priložnost; treba je pri tem le resne volje in celokupnega nastopa. Vemo, da je najti pri krajevnih društvih dosti. takih članov, ki niso kot člani ' .i društva še enega novega kandidata pridobili; zopet drugi pa delujejo na tem neumorno kakor bu-čele. Prepričani smo, če bi pridobil vsak drugi član,izmed prvo imenovane vrste tekoči mesec le po enega kandidata, bi lahko število marsikakega krajevnega društva tekom 1 meseca naraslo za • t polovico. Na noge torej vsi cen j. sob rat-je in sosestre. Potrudite se, kajti še mesec dni je časa za pridobitev nagrade. Preosnova davkov. Kakor marsikatera druga država, tako trpijo tudi ijaše Zedinje-ne države indirektno vsled sedi-nje svropske vojne. Ne, da bi nam pri tem vojni moloh in militarizem jemal iz naše vrste svoje žrtve, pustošil vasi in mesta i. t. d. trpi pa pri tem naša vlada vsled manjšega pridobivanja državnih davkov. To skrčenje davkov je nastalo zaradi oviranega prometa, (dovoza in uvoza) z Evropo. Znano nam je,^ da potrebuje washingtonska vlada vsako leto o gromno svoto denarja pri svoji upravi; ta denar se dobiva v pr\i vrsti potom carine pri uvozu inozemskega in izvozu ameriškega blaga. Ker je pa trgovina Ze-dinjenih držav vsled zunanjih vojnih razmer znatno opešala, so se skrčili tudi carinski dohodki naše države. Glasom zadnjega pOroči-la državnega < zaKladničarja, je znašal primankljaj v državni blagajni letos dne 30. aprila še vedno $225,000.000, katere bode potreba tekom leta pokriti na ta, ali oni način. Res je, da je sedanja evropska vojna pravi blagor za nekatera a-meriška industrijska podjetja, ki pošiljajo zaveznikom v Evropo municijo in vojni materijal. Te razne družbe so naredile v tem času že nad milijardo dolarjev čistega dobička, od kojega pa nima vlada sama nič koristi. Sedanja evropska vojna le polni žepe ameriškim vojnim liferantom, med tem ko manjša dohodke državne blagajne. « Modri in previdni ljudski zastopniki v kongresu se pripravljajo sedaj na novo zakonsko predlogo, kako bi bilo mogoče potom novih davkov pokriti primanjkljaj $225,000.000 v državni blagajni. V prvi vrsti nameravajo zvišati zapu sčinski davek, dalje se bo uvedlo davek pri produkciji municije, povišalo se bo tudi splošni osebni dohodninski davek, dalje davek na pivo, žganje in tobak. Kar se tiče dohodninskega davka bodo pri tem še za za naprej prizadete vse one oženjene osebe, ki imajo na leto $4000 čistih dohodkov, samci pa $3000; poleg tega se bode obda-čilo še posebej one osebe, ali kor-poracije. ki imajo na leto od $10,-000 do $20,000 čistih dohodkov. Pri povišanju davka na tobak se bo oziralo na manjše prodajalce; ti ne bodo v tem nič prizadeti, pač pa bodo morali plačevati več zveznega davka v ljev visoko v naravno skalo tega hriba. Videlo se jih bo s prostim očesom več milj v daljavo. Na vznožju tega kolosalnega historičnega spomenika nameravajo izdolbsti 180 čevljev dolgo in 60 čevljev široko muzejsko dvorano razdeljeno v 13 posebnih oddelkov, ali v 13. konfederaeijskih držav, kjer se bo hranilo zgodovinske listine, zastave in druge fii-storične stvari nanašajoče se na zadnjo civilno vojno. To^ ogromno delo je prevzel v izvršitev najbolj znani ameriški kipar Gutzon Borglum; pomagalo mu po pri tem seveda tudi lepo število drugih kiparjev, kajti ta kolosalni spomenik in edini te vrste na celem svetu bode dogotov-ljen šele čez osem let; veljal bo naravno tudi več milijonov dolarjev. Nemčija za mir? Ko se je razneslo veselo novico o novih mirovnih pogajanjih tudi po Nemškem, zasleduje to ve-levažno vprašanje z velikim zanimanjem skoraj vsa nemška javnost. Nemški listi pišejo danza-dnem po cele kolone dolge članke; eni odobravajo misel za mir, drugi so pa ravno nasprotnega mišljenja, ker jim leži končna zmaga Nemčije pri srcu. O mirovnih pogajanjih pišejo tudi razni listi drugih vojskujočih in nevtralnih držav. Pri tem se najbolj ozira sedaj Evropa na Zedinjene države, kaj tla bodo te* kot velika nevtralna in mirovno posredovalna sila ukrenile? V Berlin je došlo minuli teden ,za-, nesljivo poročilo, da je opetovano naprosil sv. oče Benedikt XV. španskega kralja Alfonza in predsednika Zedinjenih držav, da naj ta dva po svoji najboljši moči pregovorita^ Nemčijo za sklenitev mi: ru. Ko je došel zadnji dni nemški cesar z fronte zopet v Berlin, ga je takoj prvi dan obiskal španski poslanik, od tam se je pa peljal ta poslanik še v palačo ameriškega poslanika Gterarda* Vse-kako so imeli ti obiski visok političen pomen, žal, da se ni dalo o njih nič podrobnosti v javnost. Kjerkoli se govori dandanes Ie o svetovnem miru, se pri tem vedno imenuje tudi našega predsednika Wilsona za važnega in prvega mirovnega posredovalca. Predsednik Wilson ima baš sedaj zavezane roke in težavno stališče, ker so narodne konvencije povo dom prihodnjih predsedniških vo litev pred durmi. Kako znano, je izbral predsednik Wilson že kolo-nela House kot svpjega osebnega namestnika in zastopnika, ki se bode v nekaj dneh podal v Berlin na nemški dvor tako pa tudi London, kjer bo skušal v imenu vlade Zedinjenih držav posredova ti za konec vojne. Dal Bog, da bi imel ta obisk dober uspeh! V kolikor je dosedaj znano jav nosti, se opira Nemčija na sledeče točke glede morebitne sklenitve miru: ' 1) Nemčija ne pripušča, ,da bi se njo sumilo, da je ona zanetila in pričela sedanjo svetovno voj no; pri tem meče krivdo edinole Rusiji, Angliji in Franciji. Pri mirovnih pogajanjih naj se torej Nemčijo pri točki o povzročitvi vojne popolnoma izpusti in ne vpošteva. 2) Nemčija se noče spuščati pri tem v nikake notranje diskuzije Pri tem se misli namreč Alzacijo in Lorraine ter vprašanje o zade vah raznih medsebojnih nemški držav. 3) Nemčija je pripravljena za mir, toda le na podlagi njene se danje mijitaristične situacije Nemčija noče o kakem "status quo" mirovnem pogoju ničesar slišati. Z drugimi besedami hoče Nemčija reči, da se mora smatra ti vse njeno od sovražnikov pri dobljeno ozemlje kot edino le njeno imetje; ako bi na-primer čete centralnih zaveznikov še bolj v bodoče prodirale v ozemlje so vražnikov, bi se moralo to sina trati pri konečni svetovni mirovni konferenbi za sigurno premembo zem|jevida nove Evrope. Veliko preglavice dela Nemči ja tudi nameravani korak Zedi njenih držav o povečanju njih tr govske mornarice. Kakor znano ima Nemčija v raznih pristanišči Zedinjenih držav številno svoji tovornih »in potniških parnikov katere nameravajo Zedinjene dr iave s silo od nje kupiti. Ako bi prišlo res do tega koraka, potem bode Nemčija naravnost odkloni la vsako mirovno pogajanje pred sednika Wilsona*- Nemčija je da la namreč Zedinjenim državam na porludbo takoj po izbruhu vojne več svojih tovornih in potniških parnikov, nahajajočih se v ameri ških pristaniščih, to pa radi tega ker je potrebovala denar v vojne svrhe. Zedinjene države so pa to prijateljsko ponudbo tedaj hlad nokrvno odklonile. Vse kaže na to, da ne smemo še sedaj misliti na konec vojne oc strani Nemčije; ravno nasprotno Morda že v nekaj tednih lahko pričakujemo, da se bp vnela krva va bitka na italijanskih tleh met avstrijsko in laško armado. Nem ški cesar se baje pripravlja, da bode šel sam tudi na laško fronto Avstrijcem na pomoč z večjo nem ško armado samo radi tega, da se krvavo maščuje nad svojim biv šini zaveznikom in izdajalcem. Nova Evropa. Dopisnik chicaškega dnevnika "The Chicago Daily News"* Florenci na Laškem je poslal svojemu listu z dne 14. aprila t. 1. zanimiv članek nanašajoč se na glavne zahteve zaveznikov pri sklepanju miru in o novem zemljevidu Evrope po končani vojni. Ta članek prinašamo tukaj dobesedno v slovenskem prevodu s pri pombo, da se lahko smatra popolnoma neverjetnim, ker se ne bodo nikdar uresničile želje zaveznikov pri izpreiuembi zemljevida seda-nj'e Evrope ali z drugimi besedami povedano, ker ne bodo centralni zavezniki (Nemčija, Avstrija, Turčija in Bolgarska) ugodili zahtevam svojih sedanjih nasprotnikov. Omenjeni dopisnik zatrjuje, da so se sešli dne 25. aprila 1. 1915 v Parizu zastopniki Anglije, Francije, Rusije in Italije, kjer se je sklenilo medsebojno državno prijateljstvo zvezo za 14 let, ali do leta 1929. Na tej konferenci se je tudi določilo, da zavezniki ne bodo preje jenjali z vojno, predno se ne zadobi zajamčenih pravic raznim evropskim narodom po najboljši zmožnosti. Kar se tiče sklepanja miru, zahtevajo zavezniki sledeče, skoraj neizvedljive točke: 1) Nemčija mora odstopiti nekaj ozemlja na Holštajnskem danski državi, ker se slednja ni ume-šavala v vojno. 2) Ilelgolandska naj pripada pod angleško krono. 3) Belgiji se mora dati vse, od Nemcev okupirano ozemlje nazaj; priklopilo naj bi se ji še vojvo- cel ziaau im CTBH^ — *ne dino Lnksein burŠko in nekaj o- ževski dvor v katerem je bilo 2(, -*• lSob. Skupaj z vladiko so stanova- Ko se je vrnil 1. 1838. vladika Peter II. Njeguš iz Rusije, je pri-čel zidati na Cetinju nov kne- zemlja na iztočni meji. 4) Francija naj dobi Alzacijo in Lorraine. ' 5) Prttsija mora dati vse svoje nekdanje konftederacijske krono-vine in države^prejšnjim vladam nazaj in naj preneha s svojim vrhovnim vladanjem? nad njimi. Vse one kronovine Avstrije, kjer se govori nemški'jezik naj bi stopile v posebno konfederacijo ali zvezo pod pokroviteljstvom nemške vlade. (Sedaj šele pride najbolj zanimiva in smešna točka:) 6) Italija naj vzame Tirolsko od Trentina, sedanjo Gradiško?! dalje Kranjsko?! južno Istro?! in Trst?! Poleg tega je za Italijo določen? tudi del Južne Dalmacije, mesto Zader in več otokov v Jadranskem obrežju do Avlone, tako da bi imeli Italijani? ključ od vsega Jadranskega morja? 7) K Srbiji se ima priklopiti Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter nekaj ozemlja na južnem Ogrskem, kjer prebivajo Slovani? 8) Češka kraljevina naj postane popolnoma samostojna in neodvisna država. 9) Poljska, Galicija, Bukovina in del severne Ogrske naj bi bila ena velika samostojna država, vendar pod ruskim pokroviteljstvom. 10) Ostali del Ogrske naj se smatra samostojni kronovini, ali naj se jo pa priklopi Rumunski. 11) Rusija obljubuje Finski samostojnost pod ruskim nadzorstvom. 12) Rusija naj dobi celo Armenijo, dalje južno ozemlje ob Črnem morju čez Bospor do Carigrada in ozemlje ob dardanelski o- žini. 13) Srnirna je določena Italiji, poleg tega pa še 12 otokov v ae-gejskem morjn. 14) Ostanek Male Azije se namerava izročiti Grški pod vlado kakega grškega princa. 15) Sirijo in Palestino nameravajo vzeti Francozi. 16) Srbija naj dobi svoje izgubljeno ozemlje nazaj? istotako tudi Črnagora ? 17) Arabija naj ostane neodvisna država pod pokroviteljstvom Anglije. Anglija naj dalje prevzame'Mezopotamijo do armenske meje ob Visokih Turah. 18) Turčija naj izgine iz sedanjega zemljevida. 19) Japonska želi da* ohrani nemško kolonijsko mesto Kiao-chovv.med Anglijo in Francijo naj se pa razdeli preostale nemške kolonije v Aziji. 20) Italiji naj se konečno pri-deji še del moroškega ozemlja in Alžira. Ta članek smo napisali radi tega, da bode lahko-vsak razsoden čitatelj uvidel, kako se cedijo sline zaveznikom po nekaterih evropskih državah in pokrajinah; diše jim kakor lisici kislo grozdje, ki je viselo preveč visoko, da ni mo gla do njega. Druzega komentarja k temu ne dostavljamo. Ii vsi senatorji in knežji tajnik. V obširni dvorani tega dvora je zbiral v zimskih večerih vladika Peter 11. svoje Črnogorce. Tukaj se je z njimi pogovarjal, pretresal državne posle in poslušal petje junaških pesem. V eni sobi je imel vladika za svojo zabavo "biljard", zato. so Črnogorci p0 njeni imenovali knežev dvor "Bi ljarda". Ta dolgi knežji "stari dvor" je obdan z visokim, močnim kamenitim zidom, a na vsakem od štirih vogalov se nahaja stolp. Ti stolpi so bili zgrajeni v brambo proti turškim napadom. Danes se nahaja v domu Petra 11. "rezi zemlje škole" (bogoslovje z gimnazijo), a v prvem nadstropju ministrtva in uradi. Na dvorišču tega poslopja stoje še danes žive priče črnogorskega junaštva oni topovi, ki so bili osvojeni pri zavzetju mesta Žabljaka leta 1835. S to prvo zgradbo v neposredni bližini osamljenega starega samostana se pričenja današnje Cetinje. Šele bivši kralj Nikola je dal sezidati nov dvor, v katerega se je preselil iz "Biljarde." Pred tem "novim dvorom" stoji pri uhodu kraljeva straža ("perjanici"), na dvorišču na na visokem drogu sc vije kraljeva zastava. Malo v stran od kraljevega dvora je bila sezidana pred par leti zelo okusna enonad-stropna palača prestolonaslednika Danila. Lepa stavba je še "Zetski dom." To je pravzaprav čitalnica ali ima prostor tudi za predstave. "Zetski dom" je središče društvenega življenja. Cetinje šteje okoli 5000 prebivalcev in ima od 1. 1891. tudi vodovod. Ktjub vsemu napredku Cetinja pa moramo pripomniti, da ni pripravno za prestolno mesto bivše povečane Črne gore in se je že tudi razpravljalo, da se prestavi sedež črnogorske vlade v kak dni g kraj. _ NAJVEČJI JEZ NA SVETU. Cetinje. Glavno mesto Orne gore Cetinje, poleg Madrida najvišje evropsko prestolno mesto (Cetinje 638 m, Madrid 658 m, Monakovo 520 m, a vsa ostala prestolna nic-sta nižje od 200), oklepajo od vseh strani visoke gore. Cetinje je bil sedež kralja, ali kakor pravi navadno Črnogorec* "gospodarja", in vseh državnih in cerkvenih oblasti. Cetinje se od večjih vasi razlikuje samo v tem, ker so liše večinoma pokrite z opeko in ser ima nekoliko še precej lepih javnih poslopij. Vladike-gospo-darji Črne gore so imeli svoj se dež v samostanu pod Orlovim krš-jem. Tu je bil "najstar^si dvor" črnogorskih vladarjev, a za turških vpadov je bil tudi trnjava ter nas spominja davne črnogorske preteklosti, ko je bil vladika ob enem tudi knez, a samostan ob enem trdnjava. More se reči, da je tukaj okam^njena najslavnejša stran črnogorske zgodovine. V samostanski cčrkvi so zakopani nekateri črnogorski vladike-gospo-darji, med njimi tudi prvi vladi-ta iz rodu Petroviča-Njeguša, Peter I. "sveti". Malo višje od samostana se vidi stolp, katerega so prejšnjih časih krstili za "Tab-ja," ker so na njem Črnogorci obešali lobanje znamenitejših urkov, katere so v bojih pobili. ' ^anes se nahaja v tem stolpu naj-ečji zvon cele Črne gore. Pred dvema tednoma so vladni inženirji v Elephant Butte, Nova Mehika (N. M.) dovršili največji umetni jez na svetu, za koje delo seje rabilo celih 5 let. Voda za ta jez je napeljana iz bližnje reke Rio Grande in jo je v tem re-ztejc 243 članov (ic). K dr. Mar. Vnebovzete 77, Fprest City, Pa., 19279 Juvan Franc 19, 1000, 13. maja 1916. — Dr. šteje 229 članov (ic). SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA. K dr.'Vit. sv. Florijana 44^ So. Chicago, 111., 1373 Likovič Frančiška 35, 500, 8. maja 1916. — Dr. šteje 243 članov (ic). Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20709 Ivančar Anton 29, 1000. — 21605 Palaisa Peter 33, 1000. 18. maja 1916. Društvo šteje 144 članov (ic). ODSTOPIL ČLAN. Od dr. sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 17644 Rev. Josip F. Stukel 24, 500. 11. maja 1916. — Društvo šteje 28 članov (ic). ODSTOPILA ČLANICA. Od dr. Sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 5235 Pivk Angela 19, 1000. 10. aprila 1916. — Dr. šteje 46 članic. PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 20144"Orel Anton 21, 500. 7. maja 1916. — I. dr. šteje 500 čl. (ic), II. dr. šteje 78 članov in članic. Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., k dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 3502 Sajnič Jurij 24, 1000. 7. maja 1916. — I. dr. šteje 296 čl. (ic), II. dr. šteje 76 čl. (ifc). Od dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11959 Berdik Franc 21, 1000. 6. maja 1916. — I. dr. šteje 89 51. in članic), II. dr. šteje 501 čl. (ic). Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 19570 Štipec Andrej 34, 1000. 14. maja 1916. — I. dr. šteje 141 čl. (ic), II. dr. šteje 297 čl. (ic). Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20437 Mautz Josip 39, 1000. 6. maja 1916. — I. dr. šteje 70 članov in članic, II. dr. šteje 502 čl. (ic). Od dr. sv. Jakoba 124, Gary, Ind., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18051 Zarkovič Peter 18, 1000. 6. maja 1916. — I. dr. šteje 7 čl. (ic), II. dr. šteje 503 čl. (ic). Od dr. sv. Družine 136, Willard, ,AVis., k dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 20111 Čamernik Frank 24, 1000. 14. maja 1916. — I. dr. šteje 46 čl. (ic), II. dr. šteje 248 čl. (ic). Od dr. sv. Barber 40, Hibbing, Minn., k dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 19463 Zajec Jakob 22, 1000, 21. maja 1916. — I. društvo šteje 113 čl. (ic), II. dr. šteje 105 čl. (ic). Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., k dr. sy. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 20345 Matešič Jožef 24, 1000. 16. maja 1916. — I. društvo šteje 196 čl. (ic), II. dr. šteje 142 čl. (ic). ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000 na $500. Pri dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 15033 Kremesec Martin 19, zniž. 15. maja 1916. — Dr. šteje 97 čl. (ic). ČLANICA ZNIŽALA ZAVAROVALNINO $1000 na $500. Pri dr. sv. Družine 136, WiUard, Wis., 3418 Vivoda 23, znižal 10 maja 1916. — Dr. šteje 46 čl. (ic). ČLANI ZVIŠALI ZAVAROVALNINO $500. na $1000. Pri dr. Mar. Device 33, Pittsburgh, Pa., 8545 Veselič Nikolaj 30. — 8546 Balkovec Ivan 32, zviš. 7. maja 1916. — Dr. šteje 163 čl. (ie). ČLANICA ZVIŠALA ZAVAROVALNINO $500 na $1000. Pri dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2144 Vrhovec Marija 33 zviš. 10. maja 1916. — Dr. šteje 248 Čl. (ic). Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. "-r VALUATION EAIBIT OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVE NIAN CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA AS OF DECEMBER 31, 1915. ASSETS — Actual and Contingent. 19. Present Mid-Year Value of Future Net Contributions $2,552.268.00 24. Admitted Assets, less $1,406.76 --Funds not . available for Claims ....:........................ 385,626.87 $2,937.894.87 SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., 327 Novak Martin 29, 500. 14. maja 1916. — Dr. šteje 98 članov (ic). CHd dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 20485 Nemanič Ivan 24, 1000. 30. apr. 1916. — Dr. šteje 123 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2244 Plestenjak Alojzij 24, 1000. — 17148 Ogrin Valentin 24, 1000. 16. maja 1916. — Društvo šteje 246 članov (ic).: v Od dr. sv. Jožefa 57* Brooklyn, N. Y., 21003 Capkovič 20, 500. — 20766 Bahor Josip 22, 500. 18. maja 1916. — Dr, šteje 131 čl. (ic). Od dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 20;?02 Grabar Anton 31, 500. — 20139 Janškovič Franc 30, 1000. 15. maja 1916. — Društvo šteje 15 članov- (ic). „.,... 26. TOTAL ................................... 37. Amount of Genera lor Expense Fund $1,406.76 38. Amount of ",Non-Admitted Assets" * 4,786.99 LIABILITIES — Actual and Contingent. 27. Present Mid-Year Value of Promised Benefits.....$3,373.570.00 32. Accrued Liabilities.......................... 30 ($57 15 34. Net Sick and Accident Fund...................... 646.15 36. TOTAL .......................................$3,406,873.30 39. Accrued Claims on General or Expense Fund $331.27 40. Assets (Item 26) to Liabilities (Item 36) 86.234.% The above valuation is in conformity with statutory requirements, and is not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise, but is made to determine the amount the Society should have 011 hand to pay its futyre obligations without change in the basis of collection on the asssumptions that its mortality will be same as that set forth in the National Fraternal Congress Mortality Table ond that the rate of interest earned will be Four (4%) per cent. State of Illinois County of Cook s. s. J. H. Nitchie, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of the Grand Car-niolian Slovenian Catholic Union of the United States of America as of December 31, 1915, and that the same are» correct and true to the best of his information, knowledge and belief. Subscribed and sworn to before me this 10th day of April, 1916. (Signed) J. H. NITCHIE Actuary. (Signed) BESSIE FITZWATER Notary Public Listnica uredništva. Naročnik, Pittsburgh, Pa. Vrhovno zvezno sodišče (Supreme Court of the United States) je v Washingtonu D. C. ter sestoji iz 9 sodnikov. Vrhovni sodnik tega! noben svetovni trust regulirati. IVERI. Noben mož ni v resnici mož. Če nima spoštovanja do samega sebe. Plačila za pregreho ne more Domači prepiri so kuponi, od- sodišča je sedaj Hon. Edward D. White iz Louisiane; rojen 1. 1845, imenovan sodnikom 1. 1910; po rezani od zakonskih bondov veri je katoličan. Ostali člani te- • ga sodišča so: Jos. Mc Kenna iz A ko bi bil čas v resnici denar. Cal. tudi katoličan; Oliver M. bi vsakdo svojo žepno uro navil Holmes iz Mass.; William R. Day, kar za več dni skupaj, iz Ohio; Charles E. Hughes iz N. • ¥.; W. Van Devanter, iz Wyo.; K(lor je izf7ul)il vse zaupanje v Mahlon Pitney, iz N. J. in Jos. C. samc^a sebe in druf?e< ta ne more McReynolds iz Tenu. Imenovanje ničesar več zgubiti, najnovejšega sodnika Louis D. # Brandeisa še ni potrjeno. Te sodnike imenuje predsednik Zedinjenih držav in je njih giavj služba dosmrtna; njih plača zna-j • ša: , Gledališki ravnatelji in astro- Vrhovni sodnik $15.000 na leto, norai skušajo vedno odkriti kako ostalih osem pa po $14.500 letno, novo zvezdo. Marsikaka velika ideja se je i rodila, tudi že v kaki majhni GLASTLO g. 8. K, JBDNOTR—31. MAJA 1916. Obleganje Berlina Denar naložen pri nas ie varno shri Spisal Alphonse Daudet prevedel M. K. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. XI ©Odpira«« to m torej tudi miyuiultoge tori ®akl©nj«noeti. NMJ. fekke nalagat« d—r m into ▼ J dieto ali pa r kato— Irogvm kraja Bdraft. «»▼. Dre felana K. S. K. JedMte •to nala 4oJ«ol«tn* ta g. J«k F. flkxlaar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Foilljamo denar ▼ staro domorino «an«lJlTo In p« iiiJmIIJm to Oddajamo t najem ranwwtne ikrlnjlce po fS.00 na loto n *raaj TTodnortnlh papir j or in listin, kjar ao redno ramo prod tatrtno. Iadajamo meajico na t* kraje. Poslopje, t katerem to naii uradi je lastnina te baako. Naša banka jo d*poEitni urad za mesto Joltot, m okraj vru drlaro UlinoU in ca vlado Sdrni.nik držar. JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,009. Rezervni sklad $300,000 Zapomnite si JL rojaki, da Amerikancc ne moro biti Kranjec, če se prav se- J demkrat na glavo postavi; to jo gola resnica. Vsak vesten Jpffi^^ in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in Mw^ prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Toga /7 I gesla se drži Sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska M, m importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranj- Ho ski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v res- f j! nic! importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti ix starega kraja, |i jaz je imam pa ie obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjcnih držav \ vsacega strogo kaznuje, ki bi skuial prodajati navadno blago za N^v importirano. ^ In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter piiejo na steklenice: Kranjski Brinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek v oči in da nafte ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec. ki ni importiran po $6.60 zaboj, na galone pa po $1.76 Double Stamp 100% katere vrste ga hočete. ANTON HORWAT, Importer in trgovec z tiganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago. M. \ Martin Nemanich \ s y i slovenska gostilna In restavracija i r / ; Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! ; Zaloga in prodaja pristnega ; domačega vina. - Telefon: Canal 80 l ■ 1900 W. 22nd St. Chicago, 111. Ž S > axx1v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\v\\v\\\\\\\v Prva io najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Pošljite sedaj vaš denar v stari kraj brzojavnim potom H mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo GOSTILNO = kjer se toči vedno sveže iz borno "HGerberjevo" pivo, razno- * H vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače I S kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojim I John Zvezich | 22&4 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL = f: Telefon: Canal 2363. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovorih Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order Pot Izjioei. M. Kocjančič. Martina Miklavca je zbudilo večerno solnee, ko *a je pobožalo skozi zamreženo jetniško okno z dolgim, krvavim žarkom. S suho, koščeno roko je potegnil parkrat preko zaspanih oči, nato je pogledal po ječi in se začudil naglas r "Oho!" — kajti tam ob nasprotni steni je ležal na zamazani, široki, klopi bradat in starikav človek, ki ga pred dvema urama, ko je Martin Miklavc kakor običajno vsako popoldne nekoliko zadremal, še ni bilo v ječi. Ležal je vznak, z očmi uprtimi v strop, levica pa mu je visela kakor mrtva ob klopi navzdol, da so bile žile napete in temnomodre. "Odkod, prijatelj 1 * * se mu je nasmehnil Martin Miklavc in stopil korak bliže, kakor da hoče na tančneje ogledati svojega novega sojetnika. "Kako pa ti je ime. da te bom vsaj vedel poklicati," se je zasmejal in pokazal vrsto črnih zob. "Marko je moj.patron," je za-godrnjal n jegov sojetnik in se počasi nekoliko sklonil. &ele sedaj je videl Martin Mi klavec ves njegov obraz, ki je bil vse prej kakor prijeten; pod šopom razmršenih las, ki so bili že precej redki, se je bočilo nizko, nagubano čelo, pod njim pa so mežikale majhne sive oči, obrobljene zgoraj s ščetinastimi dolgimi obrvmi, spodaj z globokimi Čr nimi gubami, kar je dajalo njegovemu koščenemu, poraščenemu obrazu nek grozen izraz ... Pa Martin Miklavec, ki je videl po različnih ječah že mnogo enakih in še grših obrazov, se ni prav nič začudil. Celo nasmehnil se mu je in ga prav prijateljsko potrepal po rami. '4 Torej , Marko ti je ime. No, prav ves"el sem te, Marko, kajti resnično ravno danes je minulo pet dni, odkar so odpeljali mojega sojetnika. Pet dni sem se dolgočasil. No, sedaj bova zopet vsaj dva. Koliko časa pa misliš ostati v tejle sobici!" Marko, ki mu je gledal ves čas naravnost v oči, je zamahnil z roko in našobil svoje debele, raz-pokane ustnice, da se mu je obraz še bolj spačil, nato je vstal s klopi in stopil proti debelim, s širo kim želez jem okovanim vratom. "E, kaj," je zamrmral komaj slišno in potegnil rami tako viso ko, da se je videla njegova glava, kakor med dvema špičastima hriboma nizko v gorskem sedlu — — "pet dni ni nič več. In še to je preveč, kajti po krivici jih bom presedel!" "Oho," se je začudil Martin Miklavec in skušal ostati kolikor mogoče resen, pa mu je vendar u-šel preko zdravih rdečih ustnic zloben posmeh. "Glej, to je pa ou dno! Tvoj prednik je trdil isto. Morda zapirajo v tole ječo samo nedolžne. Saj naposled sem nedolžen mogoče celo jaz. Vrag — in pri tem je nagubančil Martin Miklavec ves obraz v silno resne gube, kazalec desne roke pa položil prav počasi na1 sredino svojega precej visokega čela — saj če bi me sodili pošteni ljudje, bi mi menda res ne bilo treba presedeti v tejle beznici kar cel mesec. meril Miklavca in Marka od uog do glave in siknil, da so se mu nabrale v kotu debelih ustnic slinaste pene. "Tu smrdi po tobaku! No, le čakajta!" Marko je pogledal Miklavca s svojimi sivimi očmi tako ostro, kakor da mu hoče videti v dno duše, Miklavec pa' je stresel z glavo in malomarno skomignil z rameni. Nato se ,je ječar obrnil in zaloputnil vrata, da je votlo odmevalo po hodniku. Takrat se,je obrnil Miklavec proti staremu Marku in se je zasmejal skozi svoje črne zobe, z desnico pa zamahnil protr vratom in globoko prikimal. "Vidiš, taki so ti psi! Tako dobro ve, kje imam skrit tobak kakor jaz, ampak ker čuti, da mu Ostane od tistih dvajsetic, ki jih imam pri njem, par grošev, molči in razgraja san)o tako ... zaradi paragrafov menda! Ali ti kadiš?" Marku se je nasmehnil ves zgu-bani in razorani obraz, njegovi oči pa so gledale venomer v Mi-klavcev kruh in slanino. "No, vidiš, če boš držal ' jezik za zobmi, bova lahko kadila skupaj," mu je dejal Miklavec in se sklonil pod klop, od koder je privlekel košček razbite šipe, s katero je naglo pričel rezati slanino. No, le prisedi," ga je povabil in mu odlomil kos kruha. "Slanina je dobra, vode pa je tamle v vrču še tudi za dva!" Stari Marko je potegnil z roko preko ustnic, se zadovoljno zare-žal in zasadil svoje dolge prste v košček slanine, nato pa vgriznil v kruh, da so se mu žile na vratu kar napele. Solnee se je moralo med tem pomakniti že precej nizko proti zatonu, kajti v ječi se je svetil samo še obokan strop v njegovi svetlobi, ki pa je bila pusta in medla, kajti šipa na maj-hnem oknu je bila zaprašena in poleg tega je metala po ječi še gosta • železna mreža svojo dolgočasno in neprijetno senco, da je bilo videti, kakor da je strop preprežen z črnimi čipkami. Martin Miklavec je gledal v tisto zaprašeno okno s temnim, roko pod glavo ali pod pazduho, je zaškripala klop, in takrat se je zganil tudi Marko in segel nevede za razpeto srajco. Zdajpazdaj so se zaslišali v ječo sicer neki nerazločni glasovi, neko oddaljeno šumenje, kakor da je drdral tam zunaj po trgu ali kaki oddaljeni ulici težek vo^, potem pa je bilo zopet vse tiho, dokler se ni vnovič zganil tam na klopi ob zidu Miklavec in zamrmral nekaj med stisnjenimi ustnicami, česar Mar ko ni razumel. In naposled je zadremal, da sam ni vedel kdaj. Ko se je zopet prebudil, je bila po vsej ječi razlita neka zelenka-storumena svetloba; še zaprašeno okno gori pod širokim stropom se je svetilo lepše ko podnevi, in ftblit od te prijetne mesečine je začutil stari Marko naenkrat, da smrdi zrak po znoju, prepereli o-bleki in enaki fcnilobi. Pogledal je tja proti Miklavcu in se nekoliko začudil, Kajti tudi Miklavec je sedel na klopi s prekrižanirna rokama in ni spal. '"Lepa noč mora biti zunaj!" je izpregovoril naenkrat Miklavec in se zagledal v zamreženo o-kno, skozi katero je lila v ječo medla in redka mesečina. "V takih nočeh sem vedno rad potoval." "Kaj si prehodil že mnogo sveta? Saj si še mlad — ne boš jih imel dosti čez trideset ali pa nič," mu je odvrnil stari Marko, in kar sredi teh besed mu je prišla naenkrat zopet na misel Miklavčeva slanina, kruh in tobak. Pogledal ga je pozorneje, nato pa stisnil obrvi, kakor da nekaj premišljuje, a kmalu nato je raztegnil svoje debele ustnice v nasmeh, ki je hotel biti menda prijazen, pa se je zdel še Miklavcu oduren. "Če rad potuješ, pa pridi, ko boš prost, enkrat k meni, da se ti iz-kažem hvaležnega za tobak in slanino. Sedaj nimam ničesar! Kaj sem vedel, kako je v ječi in prišel sem kakor božjepotnik brez denarja." I Kaj nisi bil še nikoli v ječi?" se je začudil Miklavec in ga pogledal neverjetno. Še nikoli!" mu je zatrdil Marko in se pogladil po razmrše-ni bradi. "Sram te bodi!" se je zasme- 0, kako bi tega ne vedi ! Po tistih krajih sem že dostikrat hodil. Lepo je tam!" 'No, da! Vidi« tam imam baj-11 • to! >>f Kajti vse moje hudodelstvo je za-popadeno v eni sami suknji, ki sem jo, — ti bi dejal — slučajno zamenjal z mojo v'neki predmestni krčmi. Ampak oziraje se na moje prejšnje zasluge so mi odšteli en mesec. Vidiš, tako, je, Marko! Dvaindvajset črt sem zarisal z nohtom tjale v steno in to pomeni, da jih presedim samo še osem in potem sem prosti" 44Koliko časa?" se mu je zarezal v obraz bradati Marko in obstal prav pred njim. 4'Koliko časa?" je pomislil Miklavec in zmajal s svojo kuštra-vo glavo — 44Ne vem! Zdaj jc jesen, kmalu bo zima in za zimo si bo pač treba zopet preskrbeti sta novanja in hrane. Meni tu prav ugaja, samo če sem sgm, mi je dolgčas, grozno dolgčas." Zunaj na hodniku so se začuli težki, nerodni koraki in kmalu nato je zaškripal v Itfjučavnici ključ. Ječar, ki je bil precej trebušen in sila rdečelicen in zabuhel, je obstal na pragu in pomolil Miklavcu velik kos turščinega kruha in košček slanine ,nato pa glasno ponjuhal in stopil za korak naprej. Gledal je v zrak in vlekel sapo skozi nos na vso moč, da mu je v nosnicah piskalo in cvililo, kakor da diha skozi slabo zaniašeno piščalko, nato pa je po- le no glasno cmokaje, kakor da izstradan na smrt. Ko sta strkala zadnje drobi ini-ce iz naročja, se je že skoro popolnoma zmračilo. Njuni postavi sta se videli tam v kotu kakor dva temna nerazločna nestvora, samo vrč, ki ga je stari Marko nesel zdajpazdaj k ustnicam, se je nekoliko svetlikal iz mraka. Kmalu nato pa se je Miklavec počasi in po prstih zplazil proti vratom, pritisnil uho na ključavnico in prav tako tiho zopet od šel tja proti nasprotnemu kotu in se sklonil k tlom. Stari Marko je slišal čisto razločno, da je zaškr-tala trhla deska, kakor da jo je Miklavec dvignil nekoliko od tal, nato pa jo zopet pritsnil k tlom in počenil v desni kot, kamor se skozi štirioglato odprtino na vratih, skozi katero je ječar večkrat pogledal tudi ponoči, ni moglo vi deti. Potegnil je parkrat po hlačnici, da se je zasvetila v mraku zelenkastosvetla žveplena črta, pa se mu je vsakokrat zataknila vži galica ob debele šive starih zaplat, da se je naposled jezno pri-dušil in potegnil z žveplenko po podplatu svojega širokega čevlja. 44Na zidu se pozna," je zamrmral, 44in če pride komisar, vtakne nos v vsako prasko. Na, če hočeš kaditi," je ponudil Marku, ki je prisedel takoj prav tik njega. Za hip je razsvetlil rdečkast plamenček prostorno temno ječo, nato pa j« vrgel Miklavec utrinek daleč tja proti zidu. Stari Marko je vlekel kanček cigare, da mu je piskalo v nosnieah, kajti tobak je postal pod desko na zemlji ne-kofiko vlažen; Miklavec pa je pihal venomer, naposled pa utrnil goreči konec ob klop in se nato udobno zleknil po klopi. Marko je stopil se parkrat po ječi*gor in dol, obstal nekoliko pod oknom, ki se je visoko gori pod obokanim stropom komaj vidno svetlikalo v oddaljeni večerni zarji, nato pa je sedel na nasprotno klop, uprl komolca ob kolena, prste pa zagrebel v razmr-šeno brado, da so posamezne dlačice neprijetno zaškripale med njegovimi dolgimi nohti in se topo zagledal v temo. Miklavec je ležal na klopi vznak in je dihal tako mimo, da ga stari Marko skoro ni čul, samo včasih, če se je zganil in segel z zamišljenim pogledom, stari Mar- jal Miklavec — '.'pa jih že imaš ko pa je lomil kruh in jedel slani-j na grbi gotovo petdeset, če že ne več. Pa zakaj so te zaprli sedaj?" Marko je nekoliko pomolčal, kakor da nekaj premišljuje, nato pa je odvrnil s tihim, skoro žalostnim glasom: 0 4'Ker sem revež, davka nisem mogel plačati!" Miklavec je visoko dvignil svoje črne obrvi in usta zaprl na široko. " 4'Kakšen davek pa plačuješ? Ali od, samega sebe, ali kako?" "Od bajte in tistega koščka zemlje, ki ga imam okoli nje." MiklaVče.vo začudenje je raslo bolj in bolj. "Od bajte, praviš!" je ponovil zateglo in ga gledal naravnost v oči. "Torej imaš bajto in zemljo? Veš, Marko, razgovarjal sem se takole iz dolgega časa po ječah že z marsikom, ampak bajtfe in zemlje še ni nihče imel. No, ti napravijo navadno kaj hujšega, da jih ne puste v družbo, mi pa smo bolj skromni: jaz zaradi suknje, ti zaradi davkov — pa saj ti ne verjamem." "Kakor hočeš!" je skimal Marko in se zopet zleknil po klopi. . Miklavec pa je molčal, kakor da preudarja in premišlja, ali bi verjel Markovim besedam ali ne. Včasi je okrenil glavo proti njemu, ga premeril in ogledal od nog do glave in naposled je dognal, da je Markova obleka res nekoli ko boljša ko njegova, dasi na mnogih krajih ob&ita z različnimi krpami in zaplatami, in tudi čevlji so bili videti še precej trdni in ohranjeni, med tem ko je na njegovih že davno preril palec vse-križem razpokano in zakrpano usnje. "Torej bajto imaš," je izpregovoril zopet po dolgem molku — "Kje pa?" Marko je zopet nekaj časa molčal, nato pa obmil glavo proti njemu, ne da bi se dvignil in je zamrmral komaj slišno, kajti tudi Miklavec je govoril bolj šepe-taje: . .' 4 4 Ali veš kje je Želodovo?" "Želodovo t" je pomislil Miklavec in stisnil obrvi in ustnice. — Pa ne misliš tiste vasi tam ob Zeleni gori? Kakih šest ali osem ur bi bilo odtod!" Prav tisto mislim! prikimal Marko. "V Želodovem? : "Ne ravno v vasi, nekoliko nad yasjo v brdu. Bolj samoten kraj je, pa kaj tisto. Zemlje pa imam ravno toliko, da živiva." "Da živita? S kom?" je radovedno vprašal Miklavec. ker Mar-ffa .ie pričel zanimati. Sicer mu je bilo malo mari, kako in kje živi ta Človek, a sojetniki so ga vc-$no zanimali in včasih se je rad razgovarjal dolgo v noč, samo če mu ni bilo treba ničesar praviti o svojem življenju. "S kom! S hčerjo vendar, žena /ni je že davno umrla. Ali ti še nisem povedal, da imam hčer,' ki bo dopolnila to zimo dvaiset let?" Miklavec ga je gledal nekaj časa molče, nato pa je odkimal. "Ne, Marko, meni še nisi ničesar pravil. Kako pa ji je ime?" "Rezika," je odvrnil Marko po kratkem molku zelo tiho, kakor da mu Miklavčeva radovednost ni po volji. Miklavec se je iztegnil po klopi, položil desnico pod glavo, z levico pa pobobnal po zidu. 'Vidiš," je govoril bolj sam zase — "ti imaš bajto, zemljo in hčer, — jaz pa ničesar. Pa vseeno živim, ah, kaj me briga!" Nato se je obrnil v zid in ni več govoril. In tudi mesečina, ki je motno razsvetljevala dolgočasno ječo, je naenkrat ugasnila, kakor da je nekdo potegnil čez okno temno zagrinjalo — oblak^je moral f>lu-ti čez mesec, ker kmalu nato so se na zidu in na tleli pojavili zopet tisti plahi, rumeni žarki. Toda Martin Miklavec kar ni mogel zaspati. Domislil se je tega in onega dogodka v svojem pustem, mračnem življenju, tega in onega tovariša, ki ga je spoznal na svojih romanjih iz ječe v ječo in naposled je pričel misliti ce-I9 na Želodovino, na Markovo bajto nad vasjo in na njegovo hčerko Reziko, ki ima tako revnega očeta, da mora zaradi svojega siromaštva v ječo. In skoro se je Miklavcu zasmilil stari Marko, ki jg morda drugače popolnoma do-j b/br človek, samo reven je in to je j njegova nesreča. Zdaj je bajta b|*ez gospodarja, pusto mora biti ipi dekleta je gotovo strah, poseb-n» ponoči. Najbrže zapahne vsa okna in vrata, pa misli na očeta, ki je v ječi, joka, pa si n emore po magati ... I11 čakala ga bo še pet dni. Tako je premišljeval Martin Miklavec dolgo v noč, dokler ni slednjič vendar zaspal. — (Konec prihodnjič.) lesa, vain utrdi prehavne organe, vam izboljša okus, odpre prebavne organe in vam da novo življen-sko moč, da vam hitro izboljša zdravje. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.00. Jos Triner, izdelovalec in kemist, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. • • • Trinerjev Liniment vam hitro ozdravi utrujene mišice. Namaži-te se dobro^ž njim. Dobite ga v lekarnah. Cena 25 in 50e s polt-niho 35 in 60e. (Advertisement). DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1916: Predsednik: John ' Mra^intz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od IG. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi. HIŠA NA PRODAJ. Na prodaj imam hišo z dvemft lotoma. Hiša je lesena, stara 2 leti z dvema stanovanjema. Cena samo $2600. Hiša stoji na lepem prostoru blizu poulične železnice, ki pripelje v 45 minutah v mesto. Daljša pojasnila daje: Frank Hren, 2256 N. Mormora Ave: blizu Grand a ve., stara ul. a v. Chicago, 111. (Advertis. 21.) DENARJE V STARO DOMOVINO pošilja najsigurneje, najhitreje in najceneje naša stara in zanesljiva tvrdka. Mi garantiramo vsako po-šiljatev in v dokaz izposlujemo izvirno potrdilo, katero je prejemnik podpisal, ko je denar prejel, ako ne, denar vrnemo. Ker so cene nestanovitne, botno poslali denar po ceni onega dne, ko ga prejmemo — več ali manj kron. Danes pošljemo v staro domovino: Kronen Kronen § za. ..$ .85 2U0 za .$ 28.75 10 " . .. 1.60 300 44 . 43.25 15 44 . .. 2.35 400 " . 57.75 20 " . .. 3.05 500 44 . 72.00 25 " . .. 3.80 600 44 . 86.50 30 " . .. 4.50 700 44 .. 100.75 35 44 . .. 5.25 800 44 .. 115.25 40 44 . .. 5.95 900 44 . 129.00 45 44 . .. 6.70 1,000 44 . 142.00 50 44 . .. 7.35 2,000 44 . 283.00 60 44 . .. 8.80 3,000 44 . 424.00 70 44 . .. 10.25 5,000 44 . 705.00 80 44 . .. 11.70 6,000 44 . 846.00 90 44 . .. 13.15 8,000 44 .1,127.00 100 44 . .. 14.40! 10,000 44 .1,418.00 Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Ravno pravi pisalni stroj za Vas PRODAJA SE NA VAM PRIKLADNO LAHKA ODPLAČILA. To je mu je Neredno življenje. Resnica je, da je veliko ljudi, kteri čisto malo pazijo na svoje zdravje,- ter isto popolnoma zanemarjajo. Taki ljudje jedo ali preveč ali pa premalo in pijejo več, kakor je potrebno; spijo ali preveč ali premalo; gibajo se premalo, ali delajo prenaporno in ne 11-živajo dovolj svežega zraka. Posledice tako nenormalnega življenja so:slab okus,otožnost,ter slabo spanje, zatem pride še splošna o-»labelost. Vsem takim ljudem mi toplo priporočamo Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino, ktero je najboljši lek za prebavo. Isto vam prežene ves strup iz te- nEMINGTOVT H, JUNIOR 1^1 Naš najnovejši Izdelek, to je najnovejši pisalni stroj, ali stroj kterega ste že dolgo pričakovali. Ta "Junfor" pisalni stroj je manjši in lažji kakor stalni "Remington" stroj, — ker tehta samo 17 funtov. Je bolj enostaven, tako da se lahko vsakdo nauči pisati na njem brez vsake posebne Sole in muje. Narejen je ravno tako, kakor vsak drugi "Remington" stroj glede tipk, črk in pisave, samo da je cenejši, lahko se ga primerja stroju, kteri stane sto dolarjev. Prodaja se po $50.00. Ta stroj je eden izmed prvih te vrste, kteri se prodajajo po tako nizki ceni. Te stroje prodajamo ali za gotov denar, ali pa na lahka odplačila in sicer $5.00 takoj, ostalo svoto pa po $5.00 na mesečne obroke. _.__ Mi od Vas ne zahtevamo da kupite ta "Remington Junior" stroj poprej, dokler se ne prepričate t> resničnosti naše trditve. Mi ga pošljemo na vsak naslov j M) "parcel" pošti, od vseh naših "Remington" zalog, (prodajaln) v okrožju I.in I i . zoue, za deset dni za poskušujo in pregled. f'e ne Itoste zadovoljni s tem strojem, potem nam ga lahko nazaj pošljete, v teku desetih dni brez kakšne odgovornosti za vas. Tukaj imate prvo U>p»>nA pu„« 7 7, prvo nedeljo v Model dvorani. fT1^?100 6regf" 41. Dniitvo sv. Jožofa Pi1 rich, 2027 W. 23rd St. Redna seja se vrSi vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani. 2. Društvo sv. Jožefa. Joliet. 111. — „ ^ . , Predsednik Anton Golobich 211Jack- 5631 ^»rnegrie St. Redna mesec soja son St. Tajnik John Vidmkr, 1112 N.' % V8ak° drU?° nedelj° V T>°' v" r-Ka8t0pnS A' Te" 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Chicago St. Redna seja Pa. _ Pred8ed„ik j0hn Belčič, 254 Fre-š» vsako prvo nedeljo v mesecu v dcrick Sf Tajnik Martin ePrnugelj, 408 S. 2nd St. Zastopnik Marko Kofalt, 8fl So. 2nd St. Redna meseč. seja se vrši prvo nedeljo stari šoli. 3. Društvo sv. Jar j a, Joliet, HI. — Predsednik John N. Pezdirtz, Cora & Hutchinson 8ts. Tajnik Anton Nemanich, ml., 1000 N. Chicago St. Zastopnik Anton Nemanich, star., 1000 N. Chicago St. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. — Predsednik Frank Schweiger, box 835, Soudan, Minn. — Tajnik Joseph Erčull, box^l203 Soudan, Minn. Zastopnik George Nemanich, box 741, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik John Tomše, 118—4th St. Tajnik John Prazen, l\21—3rd St. Zastopnik Joseph Gende, 70—2nd St. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Math. Kumpovi dvorani. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. vsaki tretji četrtek v društveni dvorani. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Pred'sedaik Frank Petelin, 622 —3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Redna mesec", seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Paula dvorani. 44. Društvo sv. Florjana, So. Chicago, HI. — Predsednik Martin Golobi?, 9631 Ave. L. Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Joseph Lesar, box 313. Zastopnik Joseph Lozar, box 36. — Redna meseč. seja »e vrši vsako 14 in 18 dne v mesecu. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New avp. Zastopnik ,Math. Novak, 539 Stanton Ave. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo- — Predse,Inik John Germ, 31b Palm St. York _ Predsedllik J08eph Rems, 2327 Tajnik Peter ^uhg;/l245 Bo. Santa ^Fe | ,,utnam ave ? Kidgewood, N. Y. Tajnik Anton Pavli, 410 E. 5th St. Zastopnik Jernej Habjan, 410 E. 5th St. Redna mešeč. seja se vrši vsako drugo soboto v (J. Koenig dvorani. ..... t _ i*, t*. ^ m , i 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, HI. lict, HI. — Predsednik Frank Trlep, _ Predsednik Anton Petri 1900 W. 22nd St. Redna na seja se vrši vsako tretjo nedeljo v meaef seja se vrfi V9ako drug0 nedeljo mesecu v stan šoli j v oerkveni dvorani. 10. Društvo sv. Roka Clinton, Iowa. 49 Društv0 Jezus Dobrl Pa8tlri p^ts- — Predsednik John Štefani*, 608 i ear 1 burgh pa _ Predsednik Mihael Mar-St., Lyons Iowa. Tajnik John Tancik kovj. 16Q Uen gt N s Tajnik Jo. 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik . L Bahorich 5148 Presden Alley. John Taiicik, 609 Pearl St., Lyons la. Zast ik Frank Rogina. :tC—48th St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo _ K;(,ua mesei geja 8e vr5i vsako tre. v mesecu. „ . t jo nedeljo v K. S. domu. 11. Društvo sv. Janeza Krstnika, Au- Društvo Marije Sedem I rora, 111. — Predsednik Frank Gorenc, nedeljo avla, Iron Joseph Nicholas Zastopnik A-Redna seja se vrsi vsako prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojsija, Indianapolis, Ind. — Predsednik John Hribernik, 719 N. War man Ave. Tajnik Frank Sobo-tin, 730 Haugli St. Zastopnik J. S. Pa rest 547 C drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani. 13. Društvo sv. Janeza Krstnika, Bi-wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta-hija, box 292 Tajnik Frank Pezdirc h.ja, box 292. Iain,k brank 1'ezc irc ^ 72(] Hq-; h gt _ Redna me8e(-.. box 397. Zastopnik Anton l nh. box seja se yrj. vRako 0 ncdeljo v Gafi. 1(16. — Redna seia se vrsi vsako prvo ! ,„„,„„; nikovi dvorani. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, Predsednik Frank Jerina, 1017 seja se vrši vsako pr nedeljo v mesecu. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, ^ MT- -J^Vl Frr« Balk°oo!f;: VV a d a w or t hA \ e* ,"n f ChicagV,' lil Taj-P4 Pine St. Tajnik i rank Baucar 2206 nik John Petkov,fek 1020 Sheridan Rd., Silver Bow St. Zastopnik Karl Preles- jy Chicago, 111. Zastopnik Frank Opeka, nik, all Watson Ave Redna seja se. ,6 LenQ* A N. Chioago IU. Redna vrsl. v»?b°J' 4• V German dv°" mesec, seja se vrši vsako drugo nedeljo TaJ!L' tL -1 Sti. v v Slanatovi dvorani. 15. Društvo sv. Roka, AUegheny, 54 Društvo SVt Srca jezUsovega, Minn. Predsednik Joseph oplar St. Tajnik Frank ■P 1 ■ W. Hemlock St. Zastop-^ J** SC VrS1 nik Jtd'»> Klun, box 66S. — Redna me-vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu se,-.na 8eja 8e vrAi vsako tretjo nedeljo hrustvo sv. Jožefa Virginia, , ^ d h v Karol Zgoncovi Pre«lsednik Math. Kostainsek, dvopanj 1 1 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sum- ' 55."Društv0 sv. jožefa, Cre8tod Butte, rada, box 349. Zastopnik Math. Prija Colo _ Prcdgednik Mihael Pprko box nov ic, 115 Chestnut St. Reibkir, — Predsednica Mary Turk, lOlO^eaox u , Za8topnik Anton žabkar, box tel, 1016 Lennox „ Zastopnica Mary Lukančič, 830—10th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v Šolski dvorani. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak, 37 Sycamore St Tajnica Johana Škoff, 13 Gan-ster St. Zastopnica Johsnna škoff 13 Ganster St. — Redna meseč, seia se vrši vsako zadnjo nedeljo nj 37 Sycamorfe St. „ ^ 129. Društvo Marije Pom.. South Omaha, Neb. — Predsednica Katarina Schweigar, 5637 So. 23rd St. Tajnica Maria Kompare, 2201 MSdison St. Zastopnica Antonia Jakšič, 1427 N. 23rd St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 5637 So. 23rd St. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. — Predsednik Paul Kaisher, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1112 State St. Zastopnik Frank, Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St. 131. Društvo Marije Rož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Math Koste-lich. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R. — Redna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v 8. D. D. dvorani. 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Zrzovi, R. 8, box 45, Pittsburgh, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopnik Anton Katzman, box 514. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsedpica Ana Kac-marčik, 314 E. Thomas St. Tajnica Helena Marinčič, 2t5 So. West St. Zastopnica Maria Mukaveo, 207 Baundry St. — Redna meseC. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavic dvorani. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Viktoria Zore, 72« Haugh St. Tajnica Antonia Kos, 702 Holmes ave. Zastopnica Karolina Sto-nieh, 765 Holmes Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 135. Društvo sv. Cir. in Met., Qil-T>ert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani. 136. Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik Alouis Koščak, box 16. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Za stopnik Joseph Pekolj, box 12. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v šolski dvorahi. 137. Društvo sv. Ant. Pad. Aurora, ko četrto nedeljo. 159. Društvo sv. Štefana, Delagua, Colo. — Predsednik Anton Polšeak b, 72. — Tajnik Andrej Milavec, b. 6K. — Zastopnik Štefan Slavec b. 136. — Redna mesečna seja »e vrši vsako prvo nedeljo v kompanijski dvorani. OPOMBA* Gg. društveni tajniki so naproše-ui, da poročajo takoj vsako premembo naslova in sicer glavnemu tajnika Jed-note, ter upravništvu "Glasila K. S. K. Jednote". » Jaz sem že prodal našim slovenskim rojakom lote v Chieagu, zemljišča v Wisconsin, Mionesoti in A^abami in moram reči, da »m-Ija v Elberta, Alabama, je boljša za naše ljudi, kakor ktera druga, kar sem je še videl. Podnebje on-(ii je zdravo in ugodno. Ni preveč vroče po letu, ter so tam gorki in solnčnati dnevi po zimi. Tam je najbolj ugoden kraj za zadovoljno se preživeti in svojo družino vzgojiti. Jaz vam pošljem obširen opis te zemlje zastonj. MATH CESAR, Office 911 Hartford Bldg. 0Residence: 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. (Advertis. 20—23) Frank Pelkovšek Duller, 1S56 W. 23. 8t. Tajnica Mary Mary Kompare, 355 80. 4 St., Brook-tMinn. —.Predsednik Anton Jelnikar, 16. Minn 10. Tajnik Math. Zakrajšek, L. b. 94. Zastopnik Math. Skala, L. Box 41. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani. m • •. t u - i »7 S6- Društvo sv. Jožefa, Leadville, box 75 Tajnik John Eržen, box 47. Colo _ Pred9ednik John yidmar, 502 Zastopnik Mihael Paucnik, box 82. — rhpstnllt St Tllinlk Pranlf CeHak. 509 Redna seja se vrsi vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Ircn-wood, Mich.—Predsednik Fr. Schmaltz, Kennedy St. Tajnik John Ramuta, 418 Bonne St. Zastopnik Paul Mukavetz, Boundry St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik Frank Beg, box 31 P. O. Presto, Pa. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box Redna seja se V zTor^™ ^'Batb«., Bridgeport. I Z«»topttlk John Bohinc, R. F. D. t. Box Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Noyk, 630— 2nd St.—Redna meseč. seji se vrši vsakega 14. v mesecu na 517 Elm St. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 123 Throop Ave. ZastopnikcFrank Stariha, 57 Bremen St. — Redna mrieč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Graham Ave. 58. Društvo sv.' Jožefa, Haser, Pa. — uru.ue, X. Predsednik Boštijan Dolenc, R. F. D. 2, ,x ,4, P O Burdine PaJ Irwin, Pa. Tajnik Thomas vrši vsako drugo "edeljo D. 2, Box 140, Irwin, Pa. nroin ! ' ^ ' » __7__ Ollio. — Predsednik Anton Kočevar, R., .. . , npdpii0 v drn4tveni F. D. *?, box 11%. Tajnik Frank Hoče- g nedeljo v društveni var, R F. D 2, box: 11% Zartopnik j1 sv. Clrlla in Metoda, E- Gregorčii, R. F P 2, box 11%. veleth Minn.-Predsednik Ivan Kuzma, «dna seja se vrsi vsako drugo nedeljo 2Q2 Gra Tajnik Frank Peterli^ Slovenski dvorani v Boydsville Ohio. Zastopnik Martin Shu- 107, Irwin, Pa. — Redna meseč. seja 60. Društvo sv. Janeza Krst., W6ho- na, HI. — Predsednik Jakob Pirman, Frank Gregorčič, R. F. P. 2, box 11% Iftedna _ _ v enski dvorani v Bovdsville, Ohio, j 'ino 24. Društvo sv. Barbare, Bloektou, f: °'B°X «02- Za»toi»«nk 1. T j 1 t t» ^ k«J kle, P. O. Box 533. — Redna mesečna Krw p o wtt »» "i, v.ako drngo ned.ljo v M. Box 361. Redna seja se vrši vsako tre tjo«ie'SV' n Wen ona, 111. Tajnik Frank BezovšekJ 25. Društvo sv. Vida. Cleveland, O. L ' . ., , t, , • , ' - Predsednik Mihael Setnikar, 6305 Zastopnik Karol Brunski, box Glass Ave. N. E. Tajnik Joseph Russ, }98- ~ me8e&ia se3a 8e vršl vsa" " „ . x-r i, rw__-r ko prvo soboto v mesecu. 6712 Bonna Ave. N. E. Zastopnik Jer- * iur Zastopnik Frank 32. Društvo ''Jezus Dobri Pastir," Jernejčič, 3550 E. 81. St. S. E. — Red-Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph na meseč. seja se vrši vsako drugo ne-Pašich, R. R. 21, Enumclaw, Wash. Taj- deljo v M. Pluth dvorani. nik Joseph Malneritch. R. R. No. 1, box 54 Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. _ 70. Zastopnik Joseph Malneritch, R. R. predsednik Josip Kolakovič, 47 Ches- No. 1, box 70. Redna seja se vrši vsa- man Ave< Tajnik John škoff, 13 Gan- ko četrto nedeljo v društveni dvorani. ster st Zastopnik Frank Skrlin, 312 33. Društvo sv. Marije Device, Pitts- Butler St. — Redna meseč. seja se vrši bnrglJ, Pa. Predsednik Peter Balkovec, vsako drugo nedeljo št. 28 Bridge St. 52U6 Dresden Alley. Tajnik John Fi- 55. Društvo sv, Janeza Ev., Milwau-lipčič, 5161 Natrona Alley. Zastopnik keCf Wls< __ predsednik Anton Goličnik, Josip Pavla kovic, 54 Low Road, Sharps- 238 Florida St. Tajnik John Močnik, burg, Pa. Redna seja se vrsi vsako. 311 Park ave Zastopnik Fr. Frančich, prvo nedeljo v. K. S. domu. j ;U8 So Pierce 8t> _ Redna meseč. seja 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan- se vrši vsako prvo nedeljo v cerjtveni sa^ City, Kans. — Predsednik Mat. Ma- j dvorani, 4th Ave. ' jer, 426 N. 6th St. Tajnik Peter Ma 66. DrušttJ sv. Frančiška, Cleveland, jerle, 322 Ann Ave. Zastopnik John Bi . Ohio. — Predsednik Joseph Mehle, 7505 Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica! lyn, N. Y. Anna Schneller, 2028 W. 22. Place. —' "" Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pom., Waukegan, 111. — Predsednik John Zalar, 10.11 McAllister St. N. Chicago. Tajnik Math Jereb, 1416 80. Sheridan Rd. Zastopnik Frank Grom, 1363 So. Sheridan Rd, — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nede]jo v Slanatovi dvorani. 80. Društvo Marije čist Spoč., So. Chicago, 111. — Predsednica Uršula Kii-čič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Angela Gorenc, 9517 Ewing Ave. Zastopnici Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo n^ deljo v Medoševi clvorani. 81. Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4823 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 plum Alley. Zastopnica Ana Golovič, 6 Marfha St.J Etna, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. 8. Domu. , 83. Društvo sv^ Alojzija, Fleming, Elans. — Predsednik Frank Gšrtnar, R. R. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2, box 67, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Spehar, R. R. 2, Pittsburgh, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spe-harjevi dvorani. 84. Društvo Marije Sedem žalosti, Trimountain, Mich. — Predseduik Ju-raj Pintar, b6x 458, Painesdale, Mich. Tajnik Victor Radoševič, box 56. Zastopnik Josip Pintar, box 458, Painesdale, Mich. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani. 85. Društvo M. čist. Spoč., Lorain, O. Predsednica Barbara Jakopin, 1682 E. 33. St.- Tajnica Vida Kumše, 1735 E. 33 r d St. Zastopnica Johana Svete, 1780 E. 28th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 86. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. — Predsednica Terezia Potočnik, 674 Alisav Ave. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—(Sth St. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sv. Antona Padov. Joliet, HI. — Predsednik Math Judnich, 1307 N. Broadway. Tajnik Math Vidmar 205 Moran St. Zastopnik John Grabri-jan, 1Q13 Elizabeth St.'— Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve Panijan, P. O. Copper City, Mich. Zastopnik Steve Panijan, P. O. Copper City, Mich. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mato Belavič, 4(< Bridge St. Tajnik John Kulišič, 376 Butler St. Zastopnik Ivan Lončarič, 376 Butler St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — PredŠednik Martin Der-ganc, 5116 So. 22 St., Tajnik Frank Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik Joseph Gjrdun, 4218 So. 27th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Schlitz dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Math Kozan, 332—3rd St. Tajnik L. Blazina, box 203, Rankin, Pa. Zastopnik Frank Habič, 327—4th St., Rankin, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa.—Predsednica Ljuba železnak, 4915 Butler St. Tajnica Maria Novogradac, 4820 Harrison St. Zastopnica Maria Ko-stelac, 4917 Plum Alley. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na Benet, Pa. 93. Društvo Friderik Baraga, Chis-holm, Minn. — Pr>dsednik John Kočevar, box 422. Tajnik Peter Staudohar, 203 Central Ave. Zastopnik Math^ Knaus, 216 W. Oak St. — Redna meseč. Zastopnica Josephine Kerč, 710 Marta* WAUKBOAX. IZdLOrOia. Zastopnik ravnih parobrodBlh dralk. Pošilja denarje v staro domovine in •> previja notarsko posle. So toplo priporoča Slovomem v Wan-kegan in okaliet. Vnem Slovencem in Hrotom pel poročam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenut, v kateri točim vedno eveie box 361, Tajnik Anton Zaletelj, box 46S 424 E. 9th St., New York — Redna me- Zastopnik Anton Markovi?, b. 144. — seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Redna meseč. seja se vrši vnako prvo navadni dvorani. • nedeljo v S. D. D. dvorani. . 108. Društvo sv. Oenovefe, Joliet, 139. Društvo sv. Ane, LaSalle, 111.— PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAft-HL — Predsednica Maria šetina, 1011 Predsednica Johana Brudar, 154—3rd NOVRSTNE DRUGE PlJAČIi. St. Tajnica Maria Stušek, 104," ai N. Chicago St. Tajnica Maria Flajnik, 105 Indiana St. ________________, 2nd St.! Zastopnica Elizabeth ^Zastopnica Marja"Praten, 1121—3rd St. j Priporočam se cenjenemu oMŠB- •tvii v najobilnejši obisk. — Grayhaek, 1012 N.% Broadway St.—Red-1 Redna meseč. seja se vrši vsako drugo na meseč. seja se vrši vsako prvo nede- nedeljo v Šolski dvorani. Ijo v šolski dvorani. 109. Društvo sv. Družine Alliqulppa, Pa. — Predsednik Jurij Smrekar, box 71'. Tajnik John Jager, box 137. Zastopnik Jacob Grželj, box 71. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Frank Bertoncel, 147 Center St. Tajnik Joseph Lekšan, 140. Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. — Predsednica Ivana Bučar, 1009 So. 15. St. Tajnica Alojzia Kužnik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Roza Ku-lovič, 1916 E. Stuart.St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo uedeljo v Slov. Soli. 143. Društvo sv. Janeza Krst« Joliet, HI. — Predsednik Joseph Grill, Vsi znanei in neznanei vedno dobrodošli I NA SVIDENJE! TISO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Perma Ave. . Pitt&burf, Pa. 149 Center St. Zastopnik Joseph Pod* j 1208 N. Broadway. Tajnik Steve G. pečnik, box 225. — Redna meseč. seja Vertin, 1004 N. Chicago, St. Zastopnik se vrši \^ako tretjo nedeljo v N. Dor-lJos.,J. Pleše, 911 N. Scott St. — Red miša prostorih. • 1 na meseč. seja se vrši vsako tretjo ne- i 111. Društvo sv. 8rca Marije, Bar- deljo v Slov. stari šoli. berton, Ohio. — Predsednita Frances 144. Društvo sv. Cir. in Met.. She-Bertoncel, 147 Center 8t. Tajnica An- boygan, Wis. — Predsednik Math June tonia Rataj, 513 Forst St. Zastopni- j 609 N. Water St. Tajnik Frank Miko-ca Jera Podpečnik, box 225. — Redna i lič, R. R. No. 1. Zastopnik Mihael meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo Progar, 1413 N. 8th 8t. — Redna meseč. v J. Lekšan dvorani. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerk- 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn, veni dvorani. — Predsednik Paul BukoVich, box 462. j 145. Društvo sv. Valentina, Beaver Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastop-: Falls, Pa. — Predsednik Nikolaj~Kle- nik Joseph Pešel} box 165. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi. 113. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. — Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4920 Pearl St. — Redna meseč. seja se vrši vsakega 13. dne v mesecu na 4881 Washington St pec, 1834-3rd av. Tajnik Ignac Krklec, 1832—3rd Ave. Zastopnik Frank Bro-zich, 1527—2nd Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani. 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O. —Predsednik John Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnik Math Zakrajšek, 3528 E. 82nd St. Zastopnik Jos. Lekan, 3556 E. 80. St. — Redna meseč. seja se vrši 114. Društvo Marije Milost. Polne, vsako tretjo uedeljo v Plutovi dvorani. Steelton, Pa. — Predsednica Ana Pe 147. < Društvo Marije Pom., Rankin, trie, box 10 Bressler, Pa. Tajnica Mary j Pa. — Predsednica Katarina Blažina, Butala, 768 80. 2nd St., Steelton, Pa. Zastopnica Mary Starašinič, 764 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Redna meseč seja se vrši vsake tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani. 115. " Društvo sv^ Veronike, Kansas City, Kans. — Predsednica Terezia Cvi-tkovič, 518 Dugaro St. Tajnica Mary Maurin, 449 Ferry St. Zastopnica Ana šajnič, 322 Ann Ave^ — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedejjo v Slovenski dvorani. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik Charles Leskovec, 541 Jefferson St. Tajnik Jakob Ter-šek, 2 Court St. Zastopnik Frank Gre-gorka, 2 E. Cassler St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St. 119. Društvo Marije Pom., Rockdale, HI. — Predsednica Frances Lozar, 115 Davis Ave. Tajnica Mary Kostelec, 509 Moen Ave. Zastopnica Lucija Rib-nikar, 120 Moen ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. ** 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Fanny Susman, box 611. Tajnica Mary Spec,' box 611. Zastopnica Paulina Osolin, box 492. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani. 121. Društvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Katie Kav* čič, 1 Danube Lane. Tajnica Jenny škof, 39 Danube St. Zastopnica Mary Susman, 4 William St. — Redna meseč. seja se vrši vsako driigo nodeljo 18 Seeley St. 122. Društvo sv. Jožefa Rock Stavbiosko in posojilno drnštvo SLOVENSKI DOM' Chicago, 111. Doniaee podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Posluiite se tepa izbor-box 203. Tajnica Ivana Halovanič, 230 i nepra načina pri hranjevanju ! 3rd St. Zastopnica Dorothv Slobodnjak, • • • , r..... 314 Hawkins Ave. - Redna meseč. seja izven Chicaga ! -_ Pišite se vrši vsako tretjo nedeljo v. cerkv. xa pojasnila! dvorani. 148. Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Domin k o, 184 Spruce St. Tajnik Rev. M. J. Go lob, 44 Butler Ave. Zastopnik Rev. M: J. Golob, 44 Butler Ave — Redna me seč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, O. —Predsednica Marija Šustaršič, 7718 Issier Crt. S. E. Tajnica Mary Sadar, 3529 E. 81st St. S. E. Zastopnica Marv Peskar, 8001 Aetna Rd. 8. E. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani . 151. Društvo sv. Družine, Indianapo- Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik. Farme! Farme! Springs, Wyo. — Predsednik Matevž vec^ 2721 So. Washington St. Zastop- Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž nik Math Papicli, 314 Easton Ave. — Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Redna meseč. seja se vrši vsako drutro Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — nedeljo dop. ob 9 uri v Schlitz dvorani, __Ako ste pamenjeni kupiti far- Us," Ind.™Predsednik Jernej Stanfelj, mo» sedaj je pravi čas za to. Mi 744 Hough St Tajnik Frank Luzar, 760 prodajamo farme že več let v e- nem najlepših in liajrodovitnej-ših krajev države Wisconsin, katera je, kakor ste gotovo že slišali, ena prvih poljedelskih in živinorejskih držav v Uniji, zlasti pa je znana še po svoji dobri, zdra-vi pitni vodi, ki se drugod malo- 153. Društvo sv. Jeronima, Canons- kje dobi. Na našem zemljišču je burg, Pa. — Predsednik Frank Kirn,, n„„„i • „m, v .v . J v box 111. Tajnik iv zastopnik John Pel | "aSe Jeillh . Ze Precejšnje število lian, box 174, Houston, Pa. — Redna j rojakov, ki^vsi dobro liapredllje-mesef.-seja se vrši vsako prvo nedeljo. 154. Društvo Marije Majnika, Peoria, HI. — Predsednik Jos. Kocjan, 2501 So. Adams St. Tajnik Jacob Zabuko- Hough St. Zastopnik Jos. Rolih, 755 Warman Ave. Redna mfeseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Hribarjevi dvorani. « 152. Društvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, 111.—Predsednik Ivin Kralj, 10751 Calhoun Ave.r Tajnik Luka Matanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Ivan Tomical, 10812 Torrence Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu vogal Adams in Western Ave_ 156. Društvo sv. Ane, CMsholm, pojasnila in natančnpiSi nonis 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Minn. - Predsednica Mary Barkovich, 1 J -. -1 »atancnejsi popis jo, in so zadovoljni, da so se naselili tam. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, v neposredni bližini glavnih železnic. Kdor izmed rojakov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piše za Ohio. — Predsednica Marih Hoge, R. F. D. 2, box 11%. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Zastopniča Johana Rutar, box 482. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Dolenc, box 24. Tajnik Peter Dolenc, box 163. zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA. boygan, Wis. — Predsednica Josephine 11Qo „ Louis Bewitz, Kropovšek, 816 So. 13th St. Tajnica , 1®»—1st Ave,, Milwaukee, Wis. Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Za-1 (Adv.) box 586. Tajnica Kath Staudohar, 117 Birch St. Zastopnica Frances Petrich, 226 Maple St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. čitalnici. 157. Društvo Kraljice Majnika, She-