. Kupujte
toJNEBONDEJ
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte		
VOJNE BONDEI		
The Oldest		1
Slovene Daily	Mi	
in Ohio		
		
Best Advertising		
Medium		
ŠTEVILIIA (NUMBER) 249
XXV. — LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), OCTOBER 23, 1942.
ŠTEVILIIA (NUMBER) 249
I BIJEJO NEMCE V STALINGRADU, V NJEGOVI
m sou LETOS
NAJBRŽE OPRAVIll V RUSIJI
^emu junaštvu so se pridružili trije ((ločni zavezniki: sneg, dež in mraz.

OKOLICI IN NA KAVKAZU
petek, 23. oktobra. ^ tli' u'^^jGtska armada, ki se bo 5«	zasneženih stepah se-
jii 1 vpadno od Stalingrada,
že drugo nemško ^ kVr ^]"to ter zavzela dru-1(0* Ig nemških zakopov, do-Rusi v notranjosti Sta-^ v Bojih na nož pobili ■^'"ialjon Nemcev ter uničili ^ s h	tankov 60. dan bo-
Stalingrad.
i&r	postojankah
■ J . ^0 polnočno poročilo bUo 200 Nem-Hih v svojih zakopih se-od Stalingrada, Sovjetske čete z nepriča-udarcem vdrle v so-Pozicije.
. ^®kem drugem sektor j u ^onte so pobili Rusi 500 in Rumuncev.
mraz
^'^li ''^6n° Stalingrada je bila iotg^ ®na nemška stotnija AfJ^^eraj je pričelo v Sta-Htj okolici snežiti, de-2 pritisnil je tudi hud
^^vkazu so razbili Rusi ^^ških topov ter pobili Nemcev v okraju, ki .^Johod do oljnih polj v
^ gre Nemcem nič ^ bolje
črnega morja, ju-b	Novorossiska, so
^ (jg 150 Nemcev,, ki so napadli neki grič, o]{^ .^i"ugem sektorju iste-Ofgv^^ Pa so pobili ruski IS).., 300 nemških in ru-Rojakov.
v ®oji so zopet vzplam-^^kraju okoli Voroneža, Rusi pokosili dvoje 'j nemške pehote.
S- f
''^onti je sneg, dež in mraz
Seja S. N. Čitalnice
V nedeljo, 25. oktobra se vrši seja S. N. čitalnice. Pričetek točno ob 1. uri popoldne. Odborniki in člani so prošeni, da se udeleže in da so točni, ker gremo po seji na igro "Norec," katero vprizori dramsko društvo Ivan Cankar v pomoč kritja stroškov novega zastora "Slovenija" v S. N. Domu.
Češkoslovaški dan
Župan Frank J. Lausche je proglasil sredo, 28. oktobra za "Dan češkoslovaške neodvisnosti." Zupan apelira na cleve-landske meščane, naj smatrajo
ZADNJE VESTI Suhači na delu, da
zopet osuše deželo
BOMBNIKI NAD ITALIJO
ikov je bombardirala veliko ita-ilijansko pristaniško mesto Ge^ 'nevo ter sc vrnila s 1,500 milj dolgega povratnega poleta brez izgube enegaf samega letala.
"Bombe so užgale mnogo požarov," naznanja angleški komunike.
Rimski radio poroča, da so angleški bombniki napadli poleg Genove tudi Turin, kjer so njihove bombe povzročile ob ■ Slika kaže Miss Bertho Eršte, čutno podo. Dve letali sta bili ki bo igrala v nedeljo v drami I sestreljeni.
"Norec" gospo Dobravčevo. j Italijani poročajo, da je izve-
Igra se prične ob 3:30 uri po- f'" ,	angleških
poldne v avditoriju Slovenske- iboimlinikotr, la, so inetzili eltsplo-
ga narodnega doma na St. Clair ™ u» uziplne l^mbe, katere
[so porušile in poz^sle vec civilnih poslopij. Več ur po napadu _ , . .	^ je rimski radio sporočil, da re-
Pol^iranje asesmenta gg^nlno moštvo še vedno vWi
Ker bo 25. ravno na nedeljo ranjence in mrtvece izpod ruše-
LONDON, 23. oktobra — Ve lika skupina angl^eških bombni- Fanatični suhaci bi zopet^ radi priklicali v deželo škandalozne razmere, ki so vladale tekom izvajanja "plemenitega eksperimenta."
1*0'
ta mesec, sporoča vodstvo' Slo-j vin venskega narodnega doma, da se bo pobiralo društveni ases-ta dan kot simbol ameriške edi-jment za tekoči mesec, jutri ve-nosti.	'čer, 24. oktobra.
Ameriški časnikar na obisku pri
ruskih baterijah na fronti pri Rževu
RUSI RUŠIJO PRED SEBOJ
Rusi pravijo, da je "Fric" slab topničar, kot pešec pa ne opravi ničesar brez pomoči tankov in letal. — Rusi so zalotili nemško divizijo v trenutku, ko niso imeli nekateri nacisti niti hlač na sebi.
S
Vse
. 2,000 milj dolgi ru-^ ^ ^ je začelo snežiti, na
_, kjer sneg še ni pa je deževje ozemlje v moč-

Frank Gole
t!! včeraj poročali, je ^ 8 poškodbe pri ne-<71 t^ukom. Frank Gole, .Pokojni je bil doma i'	Kal, fara Mirna
J	je prišel v Ame-
"f. St ^ 1- leti. Bil je član Tukaj zapu-Ančko, brata Mike J in ^ sestro Mary Kora-Sorodnikov, v stari brata Josepha in V zadnji svetov-''^i Je služil v ameriški se bo vršil v ob 1. uri iz Za-pogrebnega zavo-St. Clair Ave., na V	pokopališče
ameriška zem-jj	pa naše sožalje!
operacijo
Spelič, stanujoča • 171 St., je srečno težko operacijo ^
I	Prijatelj
Leland Stowe, ameriški časnikar, poroča v 'Tresš"-u s fronte pri Rževu med drugim sledeče:
"Ruski major nas je odvedel v poveljnikov glavni stan, ki je obstojal iz dveh prostorov ter bil zarit globoko v zemljo.
Fric brez hlač
"Ameriški časnikar! Harašo, haraSo!" (dobro, dobro!) je klical smehljaje podpolkovnik A-natol Aleksandrovič Smimov. "Škoda, da niste prišli dva dneva prej! Videli bi bili, kako smo masirali Frica. Celo divizijo smo zalotili napol spečo. To ni nobena šala! Mnogo fašistov ni imelo niti hlač na sebi. Bili so na smrt prestrašeni. Stotine jih je utonilo, prizadevajoč. si, da bi preplavali Volgo. Mi smo vrgli vse, kar jih je še ostalo, preko Volge. Zalotili smo jih brez hlač, ha, ha, ha!"
Približali smo se neki bateriji. Izprva ni bilo niti mogoče o-paziti topov, dasi so bili zelo veliki.

jo lahko obišče-.	v šobi N, varda
• iifg 80 dovoljeni od 2 % popoldne ter od 7.30 zvečer, želimo ji
okrev;
an je!
Pri ruski bateriji
Ko smo se približali bateriji, je Smimov dejal: "Izborni fantje! Samo pazite!"
Vsak mož pri topovih je bil v svojih dvajsetih letih in tako Dronast ter žilav kakor poveljnik.
"Tole rundo bomo dali Nemcem vam na čast," se je zasmejal Smimov.
Kapetan je zalajal svoje povelje, topničarji pa so potisnili v cevi velike naboje. Neki vojak, ki je držal prožilno vrvico v roki, se je nagnil naprej ter uprl svoje oči v dvignjeno kape-tanovo desnico. Vsi ostali topničarji so si tedaj zatisnili s prsti ušesa, kateremu zgledu sem sledil tudi jaz. Tedaj se je vrvica napela in ozračje je pretresel silen grom. Topovska cev je su-hila nazaj.
Slabo streljanje Nemcev Nato se je pričelo, to ponavljati v presledkih. Slišali smo tudi grmenje nemških baterij, toda ruske baterije so bile pre-
dobro skrite in zaščitene, da bi jim mogli h^ški tWpbVi do živega. Nemški izstrelki so u-darjali več kot miljo vstran.
"Nemci so slabi topničarji," je rekel podpolkovnik. In res: Isto ^em slišal tudi od ruskih generalov in polkovnikov tudi na drugih odsekih fronte.
Mnenje o nemških topničar jih
"Njihovi topničarji so ljudje druge vrste," je rekel poročnik. "Ne vem, zakaj je tako, ampak dejstvo je, da ne znajo strelja-ti> To so zelo slabi strelci. Bodi da so bili slabo pripravljeni, ali pa nimajo nobenega talenta za artilerijp. Toda tricu je znano, kako dobra je ruska artilerija. In tega ne bo nikoli pozabil."
Žetev pod izstrelki topov
Videl sem, kako so pod nekim valovitim grebenom ruske žene žele in pospravljale žito pod varstvom ruskih topov.
Vprašal sem, kakšne so nemške bojne metode na tej fronti.
"Brez tankov ne pomeni nemška pehota ničesar," mi je odvrnil polkovnik. "Samo š pomočjo teEnike in superiomega orožja se dobro bore. Brez tankov in letal se Fric sploh ne mara boriti. Ha! Kakšno pleme bojevnikov! Poglejte v Stalingrad! Celo z veliko premočjo v tankih in letalih ga ne morejo vzeti!"
Svidenje v Nemčiji!
MOSKVA, 23. oktobra — Ku-si so na zasneženih stepah naskočili in zavzeli neki nadaljen važen hrib ter potisnili Nemce v Stalingradu in izven njega v de-fenzivo. Timošenltov pogon proti nemškemu levemu krilu pridobiva na svojem zaletu, rušeč pred seboj vsak odpor ter se z veliko naglico približuje Stalingradu, katerega bi^ijo hrabri ruski brambovci vl^ftjveSjL bitki sveta že 60 zaporednih dni.
V obeh zbornicah washing-tonskega kongresa so se pojavile sile, ki so z vso močjo na delu, da se prepove prodaja opojne pijače v vojaških taboriščih in okoli njih.
Tozadevne predloge gredo sem in tja, toda doslej ni bilo še ničesar definitivnega odločeno. Nasprotniki teh abotnih predlog, ki so izzvale kot zakon za časa prohibicije toliko neizmernega graf ta, škandalov in splošnega moralnega kakor tudi materialnega gorja, pravijo, da nikakor ni prav, osušiti taborišča ter prepovedati pijačo vojakom, dočim bi bilo civilistom dovoljeno piti. Ali naj se zopet osuši vso deželo ter zopet prikliče nazaj gnile in zločinske razmere, ki so vladale za časa prohibicije, tega zloglasnega "plemenitega eksperimenta?"
Nasprotniki teh predlog bodo zastavili vse svoje moči, da ne bodo zopet triumfirali fanatični suAači.
ODPOR FRANCOSKEGA DELAVSTVA; VRETJE V NOTRANJOSTI NEMČIJE
Hitler pripravlja maršala Rommela, da bi slednji prevzel kontrolo dežele v slučaju revoke^
KVIZLING LAVAL JE V ČEDALJE HUJŠIH
ŠKRIPCIH
Slovenci člani odbora za racio-niranje gasolina
Rommel, "boss" osišča na Srednjem Tzhodtt
VICHY, 22. oktobra. — Nem-* ške oblasti v Parizu so danes naznanile, da se bodo poslužile sile, ako se francosko delavstvo prostovoljno ne javi za delo v Nemčiji. Zdi se, da se nanaša ta najnovejša nemška odredba samo na zasedeno francosko ozemlje.
Pierre Laval, načelnik francoske vlade, pa je posvaril Francoze, češ, če se ne javijo prostovoljno, jih bodo nemške oblasti s silo odgnala v Nemčijo.
Laval zaman roti delavstvo
Nemci že mesece dolgo zahtevajo 150,000 izučenih francoskih delavcev za delo v Nemčiji, toda doslej se jih je javilo po vsej Franciji komaj nekaj tisoč. Laval sicer v potu svojega obraza zaklinja delavce, naj se javijo za IS^emčijo, toda vse njegovo prizadevanje nima drugega rezultata, kakor da je čim dalje bolj ogrožena njegova kvizlinška vlada.
V ta odbor je-bilo imenovanih 87 oseb, med katerimi je tudi nekaj Slovencev.
S tem imenovanjem je bila celokupna oborožena sila Italije reducirana na bojno silo držav-lutk.
MRZLA VEST ADOLFU
CHICAGO, 22. oktobra. —• "Chicago Daily Times" je objavil danes na svoji prvi strani sledeče;
Yoo-hoo Adolf!
(Berlinsko časopisje je na-prošeno, naj ponatisne).
Zum Teufel noch einmal! Es schneit schon wieder an der Russischen Front!
Prevod: Hudiča vendar! Na ruski fronti že zopet sneži!
i?"
* Snoči je bilo naznanjeno imenovanje 87 članov Odbora za racioniranje ali določev3,nje odmerkov gasolina v Cuyahoga o-kraju. Dasi mora ta imenovanja še naknadno odobriti H. T. Beckman, državni ravnatelj U-rada za administracijo cen, je vendar gotovo, da ostane imenovanje polnomočno.
Dolžnost članov tega odbora bo, pregledovanje- prošenj avtomobilistov za. večje odmerke gasolina ter odločevanje, dali so slednji upravičeni do večjih in do kakšnih količin. Vsi ti člani bodo porazdeljeni v tako-zvane "panels", v katerih bodo po tri osebe, ki bodo funkcionirale v javnih šolah in drugih poslopjih, katere se bo odločilo kot urade racioniranja.
V ta odbor 87 članov so bili imenovani tudi sledeči Slovenci:
Board št. 9. Dr. James M. Se-liškar, 17820 Nottingham Rd.
KAIRO, 22. okt(^ra. — Nocoj«. se poroča, da je bil nemški maršal Erwin Rommel imenovan za vrhovnega poveljnika vseh osiščnfh zračnih, kopnih in pomorskih sil v Sredozemlju, ter da je prešla tudi italijanska mornarica pod njegovo oblast.
Rommelu je bila dana ta nova avtoriteta za časa njegovega obiska v Berlinu.
Poročilo naznanja, da je bila italijanska mornarica, ki se je itak redkokdaj drznila iz dosega italijanskih obrežnih topov, dalje italijanska armada in zračna sila reducirana na stalež oboroženih sil lutkarskih držav — Rumunije ali Madžarske.
Hitler je baje ukazal Rommelu, naj napade Sirijo z grškega otočja na zapadnem Sredozemlju, da prehiti vsak možen zavezniški napad.
Nov grob
"MOŽ JUTRIŠNJEGA DNEVA"
LONDON, 22. oktobra. — Neki evropski diplomat, ki ima dostop k nemški zakulisni igri, je ipjavil, da je postala mržna med nacijsko stranko in nemško armado "akutna" in da je pričel pripravljati Hitler maršala Rommela, poveljnika v Afriki, za vlogo "moža jutrišnjega dneva" za slučaj, če bo nemški poraz strmoglavil na-cijski režim.
Rommel bo mož bodočnosti
Hitlerjevo prizadevanje, da si zagotovi Rommelovo lojalnost, je tvorilo enega izmed vzrokov, da je Hitler povabil Rommela v Berlin k svojemu govoru za kampanjo zimske pomoči, kjer mu je dal na razpolago naj častne j ši sedež.
Mržnja med armado in stranko
Diplomat pravi, da postaja že dolgo se kuhajoča mržnja med nacijsko stranko in nemško armado vedno hujša in da ne mo re Hitler v tem pogledu ničesar storiti. Ta mržnja utegne izbruhniti v eksploziji, čim doži ve Nemci svoj prvi poraz, za kateri slučaj vlada v Berlinu mnenje, da bi bil edini izhod vojaška diktatura. ' '
SROWDER BO GOVORIL
.Jutri večer, v soboto, 24. oktobra, bo v glasbeni dvorani mestnega avditorija velik javen shod, na katerem bo govoril Earl Browder, glavni tajnik komunistične stranke v Ameriki.
Browder bo analiziral neobhodno potrebo otvoritve druge fronte ter obrazložil tudi svoje nazore, zakaj doslej še ni te fronte. Browder pravi, da stori sicer predsednik Roosevelt v tem pravcu vse, kar mu je mogoče, "toda strup defetizma prodira globoko in grozi parali-zirati politiko naše vlade v Washingtonu." On oolži gotove močne sile v državnem depart-mentu, ki so odgovorne za ta strup.
Predmet Browderjevega govora v Clevelandu bo: "Zmaga — in kaj potem."
SMRT PSA-LETALGA
LONDON, 22. oktobra. — Psiček Sandy, ki je bil veteran 16 poletov z' angleškimi bombniki nad Nemčijo, je ubit. Postal je žrtev nemške krogle. Pes Sandy je bil "mascot" poljske posadke nekega angleškega bombnika, s katero je že 16-krat poletel nad Nemčijo ter se vedno srečno vrnil. Pri zadnjem, poletu pa ga je zadela krogla strojnice nekega nemškega letala. Letalci ao svojega zvestega štirinožnega prijatelja in spremljevalca pripeljali varno nazaj v Anglijo, kjer so ga v bližini letališča pokopali z vojaškimi častmi.
"Kaj pa pozimi
Podpolkovnik Smirnov se jej—^lugust^Svetei
gromko zakrohotal;	478 East 152nd St. Board št. 18.
"Letošnja zima bo stokrat
bolj trda za fašiste kakor pa za nas. Naši možje so močnejši, mnogo močnejiš. Oni so vajeni strupenega mraza in letošnjo zimo bodo s pridom vporabili nauke, ki so jih dobili lansko zimo."
Podpolkovnik nas je nato spremil do našega avtomobila ter odredil, da nas ima pospremiti njegov lasten avtomobil,
"Z vami Amerikanci se bomo sestali v Nemčiji," se je zasmejal podpolkovnik. — "Toda po žurite se na pot, da se tam ne zgrešimo."
James Debevec, urednik "Ameriške Domovine", 2005 E. 226th St. Board št. 9 Anton šabec, u-rednik 'Enakopravnosti,' 17802 Ingleside Rd., in Anton Grdina, 1053 E. 62nd St,
Po daljši bolezni je preminila v Lakeside bolnišnici Anna Petrovich, rojena černe, stara 61 let. Stanovala je na 1559 E. 38 St. Tukaj zapušča soproga Johna in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 37 let. Doma je bila iz Trsta, kjer zapušča nekaj sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Jos. ^ele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. Bodi ji ohranjen blag spomin', preostalim pa naše soža-Ije!
Kalanova trgovina odprta
V ponedeljek večer je Mr. Joseph Kalan, ki vodi trgovino z železnino v Slovenskem narod-
Za rusko vojno pomoč
Dne 22. novembra priredi Slovenska sekcija za rusko voj-jnem domu, na vogalu Addison no pomoč prireditev v Slov.jRd. in St. Clair Ave., padel v
RETAIN NOČE GOVORITI
Na francoski meji, 22. oktobra. — Podtalna poročila naznanjajo, da maršal |Petain ni hotel ugoditi prošnji ostalih
Kultura
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Ppvce pevskega zbora Slovan francoskih kvizlinkov, da bi po se opozarja, da se bo jutri vr-radiu pozval francoske delavce, šila pevska vaja v Slov. društ-
da naj se prostovoljno javijo za delo v Nemčiji.
venem domu na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri.
nar. domu, da se čim več pripomore ruskim borcem, ki bije jo boj za osvoboditev člove-članstva iz okov nacizma. Oni, ki so pripravljeni sodelovati pri tej prireditvi, so prošeni, da sis udeleže seje odbora, ki se vrši v sredo, 28. oktobra, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 3, staro poslopje.
Izgubljeni čevlji
V sredo popoldne je bil zgubljen zavoj, v katerem so se nahajali ženski čevlji, ki so bili skoraj novi. Če jih je kdo slučajno našel, je prošen, da jih pusti v uradu tega lista ali pa v Kozanovi popravljalnici čevljev.
trgovini ter dobil poškodbe na nogi. Radi tega je bila trgovina za par dni zaprta, toda sedaj je zopet odprta in jo bo začasno vodil Mr. Fr. Oglar. Mr. Kalanu želimo, da bi 'se čim preje popolnoma pozdravil!
Redna seja
Nocoj ob 7:30 uri se vrši redna mesečna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 S. N. P. J. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži.
Sneg prihaja
Vremenski prerok obeta za danes še bolj mrzlo vreme v Clevelandu in možno naletavanje sn^ga.


23. oktobra
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
tSy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
CPo raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ....................................................................„....$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) .............................................................................. 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) .......................................................................... 2.00
99 tujce. Vsa Evropa, z Italijo in Španijo, Francijo in Skan(iinavijo, da molčimo o Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski, vre in bo kmalu prekipela v revolti.
Ob takem položaju ni čudno, če so nacijski veljaki nervozni in če jih po nočeh brez spanca glava boli.
8y Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Meiiiici):
For One Year — (Za celo leto) ______________________
For Half Year — (Za pol leta) ...........................
For 3 Montiis — (Za 3 mesece) ..........................
_|7.50 .. 4.00 _ 2.25
For Europe. Soutli America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske drž&ve):
Fov' One Year — (Za celo leto) -----------------------------------------------------------«....$8.00
Por Half Year — (Za pol lets) ......................................................................................4-50
UREDNIKOVA POŠTA
O nedeljski predstavi
Entered as Second Class Matter Apfrll 26th., 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of Inarch 3rd, 1879.
Cleveland, Ohio. — Kakor je bilo poročano v našem časopisju, bo v nedeljo odkrit novi za-stor "Slovenija", na odru Narodnega doma na St. Clair Ave. Ob tej priliki bo dramsko društvo "Ivan Cankar" igralo krasno dramo "Norec".
Kako lepa je ta drama in ka-
šo. Radi tega Leon še bolj trpi in ne more več prenašati groznega položaja. Zadavi doktorja in hišo zažge.
To bi bila na* kratko vsebina drame "jNorec". Igra je globoko psihološkega značaja. Vse vloge so jako težke in zahtevajo dobrih igralcev. In te dobre
ZDAJ SE PRIČENJA BITKA ZA EVROPO
Iz zadnjih« poročil je razvidno, da so pričeli nacisti novo kampanjo v sredozemskih deželah. Ta poročila naznanjajo, da je bil Mussolini poklican na odgovor, da pojasni, zakaj je morala italijanskega ljudstva tako nevarno padla, kakor je ugotovil Himmler tekom svojega zadnjega inšpekcijskega potovanja po Italiji, in da nameravajo Nemci vzeti pod svojo kontrolo pristaniški mesti Trst in Reko. Dalje ta poročila namigujejo, da bo francoski kvizling Laval "odžagan," ker mu ni uspelo dobiti delavcev, ki jih zahteva Nemčija od Francije, in da je bila dana gestapovskim agentom francoska državljanska pravica v nezasedeni Franciji, da bodo laglje "pomagali" pri nabiranju delavcev za Nemčijo.
Najmanjšega dvoma ni, da se dogajajo izgredi tako v Italiji kakor v-Franciji. Hitler je razjarjen tako nad oblastmi v. Vichy ju kakor v Rimu, ker fiimajo ne ene ne druge dovolj moči, da bi zatrle antinemški sentiment v teh deželah.
Prvi učinek teh novic in govoric je, da se posveti pozornost Hitlerjevi zapadni fronti. Javne demonstracije revolte v Franciji, simptomi nemirov v Italiji, omahovanje Španije itd., vse to dokazuje, da so Nemci dospeli do konca svoje letošnje ofenzive v Rusiji ter da se bodo pričeli pos-lej ukvarjati s strategijo obrambe.
V Monakovem je dne 18. oktobra dr. Goebbels ponovil še enkrat vse to, kar je povedal že firer v svojem govoru ob otvoritvi kampanje za zimsko pomoč. Zadnje dni ubirajo nacijski vodjitelji .strune, češ, "da je čas sedaj v našem taboru." Oni so naznanili tako svetu kakor nemškemu ljudstvu, da bodo zdaj prepustili vodstvo velikih ofenziv sovražniku, dočim se bo Nemčija okupirano Evropo vred zaprla v trdnjavo, ki bo dovol; močna in z vsem preskrbljena, da bo lahko kljubovala vsaki oblegi zaveznikov.
Jasno je, da Nemci ne morejo držati preko zime svojih črt tam, kjer so sedaj. Če bi bili Nemci dosegli letošnje leto na vzhodni fronti svoje cilje, bi bili končali vojno z vse uničujočo ofenzivo proti Angliji in Ameriki preden bi bile naše sile za to dovolj pripravljene in močne. Toda, ker se jim ni posrečilo, strmoglaviti Stalina in uničiti sovjetske armade, so s6 morali odločiti za defenzivo. Oni dalje vedo, da utegne na zapadu vsak trejautek udariti mOčna zavezniška armada, zato so s2' odloČili, da bodo poizkusili krčevito držati to, kar imajo. Popolnoma logično je, da zdaj zapro vse svoje razpoložljive sile v herinetično zaprto Evropo, nato pa koncentrirajo svoja prizadevanja na izvedbo produktivne sile,, da jim bo mogoče- prehranjevati in oskrbovati ogromno garnizijo, da se bo mogla slednja uspešno upreti vsakemu poizkusu, da se jo vrže.
To je sicer logika, ampak je logika norcfev. Ta logika namreč ne jemlje v poštev najsilnejšega elementa celotna izgradnje, ki je zapopaden v tem, da tvorijo ječarji samo neznatno manjšino v ogi-omni jetnišnici,- katero nameravajo organizirati, ter da je ogromna večina njihovih jetnikov v zaroti s sovražniki, fi:i stoje pred vrati te jetnišnice. Če bi bila Evropa tudi na znotraj združena in povezana, tedaj bi oblegovalci zaman razbijali po , njenih durih, toda nemška garnizija je oblegana tudi v notranjosti, zato bV) neniška obrambna strategija tem nevarnejša in težavnejša.
Bitka za Evropo se pravkar začenja. Nacijski ha-zardni igralci polagajo sedaj—kakor dr. Goebbels sam odkrito priznava—na svojo zadnjo karto dvojo najkolo-srtlnejšo kampanjo, ki so jo še kdaj tvegali. Med vzhodnim in zapadnim obrambnim zidom nanieravajo zdaj s silo organizirati Evropo. Zdaj nameravajo storiti v ogromnem obsegu to, kar so izvajali doslej v majhnem 6b?.egu. To dejstvo tudi pojasnjuje nov val odpora v Danski, Norveški in Franciji.
V Italiji js zavladal nemiren duh deloma tudi zaradi politične ofenzive Zedinjenih držav. Fašistični voditelji so zmešani in nervozni po vesteh, ki naznanjajo, da se
ko izborno jo igrajo Cankarjevi | gralce društvo Ivan Cankar
ma.
igralci, se vidi iz tega članka, ki ga je napisal lansko leto Tone Šubel, naš poznani pevec:
"Cleveland, O. V nedeljo 14. septembra, za Časa konvencije Slovenske narodne podporne jednote, je uprizorilo dramatično društvo Ivan Cankar iz Cle-velanda pretresljivo dramo "Norec" v Slovenskem domu, Pittsburgh, Pa. Dramo je spisal Fe-dor Gradišnik.
Slišal sem že mnogo pohvale o igralcih omenjenega društva, toda nikdar mi ni bila dana prilika prisostvovati kaki njihovi prireditvi. Zato sem bil vesel, ko sem slišal, da bodo nastopili Pittsburghu in odpravil sem se tja.
Drama "Norec" vsebuje tri dejanja in slika tragedijo bogatega trgovca in posestnika Antona Dobravca. Imel je lepo ženo in dva otroka, sina Leona in hčerko Emo. Ana je imela v svojih mladih letih ljubavno razmerje z zdravnikom Kozino. Ko ji je bilo komaj 16 let, je postala noseča. Da se je bil doktor Kozina iznebil, jo je oženil svojim prijateljem Dobrav-cem. V zakonu se je kmalu rodil 3iir Leon in za tem hčerka E-ma, ki se je razvila v lepo dekle. Ana se je vedno bala, da ne bi prišla sflaftiota na dan in možu je vtepla v glavo, da jI sin Leon bolan in sicer na možganih. Otrok je rastel, toda vsi so ga imeli za blaženega.	,
Ker je postajalo družinsko življenje vedno bolj neznosno, so se hoteli Leona iznebiti in ga poslati v blaznico. Zato je naprosil Dobravec doktorja Kozino, naj bi preiskal Leonovo stanje in ga odposlal v kak zavod. Leon ni maral zdravnikov, ker se je čutil zdravega. In ko. sliši, da prihaja doktor Kozina, se skrije v sobi za špansko steno. Kozina, ki mu je uživanje živiljenja glavni smoter, se tako seznani z Dobravčevo hčerko Emo in se v njo zaljubi. Mati to uvidi in želi privatnega pogovora z zdravnikom. Prosi ga, nfij nikar ne uniči sreče njene hčerke, kakor je uničil njeno. Ouita mu, kako je varal svojega prijatelja, sedaj njenega moža. Leon vse slisi, pridivja izza španske stene in jima v groznih besedah očita mladostne grehe, ki so sedaj njegova nesreča.
V Eminem srcu se užge ljubezen do doktorja Kozine in kmalu se zaročita., Dobravec z veseljem pMvoli k zaroki, mati se trpeče upira. Sedaj Leon še bolj zbesni. Pove jim, da se njegova sestra pač ne more poročiti z njegovitn očetom.
Dobravec in Ema se ne brigata za njegove besede, ker mislita, da. je nor, mati si ne upa povedati resnice in zboli. Kozina demonično izrablja situacijo in uživa ljubezen Eme. Edina oseba, ki Leona razume, je Selano-vA Jela, katera vedho trdi, da je Leon popolnoma normalen.
Vlogo Dobravca je igral Anton Eppich z velikim razumevanjem in globokim čustvom. Ves čas je predstavljal dobrodušnega trgovca in skrbnega družinskega očeta naravno in čustveno.	'
Bertha Eršte, njegova žena Ana,, se je poglobila v svojo vlogo do skrajnosti. Bila je izvrstna v razburljivih scenah in notranji nemir je znala imenitno prikrivati pred domačimi. Gledalec je začutil ta notranji nemir. Podčrtavala in stopnjevala je vlogo tako, da si verjel njeni bolezni v zadnjem dejanju.
Hč^ka Ema je bila mlada, talentirana Anica Čebul j, ki ima mnogo igralskih sposobnosti. Vživi se v vlogo takoj, ko stopi na oder in najnavadnejši dialog je zanimiv. Kadar na primer izgovori navadno besedo in isto ponovi, jo varira tako, da nf nikdar dvakrat enaka. Ima mnogo čustva, ki pride preko oder-skih desk v dušo gledalca. Njeno prijateljico Jelo je podala Olga Marn.
Olga je izborna igralka. Nič ne pretirava, nič sc ne zaganja. Malo gest, toda tiste, ki so, so na mestu. Notranje preživlja svojo vlogo in tudi kadar posluša soigralca, živi v vlogi. Cuti-^ lo se je kako je trpela z Leonom, energično ga je branila in razočarana nad vsemi domačimi je odšla z grozo v srcu.
Leon je bil Milan Medvešek. Igral je, kot da je vloga nalašč zanj napisana. Glas se mu je dvigal, padal, drhtel in razločna dikcija je povečala uspeh. Njegove besede so ti šle do mozga in kosti, da se je človek stresel. Izborna kreacija.
In Rudolph Vidmar! Podal je ciničnega doktorja Kozino si prav demonično flegmatičnost-jo. Imel je izborno masko in izvrsten nastop. Nič ga ni spravilo iz ravnotežja. Porogljivo in sarkastično se je smejal izbruhom norca Leona in na kratko presekal besedo, kadar je bilo to na mestu. V ljubezenskih scenah je pokazal strast človeka, ki mu je ljubezen samo fizično uživanje. Mirne kretnje, prežete z notranjo energijo, so vlile njegovemu igranju krepki obris značaja, ki ga je predstavljal. Težka vloga, ampak umetniško podana.
Frances Tavčar je bila služkinja. Vloga je sicer majhna, toda podala jo je naravno in v okvirju izvrstnega ansambla.
Režijo je vodil Joseph Skuk. Videlo se je, da je dovolil igml-cem svojsko ustvarjanje in to je povečalo uspeh drame. Znal pa je kljub individualnemu u-stvarjanju obdržati harmonično celoto in zato zasluži vse pri-žnahje.
Rad bi še natančneje opisal posamezne igralce, toda preveč bi vzelo prostora. Cankarjevi i-gralci so tako umetniško rešili
bi se. Igrali so naravnost sijajno. Igralec na odru mora pretiravati le v toliko, da se zdi 5ubliki, kot da se odersko živ-jenje naravnč razvija pred nami. Kdor to zadene, je umetnik. In to so zadeli Cankarjevi igralci v drami "Norec."
Slovenci v Clevelandu! Lahko ste ponosni, da imate med seboj tako imenitno grupo igralcev, kot so pri dramatičnem društvu Ivan Cankar. Posečajte njihove predstave, da jim s tem na novo vlivate poguma za nadaljnje ustvarjanje. To je vašel Upoštevajte trud teh ljudi, ki žrtvujejo mnogo večerov, da vam pripravijo duševnega užitka prve vrste in da vas dvigajo iz vsakdanjosti. V vseh letih mojega bivanja v Ameriki še nisem videl tako sijajno igrano slovensko dramo, kot je bila ta prestava.
Druge vesti o gospodarskem stanju v Jugoslaviji
Sila jugoslovanski ^
odpora
Položaj na Hrvaškem
List Muenchener Nachrichten poroča: Na Hrvaškem se vrši pobiranje žetve pod zaščito najstrožjih ukrepov. Vsa žetev je monopolizirana in izvedena pod strogim nadzorstvom.
Mlatenje smejo izvajati samo oni, ki imajo posebno strokovno pooblastilo za to delo. Dovoljenje dobe samo oni, ki prisežejo, da bodo ovadili vsak poskus skriti tudi najmanjšo množino žita.
Libera Stampa - LuŽ' je pred kratkim objavi' nek z naslovom "Kaj se Hrvaškem ?"
"Odkar so Nemci vkd Beograd in zlomili fron^® ga odpora, odkar se j® vodja Pavelič (o kater^^ mnogo govorilo ob pri" . ra kralja Aleksandra !• ^ coskega ministra Bartbo''^ stanil v Zagrebu, je bil"
na prvi pogled, kakor
dan
In vi igralci, ki govorite slovensko besedo tako lepo: Ce bi vi tako igrali v Ljubljani in bi publika vedela, da je večina vas rojena v Ameriki, bi vam dala dvojno čast. To sem imel v srcu, ko sem zasledoval vaše u-stvarjenje na odru in sem vas dvojno občudoval. Slovenci, ču-vajmo tako visoko kulturno stoječo organizacijo, kot je dramatično društvo "Ivan Cankar".
Na koncu naj omenimo, da bo vlogo "Jele" v nedeljo igrala Miss Florence Unetič, ^vlogo "Dobrajca" pa Max Traven,
Na veliko vdeležbo vas vljudno vabi
Prosvetni odsek S. N. D.
Društvo Carniola Tent 1288 The Maccabees
Cleveland, Ohio. — Gori imenovano društvo, v katerem je včlanjenih približno 500 Slovencev, priredi v soboto zvečer, dne 24 oktobra svojo letno ve-dblico, to je ob priliki 30 letnice svojega obstanka. Veselica se vrši v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Vljudno se vabi cenjeno občinstvo. od blizu in iz okolice, zlasti pa društveno članstvo naj ns bi izostalo. Naše drlštvo je od ustanovitve pa do sedaj vedno rado podpiralo vse narodne in kulturne ustanove ter druge dobrodelne institucije, ki so za v korist človečanstva.
Vsled tega si društvo dovoljuje povabiti naše cenjeno občinstvo kot tudi članstvo Carniola Hive, Collinwood Hive in iz West Park Tenta.
Društveni veselični odbor se trudi za to veselico in bo pripravil vre najboljše za zabavo, o-krepčila in prigrizek.
Za ples bo igrala John Pecon orkestra. Vstopnina Je le 40 centov.
Torej na svidenje v soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave".!
I	Veselični odbor.
Gospodarski položaj v Srbiji
Tagespost poroča o draginji na Hrvaškem in priznava, da na Hrvaškem racioniranje živil uspešno posluje edino le v Zagrebu samem. V začetku Hrvaška ni razpolagala s primernim in izvežbanim upravnim uradniš-tvom, da bi mogla biti kos svojim nalogam. Hrvaško ozemlje pa je razven tega tudi silno trpelo zaradi vojaških operacij. Uporniške tolpe so motile delo, a vrhu vsega tega je morala Hr. vaška oddati še precejšen del svojega pridelka zaveznikom. Tujec, ki se pritožuje nad draginjo na Hrvaškem, naj pomisli tudi na to, da je uvoz težko izvedljiv, kar povečuje pomanjkanje marsikaterih predmetov domače potrebe.
Neues Wiener Tagblatt poroča tudi o izredno ostrih ukrepih, uvedenih na Hrvaškem pri pobiranju žetve in proti kopičenju živil, ter nezakonitem prekupčevanju.
Uveden je državni monopol za vse vrste žita, krompir in oljnata semena. Kmetom odvzamejo vse, kar presega njihovo osebno potrebo. Količine so bile določene še v mesecu juniju in zapisane v posebno' "glavno knjigo," tako da vsak kmet v naprej ve, katere količine žita bo moral oddati. Mlatilnice £'0 pod državnim nadzorstvom. Lastnik jih sme uporabljati le ako priseže, da bo skrbel za "pošteno" mlatenje.. Tudi mlini so pod državnim nadzorstvom in poslujejo po strogih predpisih, ki veljajo za vse poljske pridelke.
Žitni pridelki so plačani posestnikom po isti ceni, kakor lani; priboljšek dobe oni, ki žito najhitreje oddajo — uvedena je premija za brzo dobavo. Cena pšenice na Hrvaškem je višja nego na Bolgarskem, v Srbiji, na Madžarskem ali v Sloveniji, nižja pa nego v Ru-muniji ali Grčiji.
Izvedenci cenijo, da bo žetev na Hrvaškem morda prehranila domače prebivalstvo, toda le, a-ko bo pridelek turščice zadosten.
Tobaka so nasadili letos na Hrvaškem manj nego lani. Iz Dalmacije in Hercegovine poročajo, da so kmetje povsod sejali žito in sodili krompir namesto tobaka. Južno sadje — kakor smokve, pomoranče. limone in mandarine — pa je mnogo trpelo od slane v pretekli pomladi.
na v teh krajih zares Svečanosti, katere sfflO tedenskih kinematografa J ročilih, go nam dajale vt® v teh burnih krajih ob ski obali zavladal pop°^^
"Mesečni seznam janske vojske pa zdaj jo, da število mrtvih iR na balkanskih bojiščih ruski
laške izgube na kanski fronti.
"Istočasno prihajajo atentatih o neštevilnib bah na smrt.
"Vidimo torej, da ^
po dveh letih zasedbe srečilo, da napravi bogastvo in vzpostavi — obljubljeni raj
Dobili smo časopis®
ki
in kazn |4i*i in . ovane
'^1 bc
doma ganj. u za
Splavili se
,®bljub ki
... "^a E
,1 • Izi
L^-000
»sne, ker
^ ' Prete ;Vos
na

greba, "Hrvaški Narod' j kateri^
' ki ^ati
d
1
%Ga
K 6
va Hrvatska", v
Itf
S(ci\
članek z naslovom ^ Hrvatska — v katere^
sano naslednje: "ReS j® .jj primanjkuje sta're jateljstva med Hrvaško jo, a res je tudi, da so ^ ri preteklosti, nad ka jA ^ zdaj zavladal zgodovin® A P litični razvoj Evrope- ^	^
ono otežkočuje odnošaj®^^ ma deželama, je treba P da kri italijanskih voj^^ nadomestuje staro P""'' tradicijo. To je i
."stvar v
rai
J
% ; iS'jF^ih
prelita v Bosni,
Liki, povsod, kjer so ' ti četnikom in komu^^^^ vražnikom svobode iM ^ Hrvaške!"
Tako včasih tudi ' bels-ovo cenzuro zdrs^ ^ ki odprejo oči nevtr^ sopisju.
vegetarijank^ ljubezni
te"
V Londonu so imeli roko, ki je zbudila zornost.'	.
Poročil se je 33-leti^^
T).friCl]0
Vsi mJ^ka
ISd
t^ot "Va
^li J
S
s
:h( %
'»J
ric Doudney s Patrici^®,, sovo, hčerjo ustanovi
vegetarijancev.
d.oi
gK).
H
Cene žitnim proizvodom. nove žetve so naslednje: 100 kg pšenice pri kmetu —^.400 dinarjev. Kdor bo izvedel dobavo v teku avgusta ali septembra,- bo dobil
Lepa Patricija bijala vse snubače,
hoče kot načelna vež! poročiti samo z veg^^^^j ^ Doudney je spadal v ki zapravljajo svoj donsk^h nočnih lokali
Vedno je veljal ] ga učenca, ki mu je na miza nad vse
sveta.	_ .'g
Tako ga je odbila, ko jo je zasf , je Doudney prisegel
etan)
Iz Jugoslavije
Tudi med njima se Viiam« pri-1 gvoje Vlpg'e, da bi. delAli čast srčna ljubezen. Jela br&ni Leo-i vsakemu odfU- S to igro bi šli na pred starši in Emo, zato ji | prav lahko na oder dramskega
Zadnje čase so Nemci v delu ,	,	Slovenije, ki jo imajo zasedeno,
premijo 100 dinarjev. Za doba-ijgyedli enega izmed svojih naj-ve v teku^ oktobra ali novem-;bolj zločinskih činov. Začeli so bra je ta nagrada'znižana na SOij^ijc^ti na na)x)re slovenske fan-, dinarjev. Za oves, ječmen in rž te in može, da bodo služili kot so določene iste cene.	vojaki v četah svojih zatiralcev.
Moko bodo plačevali pri kme- tem so tako nesramni, da tu po kakovosti od 615 do 645 j jim dopovedujejo, da so Sloven-
dinarjev za 100 kg, a v trgovinah jo bodo prodajali na drob-
ci nemške krvi in da so vsled tega dolžni služiti Hitlerju. Zdi
Ita1ij;mov v Ameriki ne bo več smatralo za sovražne, prepovedo vstop v njihovo hi-[gledišča v Ljubljani in postavi-
no po 7.25 dinarjev kg. Kruh iz se, da so morale biti nemške iz mešane moke —. tretjina -pše-1 gube na ruski fronti strahotne, nične moke in dve tretjini ko-j pa hočejo vsled tega izpopolniti ruzne moke — bo prodajan po svoje vrste s slovenskimi suž-6.50 dinarjev kg.	nji.
ne cez noc vege sprejme njegovo so^ Nato je pristala
in
mesožerni kipar Ijen rastlinojed
",We cannot have »
If our soldiers and 8»' ^ have all they need- ■ —Franklin D-
k
V
s
S

oktobra, 1942,
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
izjav londonskega o Jugoslaviji
t^NDON, 19. oktobra (Ra-'P^ejemna služba) — Vsi zlo-ki so zakrivili v tej vojni J"'® in druga hudodelstva, . ® kaznovani kakor zaslužijo, in seznami oseb, ki bodo ®vane, se že delajo. Poleg sovražnikov našega '	kaznovani tudi vsi
■S J	izrodki in izdajalci.
.^Sanje in sodelovanje pri Zasluži isto kazen.
V
'Nei
P^Gteklem letu so se navali-
na Jugoslavijo in jo kakor mravlje. Jugo-se jim je zdela nekakš-°®Uubljena zemlja. Toda " kar naenkrat ,so se za-jse nahajajo v nevarnih Iznenada je Hitler uka-'*^0 švabom, da se izsele I'GG, Hercegovine in Slavo-' jim ne more več jam-I življenje.
Preteklem letu je Hitler re-%08lavijo na majhne ko-/"^^j pa nam naenkrat ob-^ lačrte za neko veliko po-,^^ko federacijo, v katero IL ^sil nove marijonetne drža-jv \jih zdaj snuje. Hotel bi število svojih igračk v ' da mu bodo mogle pri-
Junakovo dete


Dete v zibeli je Paulette Coolj hčerka kapitana Paula Cool-a, tovariša ameriškega letalskega junaka Colina Kelly-ja.

š® .3® Nemčnja snovala svo-
tam nekje okoli Indij-' *^anges-a, zdaj pa jim bo aenkrat zadostovala meja ^ ^ ^ tudi to si bodo mo-i'm'	zagotoviti.
iiciX
to-
SI,

,0 sW iao
ie
poi
■¥ ihS^,
)om
ist'
o'
1#, liie'
]C
ie^
i Kil
jo.
H
0'!'
d)
možje brez denarja
'4Uo •
da so bili ljudje, ki ■ ^■rili velike duhovne vred-^°Sosto zelo slabo podko-Pfaktične mživljenju, da P°2naii gospodarskih Aa-da niso bili spogob-' Se za obstanek.
j več ji umetniki so u-®^oja dela v obupnih , '[azmerah. Naj so bili ^ slikani, ali sklada-so imeli skupnega so-nered v financah. ^ je povzročilo njiho-težave nerazumeva-in pogosto se je zgodi-^	slikarji, ki so
41i po njihovi smrti .blatom, prodajati svo-za mal denar, da so
7%' %
^^hko preživeli.
JG bila pa kriva tudi
^Ibost.

najporiosnejši med
Schubert, ki je si-°®gate melodije kar iz živela in umrla kot
sta
poznala vrednost in [ toda njuna do-je jasno poka-^ 'minljive so posvetne Vgg ^'^iiAeri z nadnaravni-vrednotami duha, ^	in Schubert sta se
pismenimi prošnjami • svetnika in ministra

,Nikoli
III bilo pojas-Je usQjJa ali pa mi-^°tegnil križ čez ra-Vlif^P'^^si^cev. Ko je pri-
vega pisma sploh niso odprli . .
Pa tudi Goethe je poznal denarne stiske, seveda na svoj način. Po svetovnem uspehu "Wertherja" je napisal Sophiji von Laroche: "S svojim pisateljevanjem si nisem zabelil niti še juhe in tega najbrže tudi v bodoče ne bom storil."
Ko je bil star 67 let, je prosil, naj se mu podvoji ministrska plača. Iz tega je razvidno, da mu dohodki od pisateljevanja niso zadostovali za kritje precej velikih izdatkov. Goethe je namreč živel dokaj razsipno.
Zanimivo je, kako je utemeljil po 40 letih službe svojo prošnjo. Po Herderjevi, Schi-lerjevi in Wielandovi smrti se je baje obrnila cela tropa prosilcev.
"... tako da pri nobenem delu nimam miru in da moram žrtvovati mnogo časa ne samo za odgovore, temveč tudi za pri jateljske odklonitve. V takih razmerah se po pravici smatram za javno osebo in nihče mi ne more zameriti, da prosim za priboljšek v skromni meri, ki bi mi ga mogla nuditi država."
Prošnja za povišanje' plače obsega 7 tiskanih strani in dosegla je popoln uspeh.
Od tistega dne do svoje smrti je dobival Goethe dvojno plačo, za takratne razmere izredno visok znesek 3000 dolarjev letno.
Weimarski glavni knjižničar Riemer je napisal o Goetheju: Če bi bil hotel Goethe ugoditi vsem prosilcem od študentov do takih, ki so prosili za sub-skripcijo v znesku več tisoč cekinov, bi moral biti mnogo premožnejši, nego je bil. Iz tega si lahko vsaj delonia razlagamo, zakaj Beethoven ni dobil odgovora na svoja pisma in zakaj jQ bilo Schubertovo pismo odlože no, ne da bi ga bil Goethe odprl.
Res je da Goethe nikoli ni poznal pravega pomanjkanja ali resnične bede. Edino to je bil vzrok, da ga je resnična denarna stiska bolj odbijala nego vzbujala v njem sočutje. Nikakor pa Goethe ni živel brez denarne stiske. Kdo ve, kako bi bilo z drugim delom "Fapsta" da ni dovolil weimarski vojvoda svojemu ministru dvojne plače.
Francoski pesniki in pisatelji so sploh znani po svoji za-pravljenosti. Med njimi je' pomanjkanje denarja mnogo večje, nego pomanjkanje novih i-
dej. Brez zastavljalnic bi se francosko literaturo težko mis-slilo. Marsikateri francoski pisatelj in skladatelj je zaslužil mnoog denarja, še več ga je pa vsak zapravil. Resnični honorarji so bili znatni pri Dumasu očetu, Eugenu Sue in Balzacu so znašali honorarji od vrstic Često 100,000 frankov, toda tem ljubiteljem življenja to ni zadostovalo. Zlasti stari Dumas je bil naravnost genijalen zaprav-Ijivec, ki iz dolgov in predujmov sploh ni prišel. Naj so se gledališki ravnatelji in založniki še tako zaklinjali, Dumas je znal izvabiti od njih vedno nove predujme. Včasih je segel celo po izsiljevanju, jasno in odločno je izjavil, da ne bo izvršil romana, če ne dobi novega predujma. Pb njegovih delih so ljudje tako radi segali, da mu seveda ni bilo mogoče odreči predujma.
Chateaubriand je zvedel za to početje in ker je bil marljiv Dumasov učenec, je znal kmalu tako spretno izvabljati od gledaliških ravnateljev in založnikov predujme, da je njegova virtuoznost na tem polju kmalu zaslovela med francoskimi h-' kov."
terati. Chateaubriand ni bil samo velik politik in pesnik, temveč tudi vnet ljubitelj lepih žensk. Pisal je tudi anonimne novinarske romane v nadaljevanjih, samo da je zaslužil denar za svoje ljubavne pustolovščine.
V Parizu se je seznanil z italijansko plesalko Ubaldo in se takoj zaljubil v njo. To^ je pa pomenilo seveda večje stroške. Toda založnik mu je bil dal že toliko predujmov, da se je zaklel da mu ne da niti beliča več. Ko se je Chateaubriand prepričal, da so vse prošnje zaman, je stopil pred založnika z naslednjim ultimatom.
Roman je bil zasnovan na 120 nadaljevanj, toda takoj ga moram končati, ker potrebujem denar in zato hočem prevzeti dn%o delo. Roman bom kratko malo pri 56. nadaljevanju prekinil. Jutri pride pri romanh do nepričakovanega dvoboja in moj junak pri tem izgubi življenje.
Založnik se je podvizal in odgovoril :
"Pustite junaka pri življenju —^ prilagam ček na tisoč fran-
Seržant York št. 2
Mali oglasi
V slovenski naselbini
blizu Memorial šole, hiša za dve družini, s 10 sobami, se proda. Vse v najboljšem stanju. Zgoraj prazno, ter se lahko selite v stanovanje. $1,500 takoj, drugo na mesečna odplačila.
Za vsa pojasnila se obrnite na
Ed Kovač
960 E. 185 St.
Servant Alvin York je v prvi svetovni vojni zajel 132 Nemcev, seržant Keith Elliot iz Nove Zelandije pa je v hliižini Rujve-sata v Egiptu lasnoroSno zajel ISO Nemcev. Pri tem junaškem činu je Ml trikrat ranjen.
POPRAVLJANJE UR Vse delo je jamčeno 48-urna posluga Popolna zaloga kovinastih in drugih zapestnic za ure. SHRIVEB'S—60 Old Arcade CH. 2135—pod Euclid stopnicami
SEDAJ V TEKU
najnovejše slike sovjetske drame o gerilih in Ukrajine "GUERRILLA BRIGADE" Civilisti, moški, ženske in otroci sabotirajo sovražnika
PENN SQUARE gledišče
EUCLID IN E. 55 ST. V soboto in nedeljo od 2. ure naprej tekom tedna od 6.45 zvečer
r	•
SMASH
niiAXit
WAR BONDS
Mali oglasi
Boring
Mill delavci
Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih
Operatorji
velikih strugalnikov
Slab-Miller delavci
Fiat scrapers
Bench Assemblers
NA STROJNEM ORODJU
Hooker-on
Plača na uro, "overtin^"" p-V"-- pp mora predložiti dokaz ameriškega državljanstva; če ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
Domači mali oglasnik
(

PRIJAZNO VABIMO ZNANCA IN PRIJATELJE na
SPRING CHICKEN DINNER
ki jo serviramo
JUTRI VEČER, v SOBOTO
od 8. ur& naprej.
Postregli bomo s finimi mladimi piščanci in drugimi
okrepčili.
SYLVIA CAFE
Mr. in Mrs. Mike Podboy
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLeriville 3830
546 E. 152 St.

ZAVESE
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
Parkwood Home Furnishings
ENdicott 0511
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Moderna slovenska popravljalnlca PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBIL^ IN TRUKK
E. 61st St Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točni" in dobro.
Fantje in možje!
v naši trgovini dobite vedno .najboljše spodnje perilo, srajce, ravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri.
JOHN MOČNIK
772 East ISSth St.,
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi , MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta.

GOSTILNA

KSSX3C36X3SSaCStX3SS£«XSSSC«»a^^
CVETLIČARNE
7110 St. Clair Ave.
Vprašajte za Jennie Hrovat
fh •"^^n ,"k-	J«
l<\e ,7«Pko zagotoviti iz-
' 'k "®like maše" in za-
^3, Goetheja naslov-
2 naslednjimi bese-

X
' k	pismo v Wei-
y	^ Ijjlolilu V
bolni Goe-^ kvr,^ Beethoven je ho-
SgK, ..
^	mnogo, toda
skoraj ničesar, več sam, že pestunja sinč-jl^kojnega brata. —
besed bi pomenilo j ' ■ • "
^^^J^^®inagal težko bo-lo ^ GGthovenovo
pismo
W ^^jskrivnejši pre-je bil Gk)ethe gle-
ence velik pedant-pismo po Goetheje bil Franz znan in njego-

##




iooA
Save This Radio Schedule...
Mondoy, Oct. 26—WTAM, 7:30-7:45 p.m. Monday, Oct. 26—WGAR, 6:05-6:10 p.m. Monday, Oct. 26—WHK, 6:15-6:20 p.m. Tuesday, Oct. 27—WGAR, 6:05-6': 10 p.m. Wednesday, Oct 28—WTAM, 7:30-7:45 p.m. Wednesday, Oct. 28—WGAR, 6:05-6:10 p.m. Thursday, Oct. 29—WGA1^, 6:05-6:10 p.m.
Mrs. Bolton
Re-elect FRANCES P.
BOLTON
YOUR CONGRESSMAN

Slovenska cvetličarna
f clercit Jf loriiitsi
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
GASOLIN
MIKE POKLAR
E. J^S St. in St. Clair Ave. ENdicott m.81
Gulf Refining Gas Station
Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
CARL'S CAFE
1301 E. 54 St.. — EN. 8997
vogal Marquette-Hamilton Ave. — FRIDAYS FISH FRY —
Music Fri. Sat. Mrs. Rose Frank in sin, lastnika Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača.
Prank Miheič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGliftz£]K ENdicott 9359
KO ZA2EJLrrE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave poiiličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj
PrijateFs Lekarna
St. Clair Ave. vogal E. 68 St.
Prescription specialists
Zastonj pripeljemo na dom ' ' ENdicott 4212
Naprodaj
je peč na premog, srednje velikosti in v dobrem stanju. — Vpraša se na 5385 St. Clair Avenue.
Strežnica
(waitrega) dobi »delo za tri ali štiri večere v tednu. Oglasiti se je na 747 East 185 St.
Slovenska družina
išče stanovanje s 7 ali 8 sobami; že odrasli otroci, — Kdor i-ma za oddati, naj sporoči na 970 Addison Rd., ali pokliče Express 1262.
StOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Mi imamo avto-rack; riajnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
locaoi
lOC





v. s. CITIZENS' SERVICE CORPS
"takrat oialo
ASK YOUR LOCAL DEFENSE COUNCIL

Slovenska moška zveza, št. 8
vas vabi na
P G. E S
v SOBOTO 24. OKTOBRA 1942
V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU
20713 Recher Ave., Euclid, O.
SVIRAL BO LOCIS TREBAR ORKESTER Fina okrepčila- vsake vrste bodo preskrbljena. VSTOPNINA 40 centov	Pričetek ob 8. uri zvečer.
XOX
RAZNO
aosaoEZ
1|ECKER JAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St.
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 ure zjutraj.
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj
GAY INN
6933 St. Clair Ave. Odprto do 2:30. — Mize za večje družbe ENdicott 8811
Pozor, hišni gospodarji!
Kadar potrebujete popravila pri -Kaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 St., HE. 7740.
MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 9138
V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje iil vino ter dober prlgrizek.^Se priporočamo za naklonjenost.
Išče se
izkušeno prodajalko za modno trgovino. Stalno delo in dobra plača. — Vpraša se na 8315 Superior Ave., GA. 2021.
" •
Zavarovalnino
proti
ognju,tatvini,avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718

RESTAVRACIJE
J
White City Lunch
JOHN SUSTARSIC, lastnik 623 fi. MO St. '
Pish Pry vsak petek večer In ob sobotah kokošja večerja. Godba Igra vsak petek in soboto veder.
RUDY BOŽEGLAV
WINERY
6010 ST. CLA4R AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za: na dom. : Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
ITCH
CHECKED
tHOi/ifflf
-or Money Back
For quick re lief frorti itchins caused by eczema, athlete's foot. 8c.ibic9. pimples and other itchinfc conditions, use pure, cooling, medicated, liquid D.D.D. PRESCRIPTION. A doctor's formula. Greaselesa and stainless. Soothes, comforts and quickly dalms ihte^se itching. 35c trial bottle proves it. or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION.
Acid Indigestion
R^Ieved in 5 minutes or double your money back
Wlicii aiwui utomacli nrUl ciui.-ii.; iiaini'ul. auttocat-liitf KHs, «our slt'Uiunh und heartburn, rioctnri usually prcsi^lbo tUt'	iiUHilrlfu-s knnwi fur
rynintomiitjil reltcif—meJlctnes like those in Brtl-«ns No laxative. Bell-ani bringB comfort in a or double your money back on return ct bottle #L u*. 25c at ail dniselbts.
w
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
23. oktobrt
f
Vojaške vaje v džunglah
SLIKE IZ REVOLUCIJE I
I
I
X
Poslovenil Anton Melik Ruski spisal M. Arcibašev
X i
"No no nič hudega, dragi 1 nadna in nekako preteča, kakor moj"! je odvrnil Anisimov z|da se plazi iz daljne sem dolg, bodrečim glasom. "Njemu je j previden in prekanjen gad. pač tudi strašno!" je pomislil
in začutil, da postapa njemu sa-l memu lažje zaradi tega. "Čuj-te, zapodite svojo lokomotivo med vagone: tako zagradimo progo . . ."
Ogromna, črna lokomotiva, podobna mogočnemu, živemu bitju, se je odtrgala od vlaka, zavozila nekoliko naprej in se nato zapodila s truščem in žvižganjem pare v gručo vagonov, ki so se drobili z nedeločnim, upornim treskom in žvenketa-njem, se postavila pokoncu, zazibala se in se zavalila z vso težo na stran. Ko je Anisimov gledal vse to, in ko je videl potem, kako se je na dveh tirih, vedno tako ravnih in prostih, dvigal visoka masa razvalin, zavita v oblake dima in pare, se mu je dvignilo v duši' ponosno, trdo čuvstvo.
"Bomo videli, bomo videli," je rekel naglas ,a se ni obračal posebej k nikomur. "Daleč pač ne bodo prišli!"
"Ali imate orožje?" je vprašal mašinist.
"Ne ... In tudi streljati ne znam dobro," je odgovoril z nasmehom Anisimov. "Vi se bo rite zase, a jaz bom že našel svoj posel . .
"Da ... in mi se bomo borili!" je odgovoril srdito maši nist.	'
"Gre gre!" so zakričali od daleč zmešani plašni glasovi in posamezni ljudje, ki so bili zlezli na streho kolodvora in na vodnjak, so se pričeli hitro spuščati na tla.
"Prosimo milosti . . je spregovoril tiho in zlobno nepoznan telegrafist zraven Anisi-mova in stekel k barikadarr» vlekoč za seboj puško za cev.
Množica se je zagnala 'naprej in nato nazaj in se hitro razporedila po barikadah. Vse je utihnilo tako naglo, da je posialo naravnost moreče tesno. Vsenaokrog je postalo vse prazno, in le posamezni ljudje so še hitro pribežali iz kolodvorskega poslopja.
V prozornem polmraku, izza gozdiča se je tiho in previdno bližal mračen vlak brez lučj. Bil je še daleč in se zdel majhen toda njegova oblika je bila. ne
''To so . . ." je rekel mašinist in sedel ža kup premoga in drv.
čudna utrujajoča radovednost je obvladala Anisimova. Smehljaj se je nedoločno nečemu, sam ni vedel čemu, in zlezel s težavo na spolsko stran p rebrn j enega vagona; prijel se je za mrzle, okovane robove in se sklonil naprej.
črni ,vlak se je počasi plazil sem čez polje, čim bliž^ tem tise. Včasih se je zdelo, in morda je bilo tudi res, da se je ustavil ter da preiskuje in tiplje progo, a potegi je zopAt lezel dalje. Na pistaji je vladala mrtvaške tišina, kakor da ni nikogar tam! a ko se je Anisimov ozrl nazaj, je opazil povsod, za vsako vrsto barikad, za drevesi, za vrtno ograjo, v oknih kolodvora in pod vagoni molčeče, sklonjene črne postave.
Vlak se je ustavil popolnoma in je čudno črnel po praznem polju. Tam je bilo ravno tako tiho in zdelo se je, da se vlak in postaja ogledujeta napeto, kakor dve zveri in da prežita drug na drugega. Mrak se je naglo zgoščeval.
Trenutki so šli, in v njih je bila težka negotovost večnosti, že se je Anisimovu v glavi zganila nekako čudno-tesno, pošastno nelepa misel, da je vlak prazen in odvržen na sredo polja; ali isti čas so na obeh njegovih straneh zagonnazeli majhni, Jtomaj vidno se iz piraka odražajoči ljudje. Bilo jih je mnogo; delali so nekaj, širili se po snegu ip vlekli nekaj s seboj, ali tiho je bilo vse kakor preje.
Zatem so se razprostrli dolgi temni pasovi, zganili se mahoma kakor val in se pričeli počasi približevati. Nekaj se je stes-nilo v prsih dala Ahiisimova. Smel j al se je nedoločno nemo-tano, nejasno "čuvstvo: nikoli v življenju še ni videl, da bi ljudje v velikih množicah, popolnoma pravilno in premišljeno vstopali v boj, v katerem je čakala mnoge smrt in trpljenje. Vojno si je mogel predstavljati samo zelo nejasno, izzivala je v njem neodločno zaupanje, kakor da pravzaprav v nji ni ničesar tako groznega, temveč jo
Na sliki vidimo ameriške vojake, ki se vadijo za bojevanje v džunglah. -^-1
Prihod japonskih ujetnikov v Dutch Harbo
r

Na gornji sliki vidimo ameriške mornar'je, ki vodijo japonske ujetnike, kateri imajo zavezane o6i, na dbločeno jim mesto v Dutch H arbor ju.

J.

Let me think . . . Acme stole me from Excelsior . . . Thunder Bird stole me from Acme Ye gods! I don't work here any more!'^
—Drawn for DivMon of Information, 0. E. Af.
y'4o
VABILO NA
plesno
le poveličujejo in si izmišljajo o nji grozne reči. Predstavljal si je pa vojno na ta način: prvič se mu je vedno zdelo, da se vrši tam nekje v popolnoma posebnih krajih, nekako že pi^je določenih zanjo in prav nič ne podobnih temu bivališču, v katerem žive iz dne v dan ljudje, a drugič si je predstavljal pod temi ljudmi, ki se.bore na vojni, povsem posebne ljudi, ki sploh ne morejo tako ostro občutiti strahu in trpljenja, kakor ti delavci, uradniki, študentje, ženske in otroci tu okrog. Slednjič pa je Anisimov sam vedel, da vse to sploh ni tako. Toda tukaj na ti zapuščeni postaji, ki je je bil sit do smrti, s plotovi, vrtovi, črnimi pošastimi masami na mestu lokomotiv in vozov, z ogi-bi, zvonci in tisoči znanih, vsakdanjih malenkosti, v navzočnosti množice ljudi j, popolnoma tako preprostih in navadnih, kakor. Anisimov sam, — zdaj se mu je zazdela misel o boju, streljanju, krvi, ranjencih in ubitih tako zoprna, očividno in grozno grda.
"Kaj za vraga! . . . Ali bode res tako? . . se mu je vrtelo v glavi izgubljeno, nedomevajo-če.
Temni pasovi pa so se pribli zevali vedno boljinbolj, razdelili se na posamezne ljudi; dalo se je razločiti, kako se trdovrat no in hitro premikkjo stotine nog, in po tem'uporno umerje nem premikanju in po napetem molčanju množice pdtuhnivših se ljudi je čutil vsak, da se zgo di nekaj nerazumljivega, brez umnega in nesmiselnega, takoj.
stvom je brezmočno zamiral razum.
Vojaki ^0 prišli tik pred postajo. A tišina je' ostala ravno-tako zlovešča in napeta. In to je bilo tako neznosno grozepol-no, da je vsakdo želel, samo j^dno se: da bi se vendar že hitreje pričelo "tisto."
"Saj ne more biti . . . ničesar se ne zgodi ..je pomislil Anisimov, nagnil se k mašinistu, ki sam ni vedel zakaj se je bal govoriti glasno:
"Jaz mislim ... ko bi stopili z njimi v pogajanje . . ."
Bledi, nabrekli obraz se je ozrl nanj od spodaj, kakor da ne razume ničesar. Anisimov se j'e za nekaj časa zazrl v njegove okrogle oči, ki so dobile nekakšen divji, plašni izraz, nato je premaknil pogled na neznanega čltveka, ki je stal zraven njega ;profil tega je bil krivo-nos, bled in popolnoma nepremičen, kakor da je l5iJ ta človek povsem hipnotiziran. In nenadoma je z^aČutil tak strah, da so mu celo roke zadrgetale.
Nenadoma je nekje na desni od Anisimova kratko"in samotno jeknil glasen strel, in kakor po dogovorjenem znamenju so se pokrili vsi plotovi, vsi rovi, kupi premoga in razbitih vagonov s kratkimi, iskrečimi se ognji, in napolnili prozorno, mrzlo ozračje z gostim, drobnim prasketanjem.
Anisimov je videl natančno, kako so se zmešale sive vrste, razpustile se in se pomaknile nazaj kakor pod pihom vetra. Videl je, kako so na izpraznjenem, že izteptanem mestu bolestno zagomazele in zaječale že ta trenutek. In pod tem čuv-'posamezne postave; slišal je v
tisti sti'ani oddaljeni krik; njemu pa se je še vedno zdelo, da je to samo "tako," in da mine vsak čas. Toda naslednji trenutek se je vsa"siva množica vojakov opasala z, ognjenimi oblački in suh tresk salv je viharno ožival molčeče belo polje. Nekaj je močno zaprasketalo po vagonih, nekdo je prestrašeno zakričal; tik zraven Anisi-movega ušesa je hipnotizirani, krivonosi človek ustrelil, da je zaglusilo vse. Anisimov se je zopet okrenil k mašinistu.
Ta je še vedno čepel prihu-Ijeno, toda z njim se je vršilo nekaj strašnega: njegova puška je ležala na snegu, obraz je bil čudovito bel, oči velike in so bl-ezmiselno buljile predse. Na-gosto in naglo je mahal pred se-, boj z obema rokama in se počasi valil vznak. A ko je legel s hrbtom na sneg, je nehal mahati z rokami in njegovo ogromno, debelo telo z visokim, polnim trebuhom je obstalo nepremično, kakor zmrznjena žival. Zopet je glušeče vstrelil krivonosi človek, — Anisimov je pogledal nanj in tiho zdrsnil navzdol.
Ves se je tresel in se smehljal brezumno. Mrtvi obraz maši ni sta je gledal naravnost nanj s turobnimi, zdelo se mu je da zamrzlimi očmi. To je bila smrt in Anisimov je šele zdaj razumel, da se je to, v kar ni verovalo vse njegovo bistvo, — v resnici že 'zgodilo. "Ubili so ga . . ." je pomislil. "Moj Bog, kaj je pravzaprav to?"
Ta mašinist je imel ženo in štiri otroke; vse te je Anisimov poznal. Vsak dan je prišel mimo postaje in se pozdravil z Anisimovim. Zdaj je ležal tu, kakor zaklana žival, kakor klada. Mrtev.	I
Anisimov je počasi odšel proč, prizadevaje si, da ne bi gledal na truplo, in se trudil, da si razjasni to, kar se je vršilo v njem samem: kaj mora občutiti ta hip — ali grozo, ali besnost ,ali stud. Spomnil se je kako so se vozili pred enim letom mimo ravno te postaje na vojno ravno ti vojaki, ti pravi ruski vojaki, lastni bratje. In vsem so se tako iskreno smilili; tako tako žalostno je postalo človeku pri srcu, ko jih je vlak nesel v nepoznano dalj. In tako se je zahotelo vsakemu, da bi jim izkazal karkoli prijaznega, prijetnega, pomagal jim v če-mersibodi.
"Moj Bog . . . moj Bog . . . moj Bog . . .!" je ponavljal brezmiselno zmedeni razum in se ni mogel razbrati v kaosu pošastnih predstav in podob.
Naokrog je vonjalo po smodnikovem dimu; a črne postave za vagoni so se gibale čudovito
hitro semintja; zdaj so zbežale nazaj, zdaj padale, se dvigale zopet, zdaj so zopet zlezle na strehe vagonov, in mahoma zdrčale navzdol ter se zgrbile in sesedle v nepremične črne kupe na tračnicah. Odtod Anisimov že ni več videl pritiskaj o-čih vojakov, a strašni valovi salv so se zdaj približevali, zdaj oddaljevali, in stresali kadeče se ozračje.
Potem pa se je pričelo s strašnim treskom d uši ti v o-zračju nekaj nenavadnega, silnega, kakor da se lomi in trga na kosce samo nebo. S tega mesta, kamor je odšel Anisimov, se je videlo, kako se za hip pojavi v dalji t. sivkastosinjem mraku svetla ognjena zvezda, se nato skoro.že skrije v temi, tako da se videla na tem mestu močno črna točka, naenkrat pa se razpali treskajoči grom tik nad glavo Anisimova; in kako udarja nekaj nevidnega, vse ru-šečega, naravnost v črne stene barikad z neverjetno silo, mešajoč vse navskrižem: sneg, črne razvaline, ogenj, dim in snežni prah. Pod barikadami pa se je razlegal krik in vik, in odtod so bežali na vse strani napol blazni ljudje.
Boj se je odločil v četrt ure, toda Asinimovu se je zdelo, da se je vse končalo v eni minuti.
Videl je, kako so se na vrhu
jedne barikade pokaz^
obrisi naravnost proti stresijajočih vojakov,"
kako je nekaj zlovešče' zažvižgalo zraven njeg'' gu. Gledal je, kako črnih ljudi j počasi	-
progi in ob plotovih zelo mirno in brez 1 jale na vojake, videl tani, umazani sneg, razkropljenimi, kakor '1 plazečimi ljudmi, vidM so izza kolodvora prihiteli vojaki v gruč ko so se črni ljudje naglico in brez reda na vse strani, napol^J^ zračje s krikom in n« nim streljanjem.
Topovi so nenadno pričelo je postajati tih®'
de na krik in posame^"'
Sivi vojaki so tekli od'
proti polju, dohiteva mezne črne ljudi, ki s®
tičali v snegu, s krčevi j bftg Co končavali borbo z '
tekli dalje. ,
Na tistem mestu pa J®
'i ko
la zvita in zgrbljena cr i Vršilo se je nekaj tak^ jetnega, groznega in ga, da je Anisimov ve« ■
Na ».t al
Ijg
in instinktivno, brez ^ b( ne čuteč ničesar razei* u 3 ft: nega življenjskega sti"® ^i, žal iz vseh sil po po^i- j ' (Dalje prmoW^ ''ki
- Svi,
Pidoi
Posl
Kmalu bo vodil svoje lastno letalo

ji"
Prej ko si mislite bo dečko, ki sedaj dela letala, vodil svojega lastnega v zračnih višava '
Potrebuje bistre oči, da zgradi prvovrstne —in potreboval bo bistre oči, da bo prvovrsten V
t*"'
Ako nima deček Vid hranečo svetlobo za ^ čno delo, je že vnaprej izročen napenjanju oci bemu vidu in drugim neprilikam."
.kit!*:
N
Zato varujte njegov vid s tem, da mu P^®®.' »P
\}e,
if
Vid hranečo svetlobo, kadar uporablja orodJ^^
kadar čita, piŠe, računa, riše in Opravlja taka dela.
Vedeli boste, da ima Vid hranečo svetlobo, ^ bo rabil Vid hranečo svetilko—svetilko, ki volj luči, prosto senc in motnega žarenja.
^	Izberite svojo Vid hranečo svetilko, dokic
imate še veliko izbero vzwcev na razpolag®
/ h,
Oglašajte v Enakopravnosti
Vid hraneče svetilke spoznate po sledečih pritiklinah
(A)	100-200-300 watt žarnica v večini visokih modelih; 150-watt žarnica v manjših . sledečih pritiklinah.
(B)	Odbijajoča In razširjajoča skleda da direktno In Indlrektno luč brez žarenja.
(C)	Široki senčniki z belo podlogo,
(D)	IllumlnatlnR Engineering Society listek
za odobritev.
THE ELECTRICAL LEAGUE
18th Floor • Midland Balding PRO
katero priredi
ob svoji 30 letnici
Slovensko moško društvo
CARNIOLA TENT
št. 1288 — The Maccabees
v SOBOTO 24. OKT. 1942
v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
IGRA GODBA JOHN PECON
Cenjeno članstvo in ostalo občinstvo se vabi da obišče to prireditev.