EKTIVA STEKLARNE HRASTNIK HRASTNIK, 12. septembra 1959 2. ŠTEVILKA — L LETNIK Uspehi v prvem polletju DELAVSKI SVET JE POTRDIL POLLETNI ZAKLJUČNI OBRAČUN Pretekli mesec je delavski svet naše tovarne obravnaval polletni obračun o izpolnjevanju planskih nalog našega podjetja v'letošnjem letu. Vse člane kolektiva bo zanimalo, kako je kolektiv izvrševal svoje obveznosti do skupnosti. Iz problemov, ki jih bomo navedli, je razvidno, da je imel kolektiv v letošnjem prvem polletju zelo težavno nalogo in da bo potrebno, da se vsi še bolj zavzamejo za delo, za varčevanje z materialom, izboljšati pa je treba v kolektivu tudi medsebojne odnose. VSEM BRALCEM GLASILA »STEKLAR« Glasilo našega delovnega kolektiva je s pričujočo številko izšlo drugič. Vsi člani so bili lista vsekakor zelo veseli, kajti že davna želja nas vseh je bila, da kolektiv dobi svoj lasten časopis. Naš list je bil po sklepu delavskega sveta in upravnega odbora Steklarne Hrastnik osnovan, da predvsem obravnava vso problematiko proizvodnje in piše tudi o delu članov, se nadalje zanima za delo kolektiva izven podjetja, namreč predvsem na kulturnem in fizkulturnem področju. Glasilo pa naj bi zlasti služilo obveščanju celotnega kolektiva o vsej problematiki dela v podjetju. Da pa bi časopis »Steklar« dosegel raven, ki mu jo žele njegovi osnovatelji, je, vsekakor nujno potrebno širše sodelovanje vseh članov kolektiva s konstruktivnimi ter umestnimi predlogi in prispevki. Le tedaj bo namreč list res lahko uspeval in bo tudi njegova kvaliteta zagotovljena. Predvsem bi želeli, da člani kolektiva prispevajo članke v zvezi s problemi proizvodnje, o tarifni politiki, o delu DS in UO ter o delu sindikalne podružnice, društev in organizacij na terenu. Posebno bi bilo želeti, da člani kolektiva prinašajo kritične pripombe o dosedanji vsebini lista ter o čem bi po mnenju članov kolektiva bilo treba še pisati in naše glasilo izpopolniti. Vsekakor je naš interes, da bi bil časopis informator o vseh važnih dogajanjih v kolektivu in v tovarni, prav posebno pa naj bi bil šola za posamezne člane, zlasti za vse mlade. Naša dolžnost pa je, da vsi sodelujemo in pomagamo, da se bo časopis kvalitetno izpopolnjeval ter dosegel tisto raven, ki mu jo žele organi delavskega samoupravljanja v kolektivu. * UREDNIŠTVO Iz tabel in problematike sledi, da je imel kolektiv v obdobju' prvih 6 mesecev letošnjega 'leta največ težav'za- , radi preusmeritve proizvodnje iz starega obrata na novega. Zaradi doslužene peči je odpadek prav posebno naraščal pri I. a banji (rjavi), ki je po remontu sedaj spet v pogonu, ter I. in III. banji, ki so že popolnoma porušene. V zvezi s problemi tovarne je delavski svet' sprejel nekaj važnih isklepov in priporočil za kolektiv, ki jih bo treba izpolnjevati, *• kajti , v interesu vsakega člana je, da naše podjetje Uspeva, da bodo naše plače zagotovljene in da tovarna obdrži v svetu ugled tudi v prihodnje, 'ki ga je uži-vala doslej. Glede najbolj perečih problemov v naši tovarni so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. zaradi velikih 'Odpadkov pri transportu in prelaganju kozarcev z nogo je treba rezanje teh opraviti takoj drugi dan po njihovi., izdelavi. Na splošno je treba težiti za zmanjšanjem odpadkov pri kozarcih, predvsem zaradi loma in napak V delu. Odnos do izdelkov' se mora popraviti, kajti pri nekaterih članih je opaziti, da je njihov 'odnos do dela zelo malomaren; 2. za opalno steklo je treba napraviti posebne vozičke, ki pa naj se za druge izdelke ne uporabljajo. Če se opazi, da se opalno steklo trga, da sestavine drže, mora odgovorni či-nitelj takoj menjati artikel izdelave; 3. izdelkom, 'ki jih izvažamo, je treba nujno posvetiti več pozornosti, ne samo pri izdelavi, temveč tudi pri dodelavi, v brusilnici. Zgodi se lahko, da bomo, če ne Ibomo sedanjega stanja izboljšali, tržišče izgubili, kar pomeni za naše podjetje zelo veliko škodo. — Za izvoz je sedaj dosti naročil. 4. pri materialnih stroških je treba posvetiti, večjo skrb porabi papirja. Tu je treba uvesti večjo 'kontrolo in varčevanje. »Odpadu« prodamo letno okrog 30 ton odpadnega papirja..Odpadek znaša v pri- . meri z nakupljeno množino okrog 15%. — S tem v zvezi so bili skupinovodje v vezal-, niči zadolženi, da v bodoče posvetijo večjo pozornost varčevanju s papirjem. Vsak član kolektiva je dolžan, da varčuje; 5. upoštevati in ravnati se je treba po določbah Zakona o delovnih razmerjih, predvsem glede delovne discipline. Zaostriti je treba izpolnjevanje posameznih dolžnosti, zlasti da nihče ne zapušča delovnega mesta predčasno. Kršilce te določbe je treba takoj klicati na. odgovor, jih opozoriti in če treba, disciplinsko ; 'kaznovati; 6. v tovarni naj bo vedno red in čistoča. Za to so odgovorni oddelkovodje, ki , morajo zahtevati od odgovornih brigadirjev, da red in čistočo , vzdržujejo. Nered je največkrat vzrok za številne nezgode med člani kolektiva, ki potem povzročajo škodo. y pro- ' izvodnji. Ti sklepi so napotilo in obveza za vse člane kolektiva, kajti le tedaj,.če bo vsak član kolektiva izpolnjeval svoje ggl ■■ I 0 ■ 1 ¡¡Pi Ilir i ■ T ■ I K I lil“* I f m i ¡s mm ■■lil dolžnosti, bo zagotovljen tudi gospodarski uspeh kolektiva, kar mora biti smoter - vsakega delavca in uslužbenca podjetja. Tiste, ki si ne bodo prizadevali za razvoj in napredek podjetja, ki ne bodo držali v tovarni reda in discipline, bo 1 moral kolektiv iz svoje srede „prej 'ko slej izločiti. DELOVNA SILA Z investicijskim programom in perspektivnim planom podjetja je predvideno, da bomo imeli v letu 1958 zaposlenih skupaj 1235 delavcev in uslužbencev, a v letu 1959 1210 oseb in da. se bo v prihodnjih letih ' število še znižalo. Dejansko stanje pa je ravno nasprotno, in sicer smo imeli lani 1246 zaposlenih, letos pa 1270. To povečanje je bilo delno potrebno zaradi daljših transportov .zgotovljenih izdelkov v skladišče. Poseben problem pa je fluktuacija delovne sile, saj se. je v tem polletju menjalo v podjetju skoraj 10% zaposlenih. Glavni vzroki zapuščanja kolektiva so: ženske, ki zapuščajo delo zaradi družine, nizke tarifne postavke in pomanjkanje stanovanj. PROIZVODNJA V proizvodnji sta bila maj in junij najslabsa, saj smo dosegli takrat le 71 % oziroma 95.5 % planirane proizvodnje, lom po kosih pa ■ je znašal 19.23 % oziroma 17.83 % in po ■kilogramih 34.46 % . oziroma 29.56 %, kar je tudi vplivalo, da je povprečje poraslo od lanskega leta za 1.23 % po kosih in 2.11 % po kilogramih. Vzrok izpada proizvodnje je v tem, ker se je v maju rušila I. banja, v novem obratu pa je (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani.) stekla proizvodnja šele v juniju., V juliju se je sicer proizvodnja dokaj normalizirala, a v tem času smo tako znižali zaloge, da sedaj nismo v stanju izvrševati naročil. Iz priloženih podatkov je razvidno, da se v preteklem obdobju dvignila proizvodnja stiskanih (MP) in pihanih (RDBO) izdelkov nad planirano količino, kar je v pogledu vrednosti situacijo nekoliko izboljšalo. Vsekakor se bomo morali potruditi, da v prihodnjih mesecih nadoknadimo izpad proizvodnje v I. polletju (bila je dosežena samo s 48.02 % planiranih količin) in, da v celoti izdelamo količine in vrednosti, predvidene za II. polletje 1959. V normiramo delo vključeno število oseb se ni bistveno spremenilo, le-te pa so povprečno za 4 % več presegale norme kot-v celem preteklem letu. PRODAJA Še vedno nismo mogli s proizvodnjo pokriti vseh naročil. Posebno povpraševanje je bilo po embalažnem steklu za medicino in gospodinjstva. Sedaj v juliju je bil montiran avtomat za proizvodnjo drobne steklene embalaže in z njegovim normalnim obratovanjem bomo lahko pokrili tudi te potrebe. Kljub izpadu proizvodnje je dejanska proizvodnja presegla planirane količine, ker smo zalogo znižali od 492 v začetku leta na 338 ton 30. 6. 1959, torej za 154 ton. Polletni plan prodaje je bil dosežen s 103.38 %, letni pa s 50.35 %. V pogledu količinskega preseganja plana sta bili tudi, pri prodaji najboljši skupini MP in RDBO. Zaradi splošne težke finančne situacije industrije in trgovine ugotavljamo, da tudi naši odjemalci vedno poravnajo svoje obveznosti. IZVOZ Združenje industrije stekla in keramike v Beogradu nam je predpisalo za leto 1959 izvoz v. višini 400 ton v vrednosti 36 milij. deviznih dinarjev. Naše podjetje pa je najelo pri Jugobanki uvozni kredit v višini 133.928 DM za uvoz avtomata SCHWARTZ-KOPFF, katerega mora vrniti do 1. 10. 1960 s 6 % obrestmi v DM ali USA dolarjih, in to iz viška izvoza, ki bo presegal izvoz v razdobju junij 1957 do maja 1958. Iz tega razloga si je podjetje postavilo svoj plan, po katerem bo izvoženo 740 ton v vrednosti 65 milijonov deviznih dinarjev ali 217.000 USA dolarjev. Polletnega plana izvoza nismo dosegli, ker je bila zaradi- rekonstrukcije manjša proizvodnja in zaradi tega nismo mogli izdobaviti blaga po vseh naročilih. Za to obdobje je bil predviden izvoz v višini 385 ton, dejansko smo izvozili 313.853 kg torej le 81.52 % in 121.880 din po prodajnih cenah, dejansko izvoženo pa za 108,114.383 din ali 88.71%. Pri izvozu je bila najmočnejša Zahodna Nemčija, saj je bilo tja izvoženo 127.448 kg ali za 43,310.772 din, torej več kot tretjina celotnega- izvoza. V prihodnjih mesecih bomo morali nadoknaditi razliko iz polletja, če bomo hoteli čfmprej poravnati dolg ža avtomat ali po potrebi najeti še kakšno 'kratkoročno posojilo za uvoz reprodukcijskega materiala. STROŠKI Celokupni poslovni stroški, kakor tudi stroški proizvodnje na 1 tono izdelkov raštej-o. Ugotavljamo, da so najbolj ponastli stroški zavijanja, podrobneje pa je razvidno iz spodnjega pregleda: Tako se je začelo ... Na lt zgotovljenih izdelkov: 30.6. 1958 leto 1958 30. 6. ilS)59\ 1959: 1958 Surovine in pomožni material 28.101 27.558 27.554 99.99 Material za zavijanje 6.981 7.412 8.754 118.11 Material za dodelavo 1.974 1.948 1.967 100.98 Tehnološko gorivo 19.961 20.047 23.225 115.85 Električna energija 3.838 3,681 4.230 114.91 Voda 467 425 268 63.06 Skupaj izdelavni material 61.322 61.071 65.998 108.07 Nadalje so stroški porastli zaradi močnejše investicijske dejavnosti (tudi za 32 milij. več realizacije), članarino vodni skupnosti Smo lansko leto smatrali kot izreden izdatek ter zaradi zvišanja postavk po novem tarifnem pravilniku. Kot reprezentančni stroški je bil v preteklem polletju porabljen znesek 230.991 din, a za reklamo in propagando 352.907 din, pri čemer ¡niso upoštevani stroški velesejma in kataloga. CELOTEN DOHODEK IN RAZDELITEV Iz priložene . tabele je podrobno razviden sestav celotnega dohodka, kakor tudi dejstvo, da smo prodajali boljše artikle, saj je .bil plan po vrednosti kar za 3 % močneje presežen kot po količim. Lani smo dosegli v tem obdobju povprečno bruto prodajno ceno 218.77 din, v celem letu 1958 222.40 dih, a v letošnjem I. polletju pa 224.88 din po toni. Sprejemna Lestvica prispevka iz dohodka je pripomogla, da smo 'kljub dosti viš- jem celotnem doh. plačali samo 14 milij. več prispevka iz dohodka, da smo lahko pokrili povečan osebni dohodek in da nam je še 'Ostalo 14 milij. nerazporejenih sredstev. Po sklepu delavskega sveta v maju 1959 bomo ta sredstva med letom uporabljali kot ¡obratna sredstva in definitivna razdelili pri zaključnem računu. Doseženi dohodek na 1 zaposlenega je znašal: v I. polletju 1958 550.133 din, vi polletju 1959 593.103 din ali 107.81 %. OBRATNA SREDSTVA Vprašanje obratnih sredstev postaja vsak dan bolj pereče. Sklad obratnih sredstev nam je bil dodeljen na podlagi odobrenih kreditov 30. 6. 1956. Sedaj, po končanju I. etape rekonstrukcije, ne bomo prejeli nikakšnega kredita za obratna sredstva, ¡tovrsten (kredit bo odobren šefe po II. etapi. Na splošno se teži za tem, da bi podjetje ustvarjalo ria sklad obratnih sredstev iz doseže- nih skladov, a dokler ne bomo omilili stanovanjske stiske, to pri nas ne bo mogoče. Uprava si nenehiio . prizadeva zmanjšati terjatve kupčev in znižati zaloge materiala, a zaradi izvajanja investicij v lastni režiji to ni mogoče. REKONSTRUKCIJA Izvajanje I. etape rekonstrukcije je pravzaprav koh-čano, V novozgrajeni 12- in 15-tonski banji se razvija normalna proizvodnja. Prav tako obratuje tudi .iz starega obrata prestavljena 7-tonska banja, na katero je priključen avtomat. Načeloma je odobrena tudi II. etapa rekonstrukcije s pridržkom, da bo Upravni odbor Jugoslovanske investicijske banke dokončno določil višino posojila v poletnih 'počitnicah, a mi smemo v tem času začeti s pripravljalnimi deli in sklepati pogodbe z proizvajalci del in .dobavitelji, in za ta dela koristiti .blokirani del amortizacije iz prejšnjih let. VISOKI GOSTJE V HRASTNIKU -Pred nedavnim so obiskali Hrastnik visoki gostje, rtied njimi član Zveznega * izvršnega sveta tov. Hasan Brkič, generalni direktor Investicijske banke tov. Žagar, član Izvršnega sveta LRS tov. inž. Kotnik ter' član Izvršnega sveta LRS tov. Bole. Gostje So si v Hrastniku ogledali Tovarno kemičnih izdelkov ter Steklarno in to v glavnem, da se seznanijo s problematiko v zvezi z rekonstrukcijo obeh tovarn, Najprej So Si ogledali Tovarno kemičnih izdelkov ter uvideli ; nujnost rekonstrukcije-te tovarne v zvezi z nameravano razširitvijo bazične kemične industrije. Nato so. obiskali še našo: tovarno ter si ogledali novi del rekonstruirane steklarne. Gostje so se pohvalno izrazili o proizvodnji in prostorih v novem delu naše tovarne. Za dohodke hrastniške komune. in za sam kraj bo velikega pomena, če bo Tovarna kemičnih izdelkov dobila zaprošena investicijska sredstva. Perspektive so vsekakor ugodne. R. V. ENA S FLUOROGRAFIRANJA Rot vsi ostali državljani je moral tudi tovariš N. iz steklarskega kolektiva iti na fluoro-grafski pregled, ki je bil pred nedavnim v naši obratni ambulanti. Po fluorografiranju jo je direktno mahnil domov, kar sicer ni storil, če je le imel kaj cvenka v žepu. Pa ga pri prvem zavoju na Cesti skozi okno gostilne »Pri kemični« tovarišica Vida, upravnica gostišča) prijazno povabi: »Kaj se ne misliš nič oglasiti pri nas?« V prvem trenutku presenečen, se je hitro znašel: »Saj bi se, pa so mi ravnokar pri fluorografiranju našli v žepu veliko kaverno!« ▼▼▼▼TTTVTTTrTTVTTrTVTTVVVTTVTTTrrTTTTTVTTTTTiTTVTVTTfTTTTTfTVTTVVTTTTrfTTTVTTTTfTTTTTTTVTTTTTTVVTTrTTVTVTrTr» Steklarska mladina v borbi proti fašizmu Prva konferenca vse protifašistične mladine Slovenije je bila v poletju 1937. leta na Dobovcu pod Kumom ter je bila prvi prikaz splošne mobilizacije svobodoljubnih in demokratičnih sil proti rastoči nevarnosti ju-gofašizma. Tistega leta je poskušala ko-rumpirana klika generalov in politikov, skrajno reakcionarnih predstavnikov buržoazije, da se spet povzpne na oblast, da tako popravi že pojenjajoče ventile januarske diktature in po vzorcih Hitlerja in Mussollinija pritisne narode Jugoslavije k tlom. V ta namen so jugofašisti organizirali v deželah Jugoslavije turneje, da z njimi nekako pridobe simpatije ljudstva na .način, kot je to na primer uspelo Hitlerju v Nemčiji. Ko je Hitler leta 1933 prišel e Nemčiji na oblast in tamkaj razglasil rojstvo Tretjega rajha, je delavstvo vsega in z njim vsi miroljubni narodi, predvsem pa narodi odvisnih držav začutili tlačečo moro, ki se je kot nekaka pramegla plazila po ozračju vseh kontinetov in grozila, da bo slej ko prej zadušila vse človeštvo pod seboj, A zgodilo se je nekaj. Na vzhodu je v veliki Oktobrski revoluciji leta 1917, ko je šla prva svetovna vojna proti koncu, Iz ruskega naroda zrasel mož, čigar ihte ne bo šlo med delovnimi ljudmi nikdar v pozabo. Kaj pomeni ta mož za svetovni proletariat, vemo vsi, Velika zapuščina nesmrtnega Lenina pa se je posebno odrazila v osebi tovariša Georgija Dimitrova. Tudi ta mož je vzšel na vzhodnem nebu kot ogromno razžarela zvezda, ki je posvetila svetovnemu proletariatu tet mu v najtemnejših dneh pokazala pot in z njim vsemu ogroženemu svetu, Na kongresu Kominterne leta 1935 je stopil ta mož, Georgij Dimitrov, na plan in oblikoval svoje zndne teze o protifašistični Ljudski fronti in enotni fronti delavskega razreda ter položil v roke proletariata in vsemu zatiranemu svetu edino in zanesljivo orožje v borbi proti fašistični invaziji in v borbi proti izkori- ščanju delovnega človeka po kapitalizmu. Referat Georgija Dimitrova na VII. kongresu Kominterne ft Moskvi je odjeknil po vsem Svetu, kot svarilen signal pred rastočo fašistično nevarnostjo. Vsi delovni ljudje po svetu, delavci.. kmetje in inteligenca so na mäh začutili potrebo po zbližanju\ Naša Partija in SKOJ sta tedaj kaj hitro prelomila S starim podtalnim borbenim delom in začela Iskati Stike s širokimi ljudskimi množicami. PO vseh naših, krajih od. vzhoda do zahödäi od severa in juga, so se Začeti ustanavljati odbori ljudske in protifašistične fronte, v centrih delavstva pa so 'kovati enotnost med naprednimi delavci — komunisti in socialisti — in delavci z verskimi predsodki. Čez noč Smo postali drug drugemu bližji in bolj potrebni Stari verski predsodki, politična razcepljenost, nenehni medsebojni spori in očitki so le še spadati v arhiv za zgodovinsko razmišljanje. Duh enotnosti, ki je začel prevevati široke kroge ljudskih množic,' je začel vse bolj odločneje pretresati neljudške vlade v njih temeljih. Fašizem . sam, ki je že ogrožal svet, se je na mah počutil ogroženega. Široke ljudske množice so vedno glasneje zahtevale uvedbo demokracije, in ni bilo naključje, da so se roke množic spoprijele na odprtem polju z reakcijo in njeno krvavo policijo. Val protestov, stavk in demonstracij proti fašizmu in proti-Ijudskim režimom je šel preko vseh držav Evrope, Predvsem zelo močan odjek tega gibanja se je opazil v--Jugoslaviji, kjer sta se Partija SKOJ pod vodstvom tovariša Josipa Broža-Tita najprej otresla sektaškega frakcionaštva in okrepljena z zavihanimi rokavi stopila na čelo borbe široke ljudske množice. Veliki celjski Zlet »Svobod« leta 1935 je bil le nekak uvod v še širše in drznejše akcije. Sledile so mu demonstracije stoti-sočet) Beograjčanovi protestna demonstracija proti poskusom restavracije diktature Petra Ziv-koviča, zloglasnega krvnika delavskega razreda Jugoslavije ter predstavnik velikosrbske čaršije — na ljubljanskem kolodvoru, velik val štrajkov, predvsem štrajk tekstilnih in stavbenih delavcev Slovenije in -tudi uspešno izvojevan štrajk mladih hrastniških steklarjev je odjeknil v znamenju naše solidarnosti z borečim se ljudstvom v Španiji. Čedalje bolj oživljene ulice in ceste po mestih Jugoslavije so iz dneva v dan bolj glasno zahtevale razpust političnih kaznilnic in uvedbo demokracije. Mladi Skojevci in člani kolpor-tažnih odborov naprednih mladinskih glasil So hodili po ulicah ter pobirali podpise za izpust vseh. političnih jetnikovi Tudi mladina revirjev ni Zaostajala, predvsem pa je bila v ošprednih vrstah mladina Hrastnika. Vloga, ki jo je v tem času igral SKOJ, ki je'bil po Svojem sestavu še vedno Strogo ilegalen in ki si je zrtal kljub Strogi anonimnosti najti tovariše: za Široko množično delovanje, je bila tolikšna, da zbledijo neštete pozitivno opravljene akcije današnje mladine.. V primerjavi S tedanjimi čaši. Če primerjamo, kakšno važnost je polagala mladina takrat na svoj tisk, in če verno, s kakšnimi težavami še je motala boriti, da je omogočila izdajanje Svojega tiskaj potem bomo razumeli, da je takratna mladi- NAŠE GOSPODARSKO STANJE Vsem nam je znano, da je bi-la naša država pred vojno zaostala agrarna država z neznatno industrijo, in še ta je bila v-rokah tujih kapitalistov, zato je bilo nujno, da smo takoj po vojni začeli z nacionalizacijo in dvigom 'industrije. Vsa sredstva, ki so bila na razpolago, smo vlagali za postavitev novih tovarn kakor tudi za povečanje in obnovo starih in izrabljenih industrijskih jobjek-tov. Na-ta način smo industrijsko proizvodnjo dvignili do take višine, da jo občudujejo tudi v svetu, in smo danes po 15. letih postali industrijsko razvita država, ki že izvaža tudi industrijske izdelke, ki po kvaliteti ne zaostajajo za tujimi. S tem smo opravili veliko in glavno nalogo, ki je neogibno potrebna V nadaljnji, izgradnji socialističnega razvoja pri mas, in kar je tudi prvi pogoj za izboljšanje življenjske ravni. , Toda. hitra industrializacija Tako je industrija sprejemala vedno nove ljudi ne glede, da nosi to s seboj tudi precejšnje težkoče. Velik porast industrijskih delavcev v nrestih in industrijskih centrih je povzročil veliko povpraševanje .po življenjskih potrebščinah, predvsem po hrani, obleki in stanovanjih, kljub temu, da smo' storili vse, kar je bilo v naši moči, za odpravo teh problemov,' smo prišli v precejšnje težave, ki jih čutimo vsi na trgu in stanovanjski stiski. : S tem, da smo sprejemali v industrijo toliko ljudi z vasi, smo sicer napravili precejšen korak naprej, saj smo odpravili s tem revščino, ki je bila nekdaj na vaši, • toda število ljudi na vasi še je znižalo in znižal se je tudi interes za prodajo kmetijskih pridelkov. Vse to nas. je privedlo do tega,.da je treba napraviti v kmetijski proizvodnji preokret, in to na način, da povečamo proizvodnjo z razpoložljivo - delovno KAR DOBRO GRE IZPOD ROK HRA.S TNISKIM DEKLETOM PRI DELU Poljski gostje v našem kolektivu 1 naše dežele je imela tudi negativne posledice v našem življenju. S tem, ko smo s takim hitrim.,tempom. gradili industrijo, smo tudi v strukturi prebivalstva napravili pravo revolucijo. Iz dneva v dan so se pojavljate novi delavci v industriji, ki so prihajali od kmetov, kajti od drugod ljudi nismo mogli dobiti. Nekateri so prišli v industrijo zato, ker doma na malem posestvu niso mogli dostojno živeti, drugi sploh niso imeli zemlje in so' nekdaj, delali pri velikih posestnikih za skromno plačo. Sedaj so se odločili za industrijo, kjer traja delo samo 8 ur, in je. še socialno zavarovanje, ki daje človeku večjo sigurnost v Življenju. silo, s povečanjem mehamzaci* je, uporabo umetnih -gnojil in uporabo ..vseh .sodobnih .agrotehničnih sredstev, Posebne težave so pri nas zaradi razdrobljenosti zemeljskih površin, ki otežkočajo sodobno strojno obdelavo. Kmetijske zadruge imajo nalogo., da izvedejo vse, kar se ,da, da dosežemo napredek v kmetijski proizvodnji, da bo. zadoščala za vse; potrebe prebivalstva, -V zadnjih letih, ko že razpolagamo s. precejšnjimi tehničnimi pripomočki in z večjimi' količinami umetnih gnojil, smo posebno s kooperacijo in s setvijo donosnejših sort pšenice, koruze in drugih pridelkov dosegli take uspehe, da pridelki že skoro zadoščajo za domače potrebe in bomo v. doglednem času tudi lahko že nekatere pridelke izvažali. . Poseben problem je v zadnjem času vprašanje mesa. Številčno stanje živirte je zadnja, 'leta padlo iz vzrokov, ki smo jih že omenili. Ker pa je letos dobra krmska letina in ker se živina danes kupuje po kvalitetnih kategorijah, kmetje neradi prodajajo živino. Zato bo vprašanje mesa še naprej pereče in se bomo morali posluževati in Zadovoljiti z drugimi živili, ki bodo nadomestile meso. To so razne konserve, svinjsko suho meso, ribe -itd. Z -umnim in smotrnim gospodarstvom' ter z raznimi administrativnimi, ukrepi bomo počasi dvignili tudi rejo živine. Kmetijske zadruge pa naj bi se začele ukvarjati tudi z vzrejo piščancev, ki bi lahko tudi krili del potreb po mesu, s čemer, že ponekod dosegajo lepe uspehe. Ker se stanovanjska naselja vedno bolj širijo in s. tem izginjajo zelenjadni vrtički, sili vedno bolj v ospredje vprašanje zelenjave in sadja. Po večjih mestih je vprašanje preskrbe zelenjave in'Sadja bolj urejeno kot V naših krajih. Povpraševanje po teh artiklih se iz leta -v leto veča, in bo treba misliti na to, da si uredimo primerne hladilne naprave za vskladiščenje teh artiklov, da ne bo prevelikih odpadov. in-s tem tudi ne takšnega odpora za prodajo sadja in- zelenjave od trgovskih podjetij. Začetek je sicer vedno težak, vendar pa sama praksa pokaže, kaj je treba odpraviti in kaj izboljšati, da bo stvar stekla tako, kot je treba. S samo disciplino in razumevanjem samih potrošnikov pa tudi lahko mnogo pripomoremo k rešitvi teh perečih problemov, ki so le začasnega značaja. VZGOJA KADROV Upravni' odbor Steklarne v Hrastniku je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o kadrovskem vprašanju. Fond za kadre ima 2,700.000 din. Država je zainteresirana na vzgoji steklarskih kadrov, zato zahteva, da izdelamo načrt, kolikšen in kakšen kader pri nas predvidevamo. Zadevni program je treba napraviti za bodoča 3 leta. Določena je komisija, ki bo izdelala ta načrt. V njej so naslednji tovariši: predsednik Tone Sihur, člani pa: Jože Klanjšek, inž. Edo Birsa, Franc 2i-bret, Viljem Vrač-un in Alojz .Santej. R. V. Meseca avgusta so bili v našem podjetju; na o.bisku inženirji iz Poljske, med njimi inž. Jan Seibiovek iz Piotrkona, Tybu-nalski ter Stanislav S zali iz Poznanja. Ti gostje so se v naši državi mudili po posredovanju Mednarodne pomoči, ki nudi izmenjavo strokovnjakov in obiske po posameznih državah. Predvsem so bili le-ti v Steklarni Paračin v Srbiji, dva- dni .pa so bili v .gosteh tudi v naši tovarni. Na sprejemu, ki ga je pripravil poljskim gostom UO naše tovarne, so bili navzoči: predsednik UO Alojz Santej, Rihard. Pajtet, vodja laboratorija, obra-tovodja Ludovik Rancinger, direktor Jože' Klanšek ter inžiner Maks Mrcina, V prijetnem razgovoru (največ v ruščini in tudi slovenščini) so gostje seznanili. naše tovariše o delu steklarske industrije na Poljskem. Poljska steklarska industrija je že precej stara in je dokaj razširjena. V industriji' je tamkaj še vedno centralistično vodstvo, po tovarnah je točno določen načrt in program dela, in to za vsako tovarno posebej. Proizvodnja v posameznih tovarnah je precej enotna (vsaka tovarna dela na enem principu, ali polavtomatsko ali samo avtomatsko, kristal itd.) V našem obratu so se v glavnem zanimali in ogledali zme-sarne ter generatorje. Zlasti so kazali veliko zanimanje za vse vrste strojev za izdelavo steklenine, še posebno za DANIA stroj; za vroče rezanje krogel in drugih pihanih izdelkov. Aparat smo za naše potrebe uvozili iz Danske. Takoj ko so gostje zagledali avtomat za izdelavo drobne embalaže, so; se pohvalno izrazili o njem. Od nemškega strokovnjaka, ki se. mudi še pri nas, so takoj zahtevali vse tehnične podatke. Vse zanimivosti so si gostje zapisali in tudi skicirali. Po temeljitem ogledu naše tovarne jih je tehniški vodja Steklarne v Rogaški Slatini povabil na ogled tamkajšnje tovarne-Razen nje so si gostje ogledali še Steklarno v Straži. Naš upravni odbor je gostom nudil priliko, da so si ogledali lepote naše domovine. Bili so v Ljubljani; Postojni in Opatiji, ogledali pa so si tudi naš Počitniški dom v Crikvenici. Poljski/gostje so bili v družbi predstavnikov naše tovarne prav zadovoljni. Izrekli so željo, da bi odnosi med Poljsko in Jugoslavijo ostali še v nadalje tako prijateljski kot doslej. R. V. Nekaj zanimivosti MEDNARODNI KONGRES STEKLARJEV V Miinchenu na Bavarskem je bil letos V. mednarodni kongres steklarjev. Na njem so razpravljali o steklenih izdelkih s tehnične, znanstvene in umetnost-no-zgodovinske strani. rrYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy ^yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy na doprinesla velikanske žrtve za, sedanji napredek. Ker je bil tisk tiste, čase glavno orožje, nismo smeli prezreti njegove velike važnosti. Tega se je Partija zavedala in v boju proti najbolj reakcionarni kliki fašistov Lotičevega iin Žinkovičevega kova, ki je delala v Jugoslaviji po navodilih Hitlerja in Musollinija, smo se često posluževali razen ilegalnih brošur in letakov tudi legalne poti z izdajanjem časopisov. V ta namen so bili ustanovljeni razni časniki, kot, na primer: »Slovenska zemlja«, »Mlada pota*, »Mladinaf, »Ljudska pr.avica« in drugi. Vsi tj' listi so služili za razkrinkavanje protiljudskih in protidemokratičnih elementov tako doma kot v• svetu. Najvažnejše je bila, da. so se ti časniki-ukvarjali s tematiko specifičnih zahtev ljudstva, predvsem, s problemi delavstva, kmetov in inteligence. Mladinski listi, so osredotočili vso pažnjo na vajence po obratih, delavsko mladino in študirajočo mladino nasploh. Prvi tak mladinski časopis je zagledal luč speta že poleti leta 1935, List je hotela prvotno izdajati študentska mladina v Ljubljani, ker pa ni imela ni- hakšnih sredstev, je član pokrajinskega komiteja tov. Tonči Rancinger, ki je deloval po nalogah na slovenskem ozemlju kot inštruktor, posredoval to zamisel ljubljanskih študentov mladim delavcem širom po Sloveniji. V kratkem času so skojevci nabrali dovolj prostovoljnih prispevkov, tako da je bilo možno izdati prve številke lista, pozneje najbolj popularnega mladinskega lista v Jugoslaviji — pod imenom »Mlada pota«. Ta list je odigral zelo važno in pozitivno vlogo v borbi proti kapitalističnemu izžemanju in proti poskusom restravracije oziroma pofašistenja države po Hitlerjevih agentih Ljotiča, Žinkoviča, Korošca, in pozneje tilda Mačka. Ker pa se je list ukvarjal izključno z mladinskimi vprašanji, predvsem S perečimi problemi delavske in študentske mladine. si je kaj hitro utirat pot v širši krog mladine, ne glede na. versko, nacionalno ali politično ozadje. List so kot svoje glasilo sprejeli vsi mladi ljudje pri vseh mladinskih organizacijah. Ker se je tisk razpečaval med mladino v koiportaži, so se v oseh krajih in v vseh. organizacijah, kjer je delovala mladina, 'ustanavljali kolportažhi odbori. Spričo okoliščin, da je oblast leta 1936 prepovedala izdajanje tega lista, ker je že postal zelo nevaren činitelj protiljudskim elementom, smo se zopet trudili na pripravo enakega lista, samo pod drugim imenom, to je »Mladina«. Pri tej akciji smo pa naleteli na precejšnje težave in ovire. List ni vzela v tisk nobena izmed ljubljanskih tiskarn, ker so že vse vedele, da stoje za njim »komunisti«. Velike težave Smo imeli nadalje z oživitvijo kolportažnih odborov, predvsem v krajih, kjer je bila skojevska organizacija šibka. Tudi problem finansiranja se je na prvi mah pokazat kot nerešljivo, vprašanje. Razburljivi dogodki tedanjega časa so nas silili v intenzivno delovanje 'in nenehno krepitev sil proti bližajoči se nevarnosti. Hiteli smo sklicati veliko protifašistično konferenco vse. slovenske mladine, ne glede na versko, nacionalno ali politično prepričanje. Organizacijsko nalogo • za to konferenco 1 je prevzel okrajni komite revir jew Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Ker je bila ta naloga zaupana revirjem, smo se odločili reakciji navkljub, da skličemo to konferenco v gozdovih v okolici revirjev. In tako sp je neke nedelje v septembru leta 1937 zbrala gruča delegatov iz vse Slovenije na Dobovcu pod Kumom. Preko sto delegatov, kolportažnih odborov in skojevcev med njimi precejšnje število žensk raznih poklicev, je z zanimanjem sledilo referatu tov. Sergeja Krajgherja ia Ljubljane in referenta tov. Franca Farčni-ha-Kristusa iz Zagorja. Steklarska mladina iz Hrastnika je bila častno zastopana na tej konferenci z nič manj kot 20 delegati, med katerimi je bilo tudi lepo število diskutantov. Po obširnem poročilu tov. Sergeja Krajgherja, v katerem je analiziral nastali položaj v državi, kjer je med drugim zelo drastično prikazal in razčlenil pretečo fašistično nevarnost, se je razvila zelo ' živahna diskusija. Po referatu tov. Franca Farč-nika, ki se je zelo izčrpno dotaknil perečih problemov delavske mladine ter mladine nasploh, pa se je diskusija zavlekla Čez popoldanske ure. Kot glavni di- skutant po obeh referatih je na tej konferenci nastopil Dušan Bravničar iz Kočevja, takrat študent. v Ljubljani, Na tej konferenci so sklenili: 1: da se takoj začne z ustanavljanjem organizacije, slovenske ,mladine po tovarnah, vaseh in šolah; 2. da se čimprej zberejo potrebna finančna sredstva za izdajanje prepotrebnega mladinskega glasila »Mladina«, ki mora postati pravi zagovornik in vodič vse slovenske mladine, ne-glede na versko, nacionalno ali politično, pripadnost; 3. da se prične s široko množično kampanjo proti poskusom restravracije diktature razkrajajoče se buržoazije. Ob zaključku tega mladinskega zborovanja so si delegati vse protifašistične mladine Slovenije dali duška v znani revolucionarni pesmi »Nabrusimo kose. že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je časi« Iz stotero grl mladih in predanih borcev za novo in lepše življenje je zadonelo preko do-brovških ravan v črne in sajaste doline. Viljem Maurer PRIMESJALNI PREGLED doseženih rezultatov med I. polletjem 1958 in L polletjem 1959 Pokazatelj Rezultat v polnih zneskih Indeks 1959 : 1958 1958 1959 Izboljšanje Poslabšanje DELOVNA SILA 1. Po tarifnem pravilniku predvideno oseb 1.234 1.276 103.40 2. Dejansko stanje na dan 30. 6. 1.218 1.271 104.35 3. Napram tarifnemu pravilniku v % 98,70 99,61 100.92 4. Povprečno stanje zaposlenih 1.245 1.270 102.01 5. Na novo sprejetih delavcev 91 115 126.37. 6. Zapustilo delavcev 117 .. 109 93.16 PROIZVODNJA 7. Letini plan proizvodnje 6,200.000 6,570.000 105.97 8. Doseženo do 30. 6. 3,229.010 3,154.805 97.70 9. Izvršitev v % 52,08 48,02 92.20 10. Plan proizvodnje v kgr. I. polletje 3,110.000 3,200.000 102.89 11. Izvršitev plana proizvodnje v kgr. Votlo steklo: skupina MDK 1,413.937 1,293.783 91.50 MDW 361.899 349.462 96.56 MP 721.236 790.509 109.60 RDBO 472.217 531.613 112.58 RS 259.721 189.438 72.94 Skupaj 3,229.010 3,154.805 97.70 12. Izvršitev polletnega plana v % 103,83 98,59 94.95 13. Proizvodnja na 1 zaposlenega v kgr. 4.322,64 4.140,16 95.78 14. Število vskladiščenih komadov 17,850.782 17,299,149 96.91 15. Lom po komadih v % 15,21 16,74 110.06 16. Lom po kilogramih v % 25,88 27,99 108.15 17. Delalo po normi povprečno oseb 623 627 100.64 18. Povprečno doseganje norm v % 130,94 134,92 103.04 PRODAJA 19. Letni plan prodaje 6,200.000 6,570.000 105.97 20. Doseženo do 30. 6. 3,267.551 3,308.315 101.25 21. Izvršitev v % 53,70 50,35 95.54 22. Plan prodaje v kgr. I. polletje 3,110.000 3,200.000 102.89 23. Izvršitev plana prodaje v kgr. Votlo steklo: skupina MDK 1,407.623 1,337.596 95.03 MDW 342.798 408.056 119.04 MP 782.060 819.092 104.74 RDBO 487.632 545.107 111.79 RS 247.438 198.464 80.21 Skupaj 3,267.551 3,308.315 101.25 24. Izvršitev polletnega plana v % 105,07 103,38 98,39 IZVOZ 25. Letni plan izvoza v kgr. 300.000 740.000 246.67 26. Izvoženo v kgr. do 30. 6. 188,614 313.853 166.40 27. Odstotek izvršitve 62,87 42,41 67.46 28. Letni plan izvoza v prodajnih cenah 105,000.000 242,486.000 230.94 29. Izvoženo v prodajnih cenah do 30. 6. 62,374.723 108,114.383 17&33 30. Odstotek izvršitve 59,40 44,59 75.07 31. Letni plan izvoza v deviznih dinarjih 32,000.000 65,000.000 203.13 32. Izvoženo v deviznih dinarjih do 30. 6. 16,822.033 32,434.315 192.81 33. % izvršitve 52,57 49,90 94.92 STROŠKI 34. Celokupni kalkulirani stroški: 35. Surovine, režijski material, usluge 315,206.271 363,537.161 115.33 36. Amortizacija 30,541.944 32,719.776 107.13 37. Obresti članarine in drugi obvezni prispevki . 13,521.157 19,860.722 146.89 38. Osebni dohodki 158,109.424 189,623.941 119.93 Skupaj 517,378.796 605 741.600 117.08 39. Stroški na 11 vskladiščenih izdelkov 160.228 192.006 119.83 40. Planski stroški na 1 tono izdelkov 158.862 176.298 110.98 CELOTEN DOHODEK IN RAZDELITEV 41. SeStav celotnega dohodka: Steklo bruito MDK MDW MP RDBO RS 199,654.202 44,629.339 190,041.462 249,740.352 30,790.350 199,817.885 46,314.791 197,810,656 273,173.012 26,862.858 100.08 103.78 104.09 109.38 87.24 Skupaj 714,855.705 743,979.202 104.07 Odbitki: lom, skonto, popust, rabat 60,902.943 60,549.396 99.42 Steklo neto 653,952.762 683,429.806 104.51 Usluge 7,127.746 12,930.585 181.41 Investicije v lastni režiji 10,996.573 42,966.763 390.73 Trgovsko blago 3,704.848 8,204.342 221.45 Material 8,957-154 6,130.904 68.45 Realizaoija skupaj 684,739.083 753,662.400 110.07 Izredni dohodki + U239.693 + 748.495 60.138 Izredni izdatki —1,063|.506 —1,171.934 110.20 42. Celoten dohodek skupaj 684,915.270 753,238.961 109.98 43. Realizirani del poslovnih stroškov 402,546.018 407,930.444 101.34 44. Nabavna cena prodanega trgovskega blaga in materiala 11,229.333 11,719.450 104.36 45. Dosežem dohodek 271,139.919 333,589.067 123.03 46. Prispevek iz dohodka federaciji 96,209.483 110,441.025 114.79 47. Prispevek iz dohodka republiki 5,136.454 5,183.669 100.92 48. Cisti dohodek 169,793.982 217.964.373 128.37 49. Razdelitev čistega dohodka: Realizirani del osebnih dohodkov po TP 144,775.723 185,893.046 128.40 Osebni dohodki nad tarifno postavko 17,644.366 15,402.993 87.30 Rezervni sklad podjetja 1,910.162 1,926.638 100.86 Skupni rezervni sklad 54.637 294.834 539*62 Ostanek čistega dohodka 5,409.094 14,446.862 267.08 OBRATNA SREDSTVA 50. Razpoložljiva obratna sredstva 191,016.157 192,057.231 100.54 51. Količnik obračanja napram realizaciji 52. Povprečne terjatve do kupcev 7,17 109,552.171 7,84 127,840.371 116.69 53. Povprečne obveznosti do dobaviteljev 15,234.722 38.481.333 252.59 54. Zaloge materiala 30. 6 Surovine in osnovni material 13,207.318 19,045.251 144.20 Pomožni material 61,993.506 73,743.517 118.95 Goriva 559.454 993.111 177.51 Odpadki 219.749 116.548 53.04 Material v predelavi 76.463 186.387 243.76 Drobni inventar 5,027.884 4,491.721 89.34 Ambalaža 9,421.065 7,281.322 77.29 Avtogume 483.860 456,132 94.27 Skupaj ! 90,989.299 106,313.989 116.84 55. Zaloge gotovih izdelkov 30. 6. 70,893.460 80,233.946 113.18 56. Zaloge trgovskega blaga 30. 6. 2,092.347 4,551.355 217.52 flli poznate avtomat RSG! Večkrat stoje pred avtomatom steklarji, ključavničarji in drugi delavci ter tiho opazujejo železno gmoto, imenovano avtomat. Želel bi podati nekaj tehničnih podatkov, da bi tisti, ki si ga želi ogledati, poznal tudi osnovne principe delovanja in možnosti izdelave steklenih izdelkov. - KS 6 je predstavnik steklarskih avtomatov tipa' Karussel. Opremljen je s 6 Samostojnimi sekcijami, pri katerih je vsaka posamezna enota zase. Z avtomatom je mogoče izdelovati izdelke po višini in teži, meja te razlike pa je do 20%. Vsekakor je boljše, če stroj dela na vseh 6 delih enake artikle. Sestoji se iz podnožja pogonskega mehanizma tračnic, po katerih se premika, vodil, krivulj in cilindričnega bobna, na katerem se regulira zrak, nadalje iz dovodnih in ostalih instalacij. Vsaka sekcija je enota zase, ki je utežno izenačena z vzmetjo, zaradi česar ni občutiti udarcev pri delovanju. Na njem se izdelujejo stekleničke na modelih z eno obliko ali dve steklenički hkrati. Odjemanje steklenic iz modela je mehanizirano, in to z mehanično roko, ki lahko odvzema le eno vrsto steklenic. Avtomat se lahko regulira višinsko ter višina hoda sesanja, zahteva pa nego ter natančno izdelavo modelov. Na avtomatu se lahko izdelujejo steklenice do 240 g in višine 180 mm. Ce navedem nekaj podatkov o produkciji po tabeli, dobimo naslednjo slikp: 240 g v 24 urah 22.000 kosov 140 g v 24 urah 38.000 kosov 80 g v 24 urah 54.000 kosov 25 g—30 g v 24 urah 65.000 kos. Pripomniti moram, da so ti podatki povprečni. Ce si ogleda- mo velikost 'avtomata, vidimo, da je maksimalna višina avtomata 2,40 m, krog modelov 1900 mm, največji premer 2150 mm, razdalja osi po dolžini 1500 mm, po širini pa 1200 mm. Moč motorja je ' 2 KS, število obratov avtomata se da brezstopensko regulirati, in sicer od 2—8 obratov na minuto, medtem.ko znaša njegova teža 4300 kg. Upam, da si bo sedaj vsakdo laže in pobliže predstavljal delovanje avtomata in njegove velikosti. Franc Trante LETOŠNJI ZAGREBŠKI VELESEJEM IN NAŠ KOLEKTIV Mednarodni Zagrebški velesejem bo imel v letošnjem letu značaj vzpostavitve komercialnih zvez, za našo steklarno še posebej, ko je v načrtu zamisel razširitve steklenih izdelkov na osnovi moderne arhitekture, in je velesejem propagandnega značaja. Naš kolektiv ima v glavnem vso začrtano proizvodnjo razprodano ter zaradi tega ne bo prešel v toliki meri na komercialno trgovanje, temveč ima namero, da na velesejmu prikaže svoje i izdelke v novih oblikah in nijansah.: Na velesejmu bodo pospešili prodajo novih tipov razsvetljav-nih teles-¡fe je prav posebno poudaril tovariš direktor Klanšek ob-razgovoru z njim, ter novih steklenih servisov in kristalnega stisnjenega stekla. Vsekakor bo letošnji Zagrebški velesejem zanimiv, ker bodo na njem razstavljale svoje izdelke vse steklarne naše države. Kaj vemo o zgodovini steklenih izdelkov in modelov Ze v starem Egiptu je bila izdelava različnih steklenih predmetov dobro znana. Ni pa še povsem dognano, ali so steklene izdelke izdelovali pred iznajdbo brona, železa in drugih kovin, ali kasneje. Pri vlivanju teh kovin so uporabljali večje temperature, zaradi česar domnevajo, da so steklo odkrili po naključju, ko so talili te kovine. Druga domneva pa je, kakor pravijo ustna izročila, da moramo iznajdbo stekla pripisovati Feničanom. Po E. Gerlandu je najstarejši stekleni izdelek .iz dobe 1830. leta pred našim štetjem, v času vladanja kralja; Arhenehmeda III. v Egiptu. To je v pravokotni obliki izdelana palica, ki je spletena iz steklenih vlaken ali niti različnih barv. Te so spletene v celoto, nato pa zlite skupaj. Glavice teh niti na vrhu predstavljajo ime navedenega kralja. Tudi ostale najdbe kažejo;- da je bilo steklarstvo že v rani dobi na zelo visoki ravni. Se danes najdemo izdelke, vlite v kovinsko palico, ki imajo jedro iz zemlje. V grobnici faraonov so našli steklene izdelke, na katerih šo vtisnjeni razni reliefi. S pomočjo klešč so stiskali stekleno gmoto, iz česar bi sklepali, da so že stari Egipčani poznali stiskano steklo. Kakor danes, tako so že stek-larji ' tiste čase poznali dekorativno sposobnost stekla. Neovrgljivo je dokazano, da so že pred našim štetjem poznali steklarsko tehniko; ki pa je bila primitivna. Modeli so bili .verjetno iz zemlje, saj so te še v nadaljnjih stoletjih s pridom uporabljali. Več. steklarn, tako imenovane gozdne steklarne v Bavarskem gozdu in\ Češkoslovaškem, še dandanes uporablja kalupe iz zemlje. Sele kasneje so začeli uporabljati les. Steklarji so ugotovili, da ima te- daj izdelek lepšo obliko in lesk. Danes uporabljamo 90 % modelov za izdelavo steklenih izdelkov iz sive litine. V ospredje pa silijo dobre litine, na primer Cr, Ni, jekla, ki znižujejo odstotek kalupov iz sive litine. Iznajdba sistema Ovens, - avtomatske proizvodnje, pa ne pomeni samo spremembo v izdelovanju kalupov,- temveč prodira globoko v tehniko izdelave steklenih izdelkov. V'zadnjih petih letih so steklarski strokovhjaki nameravali izdelati material, ki bo za kalupe najbolj ustrezal. Samo tesno sodelovanje izdelovalcev kalupov (livarn) bo privedlo do zadovoljivih rezultatov v izdelavi take litine, ki bo v produkciji steklenih izdelkov najboljša. Franc Trante ENA IZ NASE MENZE — Kam pa tako hitiš, Janko? ■— Grem na toplo malico. — Res? Kaj pa imajo danes? — Mrzel fižol... Tudi o tem je treba spregovoriti v Šestih mesecih 390 neupravičenih IZOSTANKOV Uspehi, ki jih je naš delovni kolektiv dosegel v letošnjem prvem polletju, bi bili lahko še mnogo lepši, če bi ob vseh čla-tiih kolektiva, ki se res zavzemajo-za delo in proizvodnjo, bili tudi ostali bolj disciplinirani ter imeli pravilnejši odnos do dela. Zelo neugodno je vplival na celotni delovni proces in s tem tudi na proizvodnjo ter izvršitev prevzetih planskih nalog našega kolektiva velik odstotek neupravičenih izostankov od dela nekaterih posameznikov. V •prvih 6 mesecih letošnjega leta je bilo v naši tovarni 390 neupravičenih izostankov, ali po mesecih: v januarju 62 (od tega 1 odjavljen), februarja 85 (2 odjavljena), marca 70 (1 odjavljen), aprila 58, maja 69 (1 odjavljen) ter meseca junija 46 (1 odjavljen). Te številke jasno povedo, da je treba do nediscipliniranih članov kolektiva zavzeti vsekakor ostrejši kriterij, namreč jih klicati*na odgovor. Opazi se tudi, da so nedisciplinirani člani skoraj vsak mesec isti ljudje. Kolektivu kot celoti ne more biti vseeno, kdo v podjetju red- no prihaja na vsakodnevno delo in kdo ne, to tem manj, ker smo za izvršitev planskih nalog odgovorni prav vsi. — Razen teh prekrškov je še dosti drugih izmikanj od dela, vendar odgovorni oddelkovodje predlagajo take člane kolektiva v disciplinsko kaznovanje. Ob takem postopanju seveda odgovorni činitelji v tovarni ne teže za tem, da bi uvajali morda v podjetju »politiko kaznovanja«, pač pa žele, da se vsak član kolektiva zaveda svojih pravic in tudi svojih dolžnosti. Svojih dolžnosti, delovne discipline, se mora zavedati vsak brigadir in tudi zadnji odnašalec stekla. Le tedaj bodo posamezni oddelki svoje naloge res lahko izpolnili. Pomisliti je treba tudi na to, da vsak negativni odnos do proizvodnje in negativni odnos do predpostavljenih povzroča slabšo izdelavo v delavnicah, večje odpadke, vsi taki in podobni pojavi pa spet vplivajo na slabšo produkcijo, na slabše dohodke podjetja in na zmanjšanje osebnih dohodkov vseh in vsakega posameznika. Zaradi slabih iz- 30 let gasilstva v Pred nedavnim je preteklo 30 let . -obstoja gasilskega društva Steklarne HrastD.ik.. Do ustanovitve gasilske •čete v tovarni je prišlo za željo sar miih steklarjev, lici šo hoteli imeti svoje gasilsko dJruštvo. Prva ustanovna seja gasilskega društva naše tovarne je bila 21. junija 1929, na kalteri so . itudi isprejeli društvena pravila. Tedanji lastniki Steklarne'; pa se niso brigali, za to potrebno društvo in ga tudi. niso finančno podpirali. Društvo se je moralo samo prebijati s -svojimi sredstvi, skozi življenje. Tako je .znašala članarina aktivnih gasilcev po 5 din mesečno, za podporne člaine po' 10 din, za ustanovne pa 100 din mesečno. • Društvo je dielovalo agilno. Že po prvem letu si je nakupilo motorno brizgalno, ki služi gasilskim svr-ham še danes. Prav, takrat so si čla-ni društva z lastnimi sredstvi preskrbeli paradne in delovne obleke, nadalje druge gasilske potrebščine. Po enem letu delovanja so v društvu ustanovili svoj jazz orkester. Leta 1932 so si steklarski gasilci hoteli postaviti svoj gasilski dom. Načrta pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli izvesti. Tako so se morali zadovoljiti z gasilskimi . prostori v' Cizeljnovi hiši, katere je društvo uporabljalo db leta 1956. Navzlic denarnim težavam pa gasilci niso klonili. Že po štirih letih gasilskega delovanja so si nakupili prvi avto, takratna vredinost celokupnega gasilskega inventarja pa je znašala 127.000 din. Od leta 1930 pa vse do okupacijskih časov je pri društvu delovala samopomoč. Namen tega fonda je bil podpirati revnejše in brezposelne člane, nuditi pa denarno podporo svojcem ob primeru smrti čla-na-gasilca. Leta. 1936 so v društvu kupili tudi \rešev.aLni avtomobil, ki je dolga leta služil svojemu namenu. V dobi okupacije je večina članov sodelovala v NOV. Svoje življenje so dali v’ NOV 3 člani,. eden pa je umrl od mučenja v taborišču. Po osvoboditvi je društvo sklicalo prvo sejo že 26. junija 1945. leta, na kateri , so sklenili, da društvo spremeni svoje, ime v Industrijsko prostovoljno gasilsko društvo. Mesec dni požneje je Bil že ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo 17 preživelih članov. Leta 1957 je društvo dobilo svojo zastavo, kakor .tudi želo moderno urejene gasilske prostore, malo pozneje pa še nov gasilski avto. Vsa leta je bilo društvo gasilcev v steklarni vzor ostalim gasilcem. Tovarniški gasilci so bili vedno med prvimi, kadar je bilo v šili treba nuditi pomoč. Prav posebno so se naši gasilci izkazali ob požigu tovarne, nadalje ob povodnji,''ki je grozila tovarni. Požrtvovalnost in strokovna s sposobnost iteh gasilcev je marsikomu rešila dom, premo-- žen je _ in • kruh*. Ob letošnjem praznovanju 30-let-nega delovanja gasilskega društva Steklarne je bilo več gasilcev po Zvezi gasilskih društev odlikovanih za svoje zasluge v gasilstvu. Tako so sprejeli ustanovni člani društva plakete in odlikovanja. ,Od' ustanovnih članov še žive: Matija Koritnik, Jože Tavčar, Ludovik Seničar, Franc Koritnik, Franc S tuš ek in Martin Pfaifer. V društvu je dobilo ob tej priliki priznanje za sodelovanje v gasilskih vrstah, in sicer 12 članov za zvesto 30-letno sodelovanje v ga-' silstvu, 4 člani za 20-letno sodelovanje, .16 članov pa za 10-letno sodelovanje. Ti so dobili priznanje od občinske Gasilske zveze. Društvo samo pa je izreklo priznanje za delo v gasilskih vrstah 16 članom, prav tako 8 članom — mladincem. ) Te slovesnosti šo se udeležili gasilci iz več krajev, tako da je bilo slavje zar.es letpo. Ko | gasilci hrastiiiške Steklarne praznujejo letošnje leto 30-Letnico, svojega društva, jim ;* k jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi ta humana ustanova delovala tudi v njaprej z isto 'požrtvovalnostjo kot vsa leta doslej. R. V. delkov trpi tudi ugled tovarne na tržiščih. Ta dejstva in te pripombe veljajo za vse oddelke naše tovarne. Odnosi do dela in delovna disciplina se morajo izboljšati. Tudi odnosi med člani posameznih oddelkov do vodij oddelkov se morajo popraviti. Nova tovarna, ki je v nastanjanju, bo potrebovala kader, ki bo discipliniran, kader, ki bo gledal na ugled svojega podjetja. Povedal sem, kar sem štel za svojo dolžnost. Prosil bi še, da povedo svoje mnenje o delovni disciplini še drugi člani našega kolektiva, kajti 390 neupravičenih izostankov od dela v prvih šestih mesecih letošnjega leta ne dela časti našemu podjetju. R. V. ■ Sli ‘•te ■ I PREGLED W PAKOVANJE STEKLA V SLIKARNICI BeMii svet je tudi o tem sklepal Stanovanjska stiska je še vedno zelo pereče vprašanje, posebno za člane našega kolektiva. Prav tako je vedno bolj problematično vprašanje razvoja društev, predvsem nogometnega kluba, nadalje godbe, ker ni prostorov za primeren razvoj in delovanje teh ustanov. V tej zadevi je delavski svet podjetja na zadnjem zasedanju sklenil, da se napravijo prostori umivalnice za nogometaše, zraven katere bi se zgradilo eno stanovanje, prav tako naj se zgradi godbeni dom, v katerem bi se tudi uredili dve stanovanji. Za izgradnjo umivalnice in godbenega doma bi se uporabil star gradbeni material, ki ga je pri rušenju starih tovarniških objektov ostalo dovolj. Da pa se izvede ta načrt, bodo najeli pri občini kredit za gradnjo, treh stanovanj (enega pri športnem objektu, dveh zraven godbenega lokala). Precej del bi lahko opravili s prostovoljnim delom. Delavski svet je nadalje razpravljal o potrebi kulturnega doma v Sp. Hrastniku, ki si ga žele tu vsi prebivalci. V tej zadevi je delavski svet dobil pojasnilo, da je gradnja takega doma predvidena v prihodnjih letih, ko bodo pri občini na razpolago potrebna finančna sredstva. Prej bo treba še napraviti načrt za ureditev raznih komunalnih naprav v Sp. Hrastniku Ob tej priliki je delavski svet sklenil, da se povečajo- sredstva za reprezentančni fond. Direktor tovarne je v zvezi s tem vprašanjem pojasnil, da ob tem povečanju ne gre morda za kakšno razsipavanje, pač pa je treba v ta namen več sredstev zaradi obiskov inozemskih in domačih trgovcev in za primernb pogostitev, r?- Povečal se je nadalje sklad za reklamo. Sredstva tega sklada se bodo v glavnem potrebovala za razne sejme, prav tako za izdajanje časopisa »Stek-kar«, ki ga bodo~ prejemali vsi člani kolektiva — Enako je delavski svet odobril sredstva za mmmm mm * ju r 1911 «gg ¡lil pilil u rt I .• I ■ I ¡¡I j V •••* a"" •-" UK *1 gl I I ¡1 p ’> ■ 1mm I ! mIM ■ S . 8 i mm ¡¡¡1 službena potovanja, ;in to za tov. Jožeta Tušarja za potovanje v Nemčijo glede nakupa merilnih instrumentov za peči in hladilnice, tov. Borisu Logarju za potovanje v Nemčijo glede proučitve barvnega slikanja in žganja slikanega stekla, tov. Mahkovcu pa za potovanje na Bližnji vzhod in na Ciper glede‘trgo- vinskih izmenjav in novih naročil. Kakor lansko leto bodo tudi letos družine zaposlenih članov kolektiva dobile po tovarniški ceni kozarce za vkuhavanje (tričlanske .družine po 10 kosov, veččlanske pa 20 kosov). Ta nakup se odobri tudi upokojencem. R. V. Domače anekdote Ob priliki glasbene revije, ki jo je priredil republiški spet »Svobod« v Ravnali na Koroškem, so godbeniki napravili krajši izlet v Črno, ki je zelo blizu avstrijske meje. Ob tej priložnosti se med godbeniki razvije takle pogovor: Stane: »Vidite, po grebenu ti-siihte hribov teče jugoslovansko-avstrijska meja.« Janez, znan šaljivec, mu pa hitro vpade v besedo, rekoč; »Ja, fantje, potem bomo pa morali bolj potiho zaigrati, da se ne bo čez slišalo, da ne bo kdo še kakšne carine zahteval.« Ko so delavcif nekega podjetja iz Hrastnika opravljali izpite za kvalifikacijo, je pred izpitno ko: misijo prišel tudi Jovo. Dobil je nekaj vprašanj iz ustave. Med drugim mu postavi izpraševalec tudi takole vprašanje: »No, Jovo, pa' nam povej, koliko republik ima naša država?« Z zelo velikim trudom mu Jovo odgovori na to vprašanje. »No, pa nam' še povej, kaj ti razumeš pod besedo federacija?« nadaljuje izpraševalec. »Federacija... federacija, pa to su... to su neki vražji fedro-vi,« — se to pot kar na hitro odreže Jovo. RAZVITJE GASILSKEGA PRAPORA V LETU 1957 IN OTVORITEV GASILSKEGA DOMA Želeti je kulturnejši odnos Tovarniški komite LMS v naši steklarni ima v svojem programu tudi skrb za družabno izživljanje mladih fantov in deklet. Prejšnja leta se je mladina shajala po svoji službi ob nedeljah zvečer v sejni dvorani tovarne, predvsem v zimskih mesecih. Marljivi aktivisti in ostala mladina pa se je lotila dela ter si uredila kotiček pri gradu, kjer je sedaj res lepo plesišče, ki je namenjeno vsem, predvsem pa mladini, da se ob nedeljah po napornem delu razvedri in poveseli na način, ki je mladini najbolj pri srcu, to je da pleše, pleše kajpak spodobno, kot želimo vsi od kulturnega človeka. Ob takih prilikah je seveda pričakovati, da bo mladina imela kulturen odnos do družbenega imetja. Zavedati se pač moramo vsi, da je treba čuvati tudi inventar, ki je na plesišču, ki ni last posameznikov, ampak last družbe, ki ga je treba negovati in skrbeti, da se ne pokvari po nepotrebnem. Na teh prireditvah je pa vedenje posameznih fantov pogosto kaj čudno in nebrzdano, torej ne tako, kot še spodobi za mladinsko organizacijo. Tudi odnos posameznih plesalcev do plesalk ni na kulturni višini. Plesne prireditve so namenjene za vse in vsakogar ter je prav, da se jih poslužujejo vsi, ki si žele plesne zabave. Vsakdo pa bi se moral zavedati, da je tudi ples lahko nekaj lepega, da je kulturna vrednota, na katerem se mlad človek vzgaja in nauči lepih manir do drugih, zlasti do deklet. Prizadeti fantje bi se morali zavedati, da je organizacija plesa v rokah tovarniškega komiteja mladine. Ljudska mladina je namreč politična in vzgojna organizacija, plesi se pa prirejajo zato, da se bo mladina na njem navadila lepega vedenja, ne pa da bi tamkaj počenjala, kar se ji zljubi. Za take bi bilo pač bolje, da ostanejo doma, saj tedaj ne bi smešili sebe in tudi ne sramotili druge, ki so na plesu res spodobni, ne pa da se ponašajo, kot se ponašajo včasih kavbojci v nekaterih filmih. Na enem izmed teh plesov je med gručo gledalcev in-mater, ki pridejo, da si ogledajo ples, bila tudi ženska, ki je napravila prav umestno pripombo. Videla je, kako je neki plesalec z žvižgom poklical plesalko. Tedaj je razočarana vzdihnila in rekla tovarišici poleg sebe: »Pojdimo domov, če ne se bo še meni ,zavrtelo’!« JUNAŠKI POHORSKI BATALJON 0 bataljonu, ki je padel do poslednjega moža V okviru letošnjih praznovanj v počastitev 40, obletnice ustanovitve KPJ, si je tudi osnovna organizacija ZKJ profesionistov-uslužbencev Steklarne Hrastnik zadala nekaj sklepov,, med katerimi je bil tudi ta, da si bo ogledala kraj, kjer je padel junaške smrti I. Pohorski bataljon — dne 8. januarja 1943. Dne 18. julija 1959 je krenil avtobus z udeleženci skozi Celje, Oplotnico, Kote, skozi pohorske gozdove na Osankarico. Od kraja, kjer avtobus lahko pristane, je še četrt ure hoda po gozdu. Obstali smo že nekaj metrov pred krajem, kjer je imel pred skoraj 17 leti urejena prezimovališča junaški Pohorski bataljon. Tudi besede so postale vse redkejše, marsikoga izmed nas je stisnilo v grlu ob pogledu na spo-mihska znamenja. Beli kamni nemo zrejo, postavljeni v velikem krogu, in na vsakem izmed njih so vklesana imena po dva ali trije, tako kot so branili svoje položaje. V sredini so večje plošče, tako kot so imeli postavljene zemljanke: štab bataljona, posamezni vodi, ambulanta, intendantura. Tu pa tam se še vidi strohnelo bruno in opazi dolinica, kjer so bile zemljanke postavljene. Tudi suho drevo še stoji vse preluknjano od rafala. Boj za Pohorje je bil ves čas NOV izredno oster. Za partizane je Pohorje pomenilo obširno operacijsko bazo ob severni meji in važno izhodišče za razvijanje oborožene vstaje v vsej severovzhodni Sloveniji. S Pohorja so partizani ogrožali važne prometne zveze okupatorja in tudi številne industrijske objekte. Pod Pohorjem je bilo v Mariboru središče’ nemškega okupacijskega aparata in nemških sil v zasužnjeni Štajerski. Okupatorjevi napori med NOV na Štajerskem sp bili zlasti usmerjeni v akcije, ki naj bi mu omogočile, da. bi obvladal Pohorje. Začetek vstaje je b}l povsod odvisen od moči partijskih organizacij. Tp so po mestih in večjih industrijskih centrih takoj po okupaciji pričele s pripravami za upor,, 2e v začetku junija so bili na Pohorju prvi partizani. Do srede julija je Pohorska četa štela že okoli 70 borcev. Večina čete se je v začetku zadrževala pri lovski koči kmeta Urbanca v bližini Ribnice. Nemci sp takoj nastopili proti prvi partizanski enoti na Pohorju in jo v avgustu delno razbili. Prav po tem udarcu pa je številčno manjša, a utrjena Pohorska četa pričela z napadi. Še v avgustu je izvedla napad na Ribnico na Pohorju. Pripravljala je še napad na Lovrenc na Pohorju, Hoče in Vitanje, vendar akcija ni uspela, ker so bile tedaj aretacije aktivistov. Četa si je s terni napadi hotela predvsem priboriti orožje. Še tisti mesec je četa napadla Fišerjevo in Osetovo veleposestvo na Klopnem vrhu.. V čptp je prišel Miloš Zidanšek iri ob njegovem prihodu je bila četa reorganizirana ter razdeljena na tri vode. 17. septembra je četa napadla nemško posadko orožnikov in gestapovcev v koči na Klopnem vrhu. Partizani so se razvili v strel-cerrin obkolili posadko, Nemška posadka 30 mož ni vzdržala tega odločnega napada. Mislili so, da jih je napadlo najmanj 100 partizanov z več Tnitraljezj, in so se umaknili. Pri tem pa so imeli več mrtvih in ranjenih. Po tej uspešni akciji se'je četa premaknila preko Mislinjske doline v Šaleško. V začetku oktobra pa so se na hribu Grmada nad vasjo Plešivec združile Pohorska, Savinjska in Revirska četa. Formiral se je I štajerski bataljon, ki je v noči med 7. in 8- oktobrom 1941 napadel Šoštanj. To je bil prvi napad na mesto v Sloveniji, Bataljon je krenil v Savinjsko dolino, kjer je bil hud boj pri Greti ter izvršil več akcij. Nato je odšel na izredno težaven brežiški pohod, na katerem je med drugimi padel tudi pohorski partizan-narodni heroj Angel Besednjak. Prva Pohorska četa je bila ena najpomembnejših prvih partizanskih čet na Štajerskem. Okupatorje zaradi akcij Pohorske čete po bitki na Klopnem vrhu proglasil Pohorje za zaprto področje. Ostalo mu je trn v peti. Ko pa se je bataljon vrnil z brežiškega pohoda v Savinjsko dolino, se je razdelil v manjše-skupine, ki so odšle v prezimovališča. Tedaj se je manjša skupina š Toledom vrnila, na Pohorje. Ti'partizani in pa novi iz Ruš, Maribora in Slovenskih Goric so v začetku 1942. leta ustanovili Ruško četo. Ta je operirala na izredno občutljivem prostoru v neposredni bližini Maribora od začetka leta 1942 do začetka novembra 1942, Geta je izvedla številne akcije in vzdrževala na vse strani zveze. Borci Ruške čete so izvajali akcije tudi v samem Mariboru. Ta četa. se je bojevala v času najhujšega pritiska okupatorja in vsi poskusi Nemcev, da bi jo uničili, so propadli. Po prihodu Kranjčevega bataljona, ki se je preko Karavank in Koroške prebil na Štajersko, in po reorganizaciji štajerskih partizanov na Dobrovljah, se začenja zgodovina slavnega I. POHORSKEGA BATALJONA. Od septembra 1942 pa do 8, januarja 1943 je bil ta bataljon v ofenzivi na Pohorskem področju. To je bil najuspešnejši bataljon II. grupe odredov. Sestavljen je bil iz Kranjčevega bataljona, Šaleške čete, Zgornje-savinj-ske in Ruške čete, ki se je zadnja priključila bataljonu. Prvi Pohorski bataljon je razvil izredno vojaško in politično aktivnost. Vrstili so se boji in akcije. Bitka za Pohorje je pre-' šla v odločilno fazo, polagali so se temelji za velik razmah NOV. Nemci s? dobro poznali velik pomen Pohorskega bataljona. Na štabnih razgovorih so redno razpravljali o položajih na Pohorju. Komandant bataljona je bil Rudolf Mede-Groga, komisar pa Jože Menih-Rajko. V bataljonu je bil tudi Alfonz Šarh-Iztok z ženo in družino. Domačini so ga imenovali »Pohorski kralj«. V sestavi bataljona je bil tudi ženski vod, ki ga je vodila Pavla Mede-Rata-rina in je štel 12 žepa. S svojo hrabrostjo je navduševal in spodbujal ves bataljon. Konec decembra 1942 si je bataljon postavil taborišče na Osankarici, kjer je 8. januarja 1943 sprejel boj z močnimi Sovražnimi silami, ki so ga obkolile. Pričel se je neenak boj na življenje in 'smrt. , 69- borcev bataljona je padlo, le enega ranjenega so Nemci ujeli živega in ga kasneje ustrelili. Na bojišču pa je ostalo tudi nad 200 esesovcev. Pohorski bataljon je dal naši domovini 6 narodnih herojev. Devet dni po bitki na Osankarici, je padla v sovražnikovo zasedo pri Št. Vidu še patrulja Pohorskega bataljona, ki je bila za časa tragedije na terenu. Takrat je v hrabrem boju izgubilo življenje zadnjih 9 mož Pohorskega bataljona. V Pohorskem bataljonu sta padla junaške smrti tudj dva Hrastničana, in to: narodni heroj Menih Joško-Rajko in Dušak Adam-Pub-če. V maju 1943. leta je bih na Pohorju ustanovljen II. pohorski bataljon, ki-je imel nalogo, da ponovno oživi partizansko gibanje na Pohorju in maščuje tovarišice in tovariše I. Pohorskega bataljona. Januarja 1944 pa je bila ustanovljena XI. SNOUB »Miloša Zidanška«, ki jo je ljudstvo imenovalo »Pohorska brigada«. PARTIZANIH SE JE KAR PRILEGEL POČITEK GASILSKI DOM GASILCEV STEKLARNE HRASTNIK Tečaji za dosego kvalifikacije Vprašanje kvalifikacij za steklarsko sirokp v stari Jugoslaviji ni bilo urejeno, niti' ni takratnemu režimu šlo v račun Izobraževanje delavcev. Tako se je po osvoboditvi pred vodstvo naše tovarne pojavilo vprašanje, kako steklarjem, ki razpolagajo- z ustreznim praktičnim znanjem, medtem ko jim teoretičnega primanjkuje, pomagati, da pridobe pripadajočo kvalifikacijo. Z uredbo, ki je izšla v Uradnem listu LRS: št. 37/52, je to vprašanje dokončno rešeno. Po tej uredbi . lahko delavci opravijo izpit za dosego kvalifikacije pod nasled-- njimi pogoji: Za kvalificiranega delavca, da je v stroki zaposlen najmanj 5'let in da je ta; čas opravljal delo kvalificiranega delavca. Za visokokvalificiranega delavca;: da je v stroki zaposlen najmanj 7 let in da je v tem času opravljal posle visokokvalificiranega delavca. Tudi v našem podjetju smo v preteklih letih izkoristili te zakonske določbe in organizirali tečaje, na katerih so naši delavci, ki so imeli pogoje za dosego kvalifikacije, dobili potrebno teoretično znanje, nakar so bili pripuščeni k opravljanju izpitov. Odziv oziroma interes za pridobitev kvalifikacije pa pri naših delavcih ni bil zadovoljiv. Ge pogledamo v tovarni delovna mesta in zahtevamo zanje potreb-. no strokovno znanje na eni strani, na drugi pa pogledamo kvalifikacijo delavcev, zaposlenih na tgh delovnih mestih, vidimo, da imamo (zlasti v notranjem obratu) zelo nizek odstotek delavcev, katerih izobrazba ustreza za opravljanje poslov na tistih delovnih mestih. Vem, da so večini 1 delavcev znane težave, katere so imeli steklarji ob upokojitvi, z njimi pa tudi mi, da so si priborili pokojnino, ki jim je po delih, ki so jih opravljali, pripadala/ Zato sem mnenja, da tega mlajša generacija ne bi smela požar biti in bi. morala težiti za tem, da si pravočasno pridobi, potrebne dokumente p svoji strokovnosti, Na la način bi se lahko vsak posameznik izognil nevšečnostim, ki se dostikrat porajajo glede kvalifikacije že za časa zaposlitve v podjetju, posebno pa še sitnostim, ki nastanejo, kadar stopi kdo v pokoj. Čeprav se po današnjih predpisih ob upokojitvi delavca zahteva le stopnja kvalifikacije delovnega mesta, na katerem je prizadeti delavec opravljal svojo službo, se more zgoditi, da.se ti predpisi spremene in da se bo ob upokojitvi spet upoštevala le osebna kvalifikacija, kot je to že bilo. Razumljivo je, da so ob današnjem še neurejenem stanju kvalifikacij sedanji predpisi pravilni, vendar naša družba teži za čimvečjo strokovno izobrazbo in vzgojo delpvceV, kar je tudi pogoj za sodelovanje delavca v družbenem in delavskem upravljanju, ter po danih možnostih gledejizpbraz.be jn opravljanja izpitov lahko pride do drugačnega kriterija v tem vprašanju in do spremembe sedanjih predpisov. S tega vidika gledano je nujno, da naši delavci posvetijo temu vprašanju večjo skrb ter Si prizadevajo^ dajsi ustrezno kvalifikacijo pridobe čimprej. Podjetje je tudi letos organiziralo tečaj za dosego kvalifikacije, katerega program je obsegal 200. učnih ur. Predpisani so ■tile. učni predmeti: slovenski je-zik, računstvo, kemija, tehnolo: gija, zakonodaja in higiensko-tehnični predpisi. Za tečaj se je priglasilo 34 kandidatov, vendar se je njih število med samim trajanjem tečaja znižajo, tako da je bilo k izpitu pripuščenih le 14 -tečajnikov. Vzrok za podcenjevanje oz. neobiskovanje tečaja je iskati v precejšnji meri V nezainteresiranosti delavcev za učenje in pridobitev čim večjega strokovnega znanja, nadalje pa tudi $ paroli, ki je krožila po tovarni čes, kaj imaš končno od izpita, taj zato nimaš večje plače, delno pa je krivdo za neustrezen obisk tečaja iskati v tem, da je bil tečaj v spomladanskih namesto v zimskih mesecih, 1 Izpit SO opravili naslednji; Ivan Vretič, Milan. Grum, Mile Počuč, Maks Jazbinšek, Adolf Čebin, Eri h Vovk, Zdravko Kirn, Olga Laznik,. Ferdo Pivec, Ivan Vodeb in Stanko Zmazek- Popravni izpit imata, dva tovariša, eden pa izpita ni opravil. Upamo, da. bo, pri prihodnjem tečaju odziv boljši, saj bo to v korist , samim kandidatom, prav tako pa tudi družbi. c. V korist nas vseh Organizacija prostovoljnega dela pri izgradnji ' socialistične Jugoslavije je pomembno poglavje v razvoju naše mladinske organizacije v povojnem obdobju,, Mladinske delovne akcije so postale simbol mladih generacij, ki s svojo voljo in požrtvovalnostjo pomagajo reševati načrte za razvoj in napredek našega gospodarstva. Gradnje avtomobilske Ceste Ljubljana—Zagreb v letu 1958 se je udeležilo največ kmečke in srednješolske mladine. Iz Hrastnika se je udeležilo te akcije 32 mladincev od Skupno nad 1100 mladincev in mladink v vsej občini. Priglašeno jih je bilo mnogo več, ki pa se niso mogli udeležiti akcije, ker so se priglasili predvsem mladinci iz industrije. Lansko leto se je hrastniška mladina resno pripravila na gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste skozi hrastniško dolino. V ta namen se je priglasilo 106 mladincev z 18.000 delovnimi urami. Žal pa š tem ni bilo lansko leto nič, ker še niso bili zagotovljeni zadevni gradbeni načrti in je bila ta akcija preložena na letošnje leto. Občinski komite LMS in vodstva aktivov ha terenu so v zimskem času precej delali na -tem, da bi letošnjo akcijo čim bolj pripravili, To je vodstvu mladine tudi uspelo, saj se je vsa hrastniška mlàdirta obvezala, da bo prispevala 72.000 prostovoljnih delovnih ur. Pri sestavljanju delovnih brigad je bilo vpisano 342 brigadirjev, od teh iz Steklarne 127 mladincev, ki so napravili skupaj 1957 delovnih ur. Pri tem imajo glavni delež posamezniki, ki so s svojo obvezo 156 ur dosegli 38 %. Tudi kar se tiče organizacijske oblike dela v brigadi, je njen štab našel zelo primerno obliko dela. Brigada steklarne nosi ime po znanem skojevcu »Ervinu Ha-dolinu«, razporejena pa je na šest čet, tako da pride vsak posameznik po razporedu po enkrat v tednu na vrsto. Če analiziramo uspehe v dveh in pol meseca in upoštevamo še slabe pogoje dela na odkopu potoka, povzročenih po deževnem vremenu, smo s tem, kar je mladina napravila, lahko povsem zadovoljni. Zadovoljni smo lahko še tembolj, ker posamezniki v akcijo niso imeli pričakovanega Zaupanja ter še je odnos do nje od političnih in družbenih organizacij spremenili Šele takrat, ko je naša mladina že. globoko zasadila lopate. Seveda pa ne bi bilo prav, če ne bi omenil, da je elan mladine V zadnjem času precej popustil. Zakaj? Lahko Si povemo: mladina je bila prepuščena bolj sama sebi, opaziti je bilo malo Zanimanja odgovornih činiteljev za delo na trasi, spočetka majhno delovišče, kjer ni bilo mogoče dobro organizirati delo, in še nekatere pomanjkljivosti, ki pa SO odpravljene, saj so se za gradnjo ceste zavzela najvišja in oblastna mesta v občini. Pred nedavnim so bili odobreni načrti za rekonstrukcijo celotne ceste skozi Hrastnik in bo sedaj mnogo laže delati kot doslej. Stroški so preračunani na 105 milijonov din. Vendar pa tudi to ni tolikšna vsota, če pl mislimo, da stane 100 m sodobne ceste v Hrastniku toliko kot v Trbovljah 900 m. Če pomislimo na to, potem je res vprašanje, kdaj bomo dobili skozi Hrastnik sodobno cesto, ki si jo vsi tako želimo. Če pa gledamo delo na cesti še z neke druge strani, lahko rečemo, da je to dosti več vredno, namreč naša .mladina se bo prav pri delu mnogo - bolj med seboj spoznala in izginila bo med nami v kapitalističnih časih Zasajena mržhja med spodnjim in zgornjim delom Hrastnika. Menim pa, da bi bila velika napaka, če ne bi nadaljevali tega, kar so mladi pričeli. Za prekopati je 6000 kub. metrov zemlje, Se pravi, na vsakega odraslega občana pride po 1 kub. meter, kar res ni mnogo. Če bi opravili zemeljska dela s prostovoljnim delom, bi s tem precej razbremenili proračun — denar pa, ki bi ga prihranili, bi pa lahko s . pridom uporabili v druge namene. Zato je dolžnost vseh političnih in družbenih organizacij, kakor tudi vsakega posameznika, da damo vse sile od sebe in s svojim delom pomagamo skupnosti in vsakemu posamezniku. Prav gotovo bo nova cesta okras — ponos naše doline in velik korak naprej k lepši podobi našega kraja. Vse, kar bomo napravili, bo v korist nas vseh. POGLED NA BOHINJSKO JEZERO Bakvole utedua deta naših teadaejea Že takoj po osvoboditvi še je rodiLa želja po osnovanju društva, v katerem bi imela mladina Sp. Hrastnika možnosti, da se izživlja tudi v vodnem športu. Na pobiido vodstva Ljudske tehnike in nekaterih delavnih članov kolektiva Steklarne je prišlo do ustanovitve takega društva. Brodarsko društvo Hrastnik, v katerem delujejo člani steklarskega kolektiva, je doseglo v dosedanjem delovanju zelo lepe uspehe. Vseskozi se v tem društvu zavzemajo za njegov napredek isti vodilni člani ter skr-be za pravilen razvoj društva. Glavni problemi brodarskega društva so bili preskrba delovnih prostorov ter Zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Vpraša-' nje prostorov je podjetje Sedaj rešilo, vprašanje denarnih Sredstev pa je še vedno nekoliko kritično. Vendar tudi to ne omaja volje članov za delo, saj vsi krepko delajo za napredek Iz majhnega števila članov ob ustanovitvi društva je, to sedaj že naraslo na 95, vendar pa je to spričo števila mladine v steklarskem številu še premalo. Došedaj je članstvo sodelovalo na več državnih in republiških tekmovanjih in na njih dosegalo prav lepe Uspehe. Največji uspeh je bil Vsekakor, ko je mladinec Franc Barič postal državni mladinski prVak na tekmovanju v Tacnu. — Celotni plovni park so si člani v glavnem zgradili ž lastnimi silami, tako da danes razpolagajo z 2 kanujema, 2 san-dolihoma in s 5 tekmovalnimi kajaki, ki pa so jih sedaj sami povsem obnoviliin jih pripravili za tekmovanje. V njihovi delavnici je vedno zelo živahno, če izvzamemo letni čas, ko so člani na svojem letnem dopustu ali pa se vadijo na Savi. V načrtu za letošnje leto imajo še nekaj potrebne oprave za delavnico, za daH republike pa hočejo organizirati lastno razstavo brodar-štva in razstavo razvoja društva. V ostalem pa se nameravajo vreči na modelarstvo iii vzgojo mlajšega kadra. Leto je bilo za društvo leto, v katerem niso sodelovali v nobenem tekmovanju, to pa zaradi tega, ker najboljši člani služijo kadrovski rok, drugi vzrok pa so težave z denarjem. Da pa bi si društvo zagotovilo še boljši razvoj, ima njegovo vodstvo v načrtu organizacijo tečaja za sodnike-brodarje, ene- ga člana pa nameravajo poslati v tečaj za brodarskega inštruktorja za pionirje. Vsa zahvala za gmotni uspeh društva gre kolektivu Steklarne, kakor tudi sindikalni podružnici V. tovarni, ki je edina finančno podprla društvo irt mu nudila tudi materialno pomoč. Brodarsko društvo lahko služi za Zgled v požrtvovalnosti članov, prav tako lahko mladina najde v njem vse možnosti za izživljanje in razvedrilo, saj niso gostilne edini prostori za oddih in zabavo. — Vodstvo društva bo zelo veselo, če se bo delovno področje društva razširilo in njegovo Članstvo pomnožilo. TUDI STEKLARSKI STRELCI SO SE POMERILI V tekmovanju članov našega kolektiva v streljanju so posamezni člani pokazali, da so prav dobri strelci, večini pa vendar manjka vaj v streljanju. Tekmovalo je preko 70 članov, med katerimi so dosegli najlepše rezultate: Rudj : Kirkmajer 64 krogov, Oto Žlindra 34 krogov, Ljubči Kauzar 34' krogov, Mirko Zorec pa 28. krogov. ■ Letni oddih naših članov To, da: je danes omogočeno slehernemu članu našega kolektiva in njegovim svojcem, da lahko poceni prežive svoj letni oddih V naših dveh počitniških domovih v Crikvenici in Bohinju, je nedvomno dokaz, da še delavski življenjski standard dviga, kajti tudi ta pridobitev Sodi v izboljšanje naše družbene ravni. Tudi to pridobitev si je naš delavski razred izbojeval v naši ljudski revoluciji, v naši zmagoviti NOV, ko je energično prevzel politično oblast, obenem pa tudi vsa proizvajalna sredstva v svoje roke, Tega v kapitalistični družbeni ureditvi ni bilo mogoče doseči. V živem spominu mi je še, kdo si je v časih stare Jugoslavije lahko privoščil letni oddih v letoviških krajih. Delavci, ki so bili oddiha in počitka najbolj potrebni, nikakor ne, deležni so ga bili iahko le kapitalisti in njihovi pomagači. Samo določenim družbenim slojem, ali tako imenovani »smetani« nekdanje družbe, je bilo mogoče, da So si v letoviščih nabirali nove moči za Izkoriščanje delovnega ljudstva. Ne moreffi Si misliti, da bi takratni lastnik naše tovarne Abel, od Svojega dobička, za katerega, mimogrede omenjeno, delavski razred nikoli ni ¡Zvedel, kolikšen je bil, dal’najmanjši znesek, da bi si tudi delavci lahko privoščili malo cenejši in zanje dostopni letni oddih. Globoko sem prepričan, da bi V to nikoli ne privolil in vsako leto dal tolikšna sredstva v ta namen kot danes naš delavski svet, ki vsako leto nakaže naši sindikalni podružnici dokaj velika denarna sredstva, letos na primer 2,300,000 din, To je danes mogoče Zaradi tega, ker proizvajalna Sredstva niso več last privatoikov-kapitalistov kot nekoč, ampak last naše celokupne družbe. ■ Tudi letos, kot prejšnja leta, je naša sindikalna podružnica posvetila temu vprašanju - zelo veliko pozornost, kar je pravilno, morda to celo na rovaš drugih njenih važnih družbenih nalog. Skoraj ni seje Upravnega odbora sindikalne organizacije, da ne bi na njej obravnavali to Vprašanje, še več pa je diskusije o tem v sami tovarni in izven nje. Posebno razprave o tem vprašanju izven sej so kaj pisane in po svojem bistvu različne. V glavnem Se tu opažata nekako dva tabora. Tisti, ki so že izkoristili svoj ¡etni dopust v počitniških domovih, se ogrevajo za to, da se počitniška domova vzdržujeta, ali pa da se skladno z možnostmi še povečata in razširita. Na drugi strani pa Zavzemajo tisti, ki švbjega letnega dopusta niso preživeli V počitniških domovih, stališče, naj se sredstva, ki se rezervirajo v ta namen, enakomerno raždele na vsakega posameznega člana, da jih po svoje izkoristi Za svoj letni oddih. To stališče zagovarjajo kot za najbolj pravično, češ, tedaj bi bil koriščenja teh sredstev deležen vsak člart kolektiva, medtem ko imajo ob sedanji praksi korist od teh sredstev le tisti, ki so se priglasili za 10-dnevni oddih v počitniških domovih. Res je, da tisti, ki ostanejo doma, , nimajo od teh sredstev nič, res pa je na drugi strani,- da če bi Sedanjo prakso opustili in ta denar razdelili med Vše, bi potem posamezni od celokupne vsote dobil »le nekaj malega več kot več kot,nič«. Ako bi letošnja, v ta namen določena sredstva razdelili med vSe, bi bilo to prak-. tično tako malo, da bi s tem denarjem ne mogel iti nihče na oddih v letoviški' kraj. V pogostih primerih pa bi ta denar postal kaj lahek plen domačih gostiln in nič drugega. Za take) zamisel bi morala biti na razpolago mnogo večja sredstva, kar pa je v sedanjih pogojih še nemogoče. Naravna posledica spremembe sedanjega načina koriščenja teh Sredstev bi bila ta, da bi še manj delavcev preživelo svoj letni dopust v letoviščih kot danes, kar pa je nasprotno težnji socialistične družbe, da se vsakemu delavcu omogoči oddih v letoviškem kraju, kar je bil ne- koč le privilegij posameznikov. To bi bil po mnenju pisca teh vrstic korak nazaj-in ne naprej, kar ni V Skladu z linijo ZKJ, ki se bori za višji standard delovnega človeka. O tem vprašanju si dovoljujem iznesti svoje mišljenje, hkrati pa naprošam, da se o tem diskutira na prihodnjih sindikalnih sestankih, da na njih še drugi spregovore o tej zadevi. Kljub temu, da povzroča vzdrževanje obeh počitniških domov našega kolektiva sindikalni podružnici obilo dela in skrbi, še posebno, pa tov. Slavi za dom v Crikvenici, tov. VračUnu pa v Bohinju, predlagam, da se oba domova vzdržujeta še v nadalje. Seveda ne mislim, da bi se sindikati s tem vprašanjem ubadali večno. Prav bi kajpak bilo, da ob nadaljnjem dviganju življenjskega standarda, s porastom realne delavčeve plače rešuje vprašanje letnega oddiha vsak posameznik zase, oziroma da to vprašanje rešujejo turistično-go-stinška podjetja ali pa tako imenovane počitniške zveze, ki so jih ponekod že ustanovili in so sedaj predmet preizkušnje. Vsem tistim, ki do danes še nišo prežive©; Svojega letnega dopusta v počitniškem domu in so bili zaradi tega dejansko pri koriščenju teh sredstev prikrajšani, priporočam, da se opogumijo in priglasijo za oddih v počitniškem domu. Prepričan sem, da jim bo tako Oddih Všeč, da gd ne bodo pozabili in si ga bodo želeli še v bodoče. Ravno tako se glede klime lahko eden odloči za letovanje ob morju (v Crikvenici), drugi pa za oddih v planinskem kraju (v Bohinju). Kar se pa tiče samoprispevka koristnika počitniškega doma v znesku 2500 din, pa mislim, da ga danes zmore žrtvovati vsakdo. V takem primeru bi bila kajpak naloga sindikalne podružnice, da da prednost za koriščenje počitniškega doma tistim, ki se tega doslej še niso poslužili, in da Se napravi nekak Vrstni red za koriščenje v domovih razpoložljivih ležišč v 4-mesečni Sezoni, tako da bi domove lahko izkoristilo letho okrog 600 članov kolektiva, tako da bi praktično lahko prišel v treh letih vsak na vrsto. Seveda pa so dane možnosti tudi Za skrajšanje tega čakalnega roka, na primer z najetjem dodatnih ležišč, za kar bi bilo seveda treba nekaj več sredstev. Menim, da bi bila takšna rešitev trenutno najboljša in v skladu Z današnjim družbenim razvojem in danimi možnostmi. Z vsem tem v zvezi pa ima tudi podružnica še vrsto vprašanj tn težav, ki jih tu nisem prikazal. Nakazal sem le glavne z željo, da bi naleteli na boljše razumevanje naših članov glede razmer v počitniških domovih in v sindikalni podružnici, da bi težave laže premagovali in položaj reševali v Splošno zadovoljstvo vseh članov našega kolektiva. Zakaj se pojavljajo napake v steklu Večkrat še marsikdo jezi, ko pride v službo oziroma na svoje delovno mesto in izve, da je steklena gmota pokvarjena, t. j. da se v steklu pojavljajo razne napake. Takrat se kajpak vsakdo vprašuje, kje je vzrok te napake in kdo je kriv. To pa zaradi tega, ker je kvaliteta steklenih izdelkov iz take gmote manjvredna, da več odpadkov, posledica pa je slab ekonomski efekt. Rad bi na kratko opisal nekaj glavnih pomanjkljivosti in vzrokov za nastanek teh napak, da bi jih laže razumeli in znali iskati in sproti odpravljati. Vzrokov za nastanek raznih napak v steklu,"kakor mehurji v steklu, nehomogena steklena gmota (vinde, schlire) in tuja telesa v steklu (kamni), je mnogo. Te se lahko pojavijo, ako le en' člen v verigi tehnološkega procesa odpove oziroma napravi napako. Zato naj na kratko naveden glavne faze tehnološkega procesa. Tehnološki postopek'se začne pravzaprav na dveh različnih krajih in sicer: a) pri proizvodnji generatorskega plina (tehnološko gorivo), b) priprava steklarske zmesi. Za uspešno topljenje steklarske zmesi in steklenih odpadkov je potrebna visoka temperatura, ki je odvisna od sestave stekla oziroma zmesi. Doseči to temperaturo (1450— 1500°), pomeni proizvajati generatorski plin dobre sestave in ustrezne kalorične moči. Razen tega je plin in zrak predhodno (pred vžigom v peči) zadostno predgreti v regenera-torskih komorah, kar pa lahko dosežemo le takrat, če peč dobro vleče, t. j. če je vlek skozi komore, kanale in dimnik zadosten. Za dosego želene temperature moramo torej imeti: 1. kvaliteten generatorski plin, in posredno ustrezno kvaliteto .premoga; 2. zadosten vlek, ter v zvezi, s tem v redu komore, menjalne organe, kanale in gorilec. Na drugi strani se začne tehnološki postopek v pripravi steklarske zmesi. Ko se štu- dijsko ugotovi pravilna sestava zmesi za ustrezajoče steklo, še pripravlja zmes na ta način, da se natanko dozira potrebna količinž posameznih komponent, upoštevaje korekture, ki nastanejo pri surovinah zaradi spremembe kemične sestave, vlage in podobno. Pripraviti dobro 'zmes, pomeni količinsko prav odmerjene komponente pomešati, da dobimo homogeno zmes. Le tako pripravljena zmes se lahko topi enakomerno v topilnem prostoru steklarske peči.. Razen teh faktorjev, ki so lahko vzrok nastanka napak v steklu, pa imamo še nekaj I pomembnih činiteljev. Eden izmed teh je' material, iz katerega je peč «zgrajena. Po. daljšem obratovanju peči se posamezni deli izrabijo hitreje, ter na ta način spreminjajo sestavo stekla, ki je v bližini teh delov, oziroma oddaja v stekleno gmoto tudi manjše dele trdnih snovi (šamot, dinas itd ). Se bolj neparni pa so materiali iz nabiralne glave, od Samotnih delov ža zapiranje delovnih odprtin (kuheljci)', ker ti padejo v precej shla-jeno steklo v delovnem prostoru in nimajo možnosti, da se v njem raztope in homogenizirajo. Tudi enakomerno vodenje toplotnega režima v peči privede do poslabšanja steklene gmote v peči. Navedel sem nekaj najvažnejših faktorjev, ki lahko odločilno vplivajo na kvaliteto ste-, klene gmote, ki so najbolj pogosti vzrok napak v steklu. Iz povedanega vidimo, da je I lahko zaman ves trud in delo večine ljudi, I ki opravlja odgovorno delo in skrbi za kvaliteto, stekla, če le en člen (delavec) odpove in 1 napravi v svoji fazi dela napako. Samo trenutek nepravilnega dela enega človeka lahko pokvari za dalj časa stekleno gmoto v peči. Upam, da bo ta skromen članek prispeval k borbi za kvaliteto, za boljše razumevanje in boljše delo v naši tovarni, saj so kvalitetni izdelki ponos in veselje nas vseh. Ing. Maks Mrcina DVE STEKLARSKI ANEKDOTI Kakor vedno je tudi tisti dan napravil obhod okrog steklarske peči vodja oddelka delovne izmene, da pogleda, kako posamezne delavnice delajo. Tako je prišel tudi do delavnice tovariša R., ki je izdeloval steklenice za pokalice. V vsako tako steklenico se, kakor znano, vloži po ena steklena kroglica, ki služi kot zamašek. Ko vodja oddelka gleda tega tovariša pri delu, opazi, da vlaga namesto ene kroglice v steklenico kar tri. Zaradi tega mu osorno reče: »Kako tovariš R., da ne delate pravilno?« Steklar pa se napravi nevednega ter pravi: »Vsekakor delam pravilno, saj niste nikjer predpisali, da moram dati v vrat steklenice samo eno kroglico. Zato pač dam vanjo toliko kroglic, kolikor mi .je všeč!« (Vedel pa je dobro, da se vlaga v steklenico samo po ena kroglica.) Ko je imel tovariš S. predpisano izdelavo pollitrskih steklenic, je prišel mimo peči vodja oddelka'. Nekaj časa ogleduje izdelavo, potem pa vpraša steklar^ ja, zakaj izdeluje tako lahke steklenice. Steklar je delal mirno naprej, le pripomnil je,, da bo delal težje steklenice. Pozneje je prišel mimo peči tudi obratovodja, ta pa je bil hud nad steklarjem, zakaj izdeluje tako težke steklenice (torej ravno nasprotno kot prej.). Steklar spet brez razburjenja dela dalje. Pripomnil je le, da bo delal lažje steklenice. Tako je napravil nekaj lahkih in nekaj težkih steklenic. Pregle-dovalki pa je naročil, naj sortira lažje steklenice v en zaboj, a težke v drugega. Ob koncu služ- be pride naokrog vodja ter vidi, kaj dela pregledovalka. Takoj je dal poklicati tovariša S. in ga vprašal, kaj to.pomeni: Steklar pa se je resno držal in odgovoril: »Tovariš oddelkovod-ja, te steklenice, ki so težje, so za vas, tiste lahke so pa za tovariša obratovodjo. Delal sem pač tako, kakor sta oba naročila — za vsakega po njegovi želji!« Oprostite, tole vino ima pa duh po sodu. Seveda, saj ga nimamo v »Žakljih«. Cfnkht, a . — TAKO IZGLEDA TAM, KJER NE POMAGA LEPA BESEDA STEKLARNA V RIBNICI NA DOLENJSKEM Pred nedavnim so predstavni ki hrastniške Steklarne sodelovali pri določanju lokacije nove steklarne v Ribnici na Dolenjskem. Predlog naših predstavnikov je bil, naj bi bil investitor novega podjetja LO Ribnica, in to pod . imenom »Steklarna v izgradnji«. Steklarna v Hrastniku bi pomgala novemu podjetju z izšolanjem kadrov, nadalje bi nadzorovalna, da se nova tovarna postopoma izgrajuje.. Prostor, ki so si ga. ogledali, je za gradnjo steklarne prav primeren,, zlasti zato, ker leži v blh žini železniške proge. Nova tovarna, bi povečini izdelovala embalažno steklo š pomočjo avtomatov, kasneje pa bi v novem podjetju prešli k izdelovanju mozaikov na loncih. POD MOSTOM NA SAVI LEPI USPEHI ŠD »BRATSTVO« V TEKMOVANJU ZA TITOV POKAL Sindikalno športno društvo »Bratstvo« iz Hrastnika je doseglo v letošnjem tekmovanju za Titov pokal prav lepe uspehe. Kljub temu, da skoraj ni bilo tekme, v kateri bi bila nogometna enajstorica res kompletna —-zaradi letnih dopustov, bolezni itd. — lahko izrečemo nogometnim igralcem Bratstva pohvalo. Upajmo, da se bodo tudi v jesenskem prvenstvenem tekmovanju v ljubljanski nogometni podzve-zi častno izkazali ter svoje društvo in naš kolektiv dobro zastopali. Rezultati v tekmovanju za Titov pokal so bili naslednji: Bratstvo — Rudar Hrastnik 6:1 (v Hrastniku); Bratstvo — Radeče 5:0 (v Hrastniku); Bratstvo — Proletarec Zagorje (v Zagorju) 7:4; Bratstvo Ig- Senovo (na Senovem) 5:1 (na Senovem); Bratstvo — Kladivar Celje (v Hrastniku) 0:2. V finalni tekmi s Kladivarjem iz Celja je imelo Bratstvo vse možnosti za dosego zmage, manjkalo pa je strelcev na gol. Bilo je'seveda tudi nekaj'smole. Kljub temu .je Bratstvo z rezul- tatom lahko zadovoljno, saj je Kladivar močnejše moštvo, delno pa je tudi sodnik pomagal Kladivarju do zmage. R. V. KEGLJAŠKO TEKMOVANJE V okviru sindikalnih športnih iger je bilo tudi kegljaško tekmovanje med obratom brusilnice in notranjim obratom steklarne. V ostri konkurenci so na tem tekmovanju zmagali člani notra: njega obrata z naslednjim rezultatom: notranji obrat je doseger 323 podrtih klinov, brusilnica pa 277. Notranji obrat je na tem tekmovanju nastopil v naslednji postavi: Ernest Pufler II, Anton Mlakar, Franc'Ocepek II, Joško Vidmar, Roman Laneger, Edi Delpin, Adolf Haberl, Karel Kavšek, Jože Rancinger II, Ernest Pufler I. Brusilnica pa je nastopila takole: Krumpak, Ljubo Cakič, Milan Gnjidič, Stane Korbar, Franc Poljšak, Savo Tošič, Viktor Rački, Džoko Pokrajac, Ivan Umek iri Blaž Keber. ZA KRATEK CAS . 7— Koliko je, prosim, ura? — Čez deset minut bo poldne. Bg- To me ne zanima. Jaz bi rad vedel, koliko je zdajle! — Polde, ali si že videl jajca v prahu? —’ Seveda sem že videl. — Kaj pa mleko v prahu? |ap||- Tudi to sem že videl. Sicer pa to ni nič posebnega. Pri rias v Hrastniku imamo čelo cesto v prahu! Pravijo, da je rekel Jernejček da tako »fajn«ni nikjer, kot je, v Hrastniku. Saj imamo dve svobodi ¡¡— če ti v eni ni všeč, greš lahko tr drugo. Pride Miha v ponedeljek v službo z obvezano roko, pa ga vpraša prijatelj: afegg- Ja, Miha, si tudi ti dal kri? — Seveda sem jo dal. pH n.? . Pa ne v ambulanti, ampak na veselici! — Janez »podrejaj« mi prosim tale »cilinder« za moje motorno kolo. ' Ig- Cilinder... Kaj.pa če kdo pride? — -Pa reci, da delaš model za nove vaze: Izdaja: Steklarna Hrastnik ~ Odgovorni urednik:. Sihur Anton •— 'Uredniški odbor: Mrcina ing. Maks, Rački Viktor, Radej Stane, Janežič Alojz, Bevec Justi, Tramte Franc — Naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik, telefon 19 — Tisk: ČP »Celjski tisk« v Celju