Posamezne Številke* Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din 2*—•
„TABOR* izhaja vaak dan, razve« nedelje in praznikov, ob 18. uri x —tdne ter stane
j za ino*
it _____________________     i	na<ion»
D 1©'—> na izkaznice D 18*—* inscrati p« dogovoru.
Naroča »e pri upravi ^TABORA*. MARIBOR. Jurčičeva*
i ulica itearv ^
Tit
ica
Lju
lic
>1 ja
Iteufe
Maribor, torek 8. aprila 1924.
Posamezne številke« Navadne Din 1'—, ob nedeljah Din.,2*—•
UREDNIŠTVO «o nahaja v Mariboru^ Jurčičeva ul. sL 4, L nadstropje. Telefon intorurb. st. 276«. UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tde-fon št, 21- — SHS poštnočckovnl račun štev. 1UZ87.
Na naročila brez denarja m «a ozira. —' Rokopisi so na vračaj«.
Leto: V. — Številka; 81.
Volilna nedelja v Italiji.
|jF y, pričakovanju (volilnega izida.
^	»- KI.-us>’ 'Maribor, 7. aprila.
’t. Včeraj je Italija volila Svojo zaslop-(<4ri!ke V rimski parlament. Izid šo mi f-znan. toda toliko je bilo že v naprej l&otoMO, da presenečenj mi pričakovati. jMassolimi bi jnie bil Mussolini, če si ne 'Mi »znal utrditi tal. Popolnoma izkjju-Leemo je, da bi' ga sedanje volitve vrgle. dNestorjetmo je tudi, da bi’ prihodnje vo-[sBtve iztrgale fašizmu) oblast iz Tok. Zdi se, Ra fašizma me bo mogoče vreči z vo-balnimi1 listki in. s strankarskimi^ lepaki »jsa letaki. Nastopiti bodo (morali važni [gospodarski im socialni einiteljb ki ga jlbodo postavili pred nepremagljive ez m razmajati njegove vrste, ivr u 'Mussolini jako previden m je zčlo nerad despot, Če lahkoz liberalnim1 Cposftopanjeml razoroži Svoje nasprotnike. Zaradi tega noče odpraviti parla-zavedajoč se, da br to bilo.opaS-is*o» -V svojih volilu® govorih je radi o-jogalovaiževal parlament, a je hkrati po rmdarjal, 3a je to zlo potrebno. Naro-, dovtat tnS>č, hjiegai suverenost im bodoč oefc •—'■liaglaša Muslini’ — pa ne lež$ prepirljivih zastopnik® strank, v o-čostenel® parlamentarcih, temveč v 'gveži« discipli nirani 'akciji fašistov, ki (pomlajujejo Italijanski -narodni organi-»ze®. Kako ga pomlajujejo, smo lahko -fvJdell v zadnjih letih«; zlasti jngoslo-jvenski sosedje smo stali na; takem) raz-gtedisShi, -da srn‘o mogli opazovati vso->omodljanstv<r fašizma. Nesporno Pa je, tako izigravanje političnih načeli in fmptod. zagrnjeno v pisiani harlektoski plašč nnoMetga« lfacionalizmX za-:dovoljnjo sedanji sloj italijanske <Jruž-iBo irc 'ho vsled Mussolinijevo taktične 6P»efainsti brakorto še dolgo ohranilo svojo' dosedanjo ®oč. Nesporno je fašizem' 'rešil vsaj en osnovni problem, _ ki ga -drugi.narodi' tako trudoma rešujč® in pa ®owjo rešiti: problem' -narodne discipline,i\n avtoritete. Sjte® i« Pre »prečit marsikatero zJ°, ki je drugod' že Trasfopiloi 'ali »6 liastapa.	T*1?0
probleme) piai - napravljat ffoopasne, » nositi jllv ne-zna in ue more.
Takei tLoktiika fašizma, zdtauze0a*sove B.brezobzirn hm teror jeni proti VSe®, ki bi utegnili biti nevarni, je napravila iz frtali jrmfsttdh volitev uročno zadevo, podobno UtopornlenSm in posebno zaprede-Sfemhii^poroiduv Volilni' -boj so »je vršil pod ppprosfcanimi-tororjc®, M sofjo -razdelil ir nsOfifednčnoštcvilot ti stih drobnih akril-kr ^velikega- pomena za izvestni btraj^rf^patvi toetofn' - ne pridejo prav do izraza. /eovwoVfnŠ3isti ZB^roriliriemu • ali tmCmn®pt®wi;?Tral® -zMuaslTje® ali' pa go ototStraft dSejansko pbfcazaft! svojo vol;(d 'Mjčn se' 'je to zgodilo v vsakem! Jera®, fcjor»so'fnšrstovske' organi zabije i»- •®d^^-V,»sleheTj>em! kraju > tedaj gn> laJpoojfrtšif^fovskt tisrtj goilsrcli1 o-Tnir-neml'd*Tflnr 'vofith)eg;n iboj a, Sri "O - svobodnih: snrditvah, v- roHniclrpa jcjbila stvar drn-|ra«kf«.	je,	;-da"- 'JerMussolini do-
»pflnsto-hesetlo vsonS voditeljem protifnšiatosiskth1 * organ izaCi j, iki zastopajo I®ern3,na, parlhmentama, lUičela,' toda fafdstkf^dd«^: TrjihoVhrr volilcetti' BMfjOTHnPs^ktrtejše pmegTavico ih so tepredaio- IzigrHvsdt. svoboctio -pisanih ali-govosrjendh!' heaedL	,	J
H- Ne «miemo »tndr prezroifi kteistsra/' diar ae Mnesolinf tzpremorrit v-o-lilni.. red.-EP^rla-Oilenifi šteje-tv'>5 poeIancev,)v'Yazde-volilnih, skupin'. St-r^bka, ki
VoliSve ¥ Italiji — v znamenju faSistovskega terorja.
Ne^uvena nasilja fašistov v Julijski krajini*
Mussolinijeva »zmaga« na celi črti.
r' TKST, 7. aprila. V Julijski krajini so pr! včerajšnjih volitvah fašisti vršili velika nasilja. .Tugoslovenskih volilcev ponekod sploh nišo pustili iia volišča. Zahtevali so od njih legitimacijo š slika mi. V. Gorici šo na ulici napadli in pretepli Gabrščcka. Najhujša nasilja šo se vršila v Istri. Napadli so urednika »Istarste Itiječi«. Po celi Istri niso pustili naših ljudi na volišča. Na Goriškem je -položaj istotako nepovoijen. Predvideva se, da ho uspeh' letos slabši nego pri zadnjih volitvah. ; . i -' :	f;
lVj Trstu sta od 56276 volilnih upravičencev glasovala samo 23G02 .voli k a. Fašisti sc dobili 17712, Jugosloveni 2555, unitaro 678, klerikalci 5-‘17, republikanci 2646, demokrati 281, komunisti 4547 gla-
sov. (Pri zadnjih volitvah’ šo dobili fašisti 15119, Jugoslovani 293o glasov).
Od drugod rezultati še (niso znani.
RIM, 6. aprila. (Izv.) Volitev so se u-deležile vse stranke. Nacionalna vladna lista jo zmagala z 'normalno večino. Doslej so znani rezultati iz dveh tretjin cele države. Od 12 milijonov volilnih u-pravičencev jo glasovalo krog 7 milijonov.	;	n	■
RIM, 7. aprila. (Izv.) V Genovi je izid volitev sledeči: od 96.043 volilnih upravičencev, je glasovalo 54.713. Dobili so: nacionalna vladna lista 24.576 glasov, unitaristični socijalisti 17.649, ljudska stranka 4.793, liberalci 3.709, komunisti 2.096, maksimalisti 1297, republikanci 685 in kmečka stranka 160, i
Zmeda v opoziciji radi zadnjih Radlfevih iziav.
* ;f| * Radičeva hrbljavost kriva njenih neušpeJiov. — Radie vse pokvari. ~
BEOGRAD, 7. aprila. Izj-ave gosp., wiew v »Morningpost«, so izjavljali v Radiča v dunajski »Stunde«, da so Ra-j krogih slovenskih klerikalcev, da je dedičevi poslanci prišli V Beograd, da; mogoč«*.da bi: bil' podal a Radič tako
preprečijo od! Pašiča nameravano akcijo proti Bolgarski v Maeodoni ji, da pa nimajo namena, oddajati lojalitetuo izja-
izjavo in da je moral g. Pašie podkupiti poročevalce »Morningpost«. Po zadnjem) interwiowu, objavljenem1 v >Stun-
tve, so (napravile v opozioi j o nalnih' kr o- i de«, pa so klerikalci postali drugega
gih — izvtzemši Radičevo stranko — veliko zmedo. V; opozicijonalnih krogih o-čitajo Radiču sovražnost. Današnje »»Vreme«, ki .registrira dejairiiski položaj, izjavlja nadalje., da se v političnih krogih obdolžuje Radičevo brbljavost, da' politika opozicije v Beogradu ne pride do uspeha. Demokrati (Davidovioevci) in) slov. klerikalci izjavljajo, d-a go-sp. Radič « svojimi dhtervievi1 vso pokva-ffii»i»Kadar smd blizu cilja, dvigne gosp. Radič na Dunaju' svoj kol jn> uniči vse uspehe. Tako se spravlja blok v vedno težavnejši položaj.« Ko je izšel inter-
(mnenja, im' izjavljajo, da bi moral gosi«. Pašio poročevalcem) — če mu ni že poprej plačal — na vsak način’ naknadno plačati za veliko uslugo, !ki mu jo je izkazal. Še neugodnejši uti s nogo prvi 5n-terview jo izzval v Beogradu drugi in-terviow v »Stunde« na škodo opozicije. Zadnji čas jc imela opozicija utis, da se je situacija preokreiiila njej st korist. Itnterview g. Radiča je uničil vse šatnse. Golo v vrstah Radičevo stranke Se čuti velika nezadovoljnost z voditelje® stranke, vendar ne’ pride javno do izraza, ker bi- to vodilo do razkola v stranki.
Poležal v Seogradta.
BECHG-RrAD, 7. aprila. Skupščinski, v 'avdijenci. RadičevtJki poslanci1 so 'se' predsednik Jovanovič se je danes mudil j vrnili v Beograd. V- nekaterih poslan-v radikalne® khibu, nato pa v skupščin-! skih klubih je bilo zelo živahno, skem predsedstvu, odkoder je šel h g. j BEOGRAD, 7. aprila. Splošno pre-Paši6u,,:kjeg-so bili ,tndi -nekateri mani-- vladuje propričaiije, da so seja skupšči-stri. Mudil sc jo tami dol j; časa; nato pa - ue hč skliče več-pred prazniki, je.-šel na dvor din bil od kralja sprejeti
ni mandatov, ostale pa si razdelijo eno tretjino. Ker fašisti e dimi kandidirajo v .vseh okrožjih, jo toliko kot gotovo, da si bodo oni priborili dve tretjina. Opozicija bo tedaj lahko vpila in protestirala, toda vodstvo države ne bo zavisno od nje.
Iz vsega, tega je tedaj pričakovati, da so včerajšnje volitve podaljšale fa-šistovsko dobo v Italiji in potrdile poli-;ttko sfgiior a. Maissoli n i j a. V notranji1 in zunanji1 polftiki Italije se ho;(Po; ivisSej , verjetnosti-nadal je val a dosedanja’ smer.
'Toliko'»lahko sodimo po zaključene® volilnem! boju in v trenutku, ko šolo pri-•čakujemo ptvih' volilnih izvidov.
Prav posebno nas zani®a uspeh’ Ji-po^etveje 's planinko. Knano je, da So
-»pod'tem1 znak oni nastopili "naši rojaki _	_	___ ____________
■v Priniorjn, -Tstrlr-na GoriškcnlMn! na Italuja morala reševati, a jih fašizem'. »Kra»n; v 'zvezi • z' nemško ■ manjšino na tretihikem1 ozemlju, rtali jonska volilna
geometrija-je izročila Jugoslovane in
jjtin f nmt Iji.
večini v ogroninomi volilne® okrožju Julijska Benečija — Furlanija — Bene-ča-nsko. NemOgoče jc, da bi naš živelj pri-šel do količkaj pravične veljave. Tudi v tem' vprašanju je fašizem' pokar zal svojo surovost. Dasi. jugoslov. manjšina ne predstavlja nikake stvarno nevarnosti za Italijo, se je vendar zaklel, da jo mora pritisniti- ik tlom in jo kar-najbolj pohabiti. Takšno postopanje z našo manjšino priča, kako manjšinsko vprašanje, ki -Sekateri® Angležem in Rrancozoml-tolikan.-fbeli -glave, izgloda v praksi. Naša manjšina ni pod. zaščito Društva narodov in njeni krifc.se, izgublja zgolj v ®ejah Jugoslavije. Vendar ,pa. volitve tudi njo ne bodo pokopale in' njena vprašanja -bodo rešena (skupno, s tistimi vprašanji, ki bi jih
s
spretno taktiko le zavlačuje j® na videz topi, ne zavedajoč sc, da jc' v njih ^eksplozivna moč, podvržena,zakonu pri-^tMa-ipfpdpora,^^.	v
Demokratska skupščina v Novem Sadu.
Celo okrožje odobrava politiko g. Pribičeviča.
NOVI SAD, 7. aprila. Včeraj so je vršila tu konferenca okrožne organizacije demokratske stranke. Iz Beograda) so prispeli dr. Popovič, dr. Bukinič in drugi odlični voditelji. Radi velikega) števila navzočih se je konferenca spre. ■menila v veliko skupščino; Prvi je govoril dr. Lukinič, ki je navajal vzroke za oddvojenje Samostalnega kluba. Izjavil je, da je manjši greh, sodelovati1 z radikalci, in-ego podpirati proti državna politiko g. Radiča. V istem smislu stal govorila dr.Popovič in prof. Jovanovič. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v) kateri okrožje Novi Sad odobrava politiko g. Pribičeviča in) tovarišev. Pol zborovanju se je vršil v hotelu; »H kraljici- Mariji« slavnostni banket,
HTJ—	,
KRALJ SE VRNE V BEOGRAD J)
BEOGRAD, 7. aprila. N j. Vel. kralj: se je danes dopoldne ob 10. uri vrnil v! Beograd.
•' ”li
OBISKI VLADARJEV. $ > 1
BEOGRAD, 7. aprila. Računa ge ij tem, da bo oficijelui obisk kralja Aleksandra v Rimu v drugi polovici avgusta. Italijanski kralj vrne obiski tekom! septembra, V Pariz pojde naš kralj prve dni meseca junija. Pri obiskih vi Rinita in Parizu bota kralja iirf kraljico spre-,, mljala min. predsednik in) minister za! zunanje zadeve.	''M
-D-
POVODNJI OB SAVI IN DONAVI, irj
BEOGRAD, 7. aprila. Povodenjiskal; nevarnost ob' Savi in Donavi še vedno Obstoja, Tudi v Beogradu še največ ja. nevarnost ni minila. Prostor med 'donavsko obailjo in železniški® na®po® jo že pod vodo. Večji parniki ne morejo, več voziti pod savski® mostom. Več' hiš ob obali Save je pod vodo.	■ /;
—O—•	’-	rN-J;- ;'J
volitve v Bavarski deželni >
ZBOR.	ae	,»	»	ji
MONAKOVO, 6. aprila. (Izv.) Rezu!-1 tat volitev v mOnalkovske® okrožju: volilnih upravičencev 408.772, oddanih’ glasov 300.876, t. j. 7316 odst. Od! teli- eo dobiti: ljudski blok 104.972 glasov, združeni socijalni demokrat jo 151.489, bavarska ljudska stranka 59.636, komunisti' 47.986, združeni nacionalni 'desničarjih 12.721, nemški blok 7.642, nemška ljudska stranka 4.155 in bavarska -zvezal' -srednjega stanu 2858 glasoV*v	-	1]
'*:i»!•-:'■	»-O—	/	,q](
Samomor italijanskega' profesorja.?!
RIM. 6. aprila. (Izv.)’ Profesor Mo®0- j gliano, ki je kot bivši socijalistični irfi, pozneje reformatistični politik igral j večjo vlogo, ter je bil pred te® profesor filozofije na rimski univerzi, je daiies| zjutraj osvršil samomor, SkočiRije-^'p-J knrt svojega'^stanevanjai-ter .ostal"; hal j mestu mri o v.	:	'	»j-j
r' -n— ■:	•	1$
BORZA	•i
CURlH, 7. aprila. (Izv.) Predb'orz®l Pariz 33-4<), Beograd 7.10, London! 24.87».] Praga 37.60, Milan 25.55, New,jto-pkkb73,,! Dunaj 0.O08L	»	:	v:	^	»
ZAGREB, 7. apriTa. Pariz 472.5(H-*j 477.50, Švica. 14.13—14.23, Londo® 351—.354 Dima j 0.1138—0.1158, Praga '240.90—
Milan!'357.75—360.75, ATowyorfc 80.15-81.15.)
BEOGRAD, 7, apriTa. Radi pravo-' slavnega praznika Marijinega Ozuane-,) nja danes borzi- v Beogradu ih Nove®' Sadu ni&te- poslovalL -
Stran 2.'
»T A K O ffč
T 'Mftrihdru, tffle s. 'alprTTa 1924’
Politične vesti.
* Za politiko g. Pribičeviča se ne izrekla v sv-oji seji dno 5. tm. oblastna organizacija Demokratske stranke v Zagrebu. Izjave solidarnosti z njegovo politiko so poslale tudi strankine orga-tnizacije v Kori ni, Subotici, Tačevi, Ko-imiži, Mitroviči, Splitu, Šibeniku, Kni-;nu, Zlarini, Biogradu na Moru, Dubrovniku, Kotoru, Makarski, Obrovcu, Metli oviču, Supetri, na ctokib Vis, Hvar in Ka.b, Sušafcu, Ercegnovem, Mostaru itd. Izjave soglasja so začele prihajati celo iz Šumadije. Organizacija v Šahcu se je z 12 proti 3 glasovom1 priključila stališču g. Pri biče vica,
* »Moje shvatanjc«. Pod tem1 naslovom1 jo priobčil g. Pribioevič v beograjski »Politiki« članek, v katerem' povdar-ja:	1. da je narodno edinstvo brezpogojni temelj vsako državne politike, 2. da se treba koriti tako dolgo, da podleže vsak separatizem, in 3. da se nobeina Stranka ne sme izneveriti obljubam, ki 'jih je dala volilcem. G. Davidovič bi pikdar ne bil dobil svojih mandatov, a-ko bi bil narodu povedal, da hoče pak-tirati z Radičem. Isto velja za zemljo-radnike v Bosni.
* Klerikalni tigri že zopet mahljajo a repom. Iz Beograda poročajo, da se Koroščevi sučejo okrog Pašiča. Govori so o tem, da so klerikalci uvideli, da z Radičem ne bo nič in da se nameravajo počasi izmuzniti iz opozici jonalnega bloka. Seveda bi radi pri tem napravili zopet strankarske kupčije. Vkljub vsemu pa je ljubljanski »Slovenec« še tako ■nesramen, da očita drugim' »epidemijo pašičialis«.
1	* Nove izjave Stipice Radiča. G. Ra-
dič ne more molčati. V soboto je zopet podal na Dunaju neko izjavo, v kateri pravi, da njegovi poslanci niso zato šli v Beograd, da bi podali izjavo lojalnosti, ampak zato, da preprečijo napad na Bolgarijo, katerega je baje za tnarec ali april pripravljal g- Paši6. Tudi je baje Pašič pripravljal okupacijo Skadra n Soluna. Radičevi poslanici so hoteli le preprečiti to imperijali-stično politiko, ostanejo pa še vnaprej prepričani republikanci, in ne mislijo 'dati kake lojalitetne izjave kot protivrednost za revizijo ustave, tem manj, ker se zgolj z revizijo ustave ne bodo zadovoljili.
* Del Radičevcev zapustil Beograd.
Del radičovskih poslancev z dr. Mačkom na. čelu je v soboto zapustil Beograd ter se vrnil v Zagreb. Sotrudniku zagrebških »Novosti« je nek voditelj HRSS izjavil, da bo treba čakati na daljni razvoj dogodkov. »S pomočjo nekih tajnih sil«, pravi, »ki uravnavajo srbijansko politiko, je Pašič zopet dobil vse niti v svoje roke. Opozicijonal-taemu bloku sedaj ne preostaja druzega, bego čakati, da Pašič zopet sam pusti vajeti iz rok.«
* Verifikacijska seja Narodne skupščine bo menda vendar te dini, zlasti še iker je g. Pribičevič v imenu svojega kluba sporočil g. Paniču željo, da se verifikacija čimprej izvrši. Nocoj (v ponedeljek) bo vlada definitivno- sklepala o zadevi.
* ■protiuemške demonstracije v Varšavi. V Varšavi so se vršile minulo soboto velike protiuemške demonstracije. ^Večtisočglava množica je korakala v povorki skozi mesto. Povod za to je dal še vedno nepojasnjeni napad na poljski koc ,'ilat v Allensteinu. Dohode k nemškemu konzulatu je policija zaprla in tako preprečila vsake morebitne izgrede. Ogorčenje proti nemškim nasilstvom toad Poljaki -v obmejnih krajih silno naraščal
* Komunistični Izgredi v Berlinu in
Frankfurtu. Komunistični izgredi so v Nemčiji zopet na dnevnem redu. Po nekem zborovanju krščanskih socijalcev eo komunisti vdrli v dvorano ter hoteli zborovalce odstraniti. Prišlo je do krvavih spopadov, dokler policija ni napravila reda. Več oseb je bilo ranjenih. Še hujši izgredi so se odigrali v Frankfurtu. V Hipodromu se je vršilo zborovanje nemške ljudske stranke, na katerem! je govoril poslanec Wulle. Nenadoma so komunisti vdrli v dvorano ter vrgp proti govorniškemu odru bombo-
Osem* oseb je bilo vsled eksplozije težko ranjenih; Razvil se je krvav pretep, dokler ni dospelo ojačenje policije, ki je z orožjem napravila zopet red.
Dnevna kronika.
— Himen. V Celju se je 6. tm. poročil profesor g. Ludovik Vagaja z gčno Pavlo Gostiša iz Logatca.
— Promocija. Dne 5. tm. je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja prava g. Franjo Farkaš, sodnik v Murski Soboti.
— Odpust vojakov letnika 1839 se izvrši dne 15. tm1.
— Izplačevanje invalidskih podpor. Finančni minister je odobril ministrstvu za socijalno politiko kredit v znesku 77 milijonov 570.883 dinarjev v svr-ho izplačila rednih invalidskih podpor in doklad. V vseh' pokrajinah se bodo v naslednjih dneh začele izplačevati podpore.
— Izpiti za slovensko stenografijo.
Usposobljenostmi izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnih šolah se bodo vršili v pondeljek dne 28. aprila 1924 v vladni palači v Ljubljani, soba št. 21. Prošnje za pripust naj ee vlože do 19. tm. Taksa znaša 100 D.
— Konflikt radi nošenja fesa je bil te dni v Beogradu rešen. Minister sao-bračaja je dovolil, da smejo muslimanski uradniki tudi v službi nositi fes. Ta konflikt je grozil v Bosni izzvati resne posledice.
— Uveljavljenje sekvestrakih konvencij. V Beogradu so bile dne 5. tm. izmenjane ratifikacijske listine glede 'konvencij med našo državo ih' Avstrijo. Te konvencije se tičejo predvsem u-kinjenja sekvestrov avstrijskih državljanov. Fungirala sta od naše strani dr. Otokar Rybar, z avstrijske pa odpravnik poslov Hoffinger.
— Nov most med Beogradom in Pan-čevem. Ministrski svet se je te dni ba-vil z načrtom mostu med Beogradom in Pance vim. Načrt bo izročen v prou-oevamje posebni komisiji strokovnjakov. Zgrajen bo iz betona in bo imel dvoje nadstropij. Gornje bo urejeno za pešce, vozove in cestno železnico, dočim bo spodnji del služil kot železniški most.
— Obtožnica zoper Čarugo je dovršena in mu je bila te dni prečitana. Obsega 39 s strojem pisanih strani ter opisuje sledeče, doslej ugotovljene krivde: 6 roparskih umorov, 15 roparskih napadov, 4 umore, 1 slučaj javnega nasilja in! 1 slučaj posilstva. Pri vseh teh zločinih je bilo ubitih 16 oseb ter ukradenih 620.070 D, 300 dolarjev in 29 napo-leondorov gotovine. Soobtoženih je še 14 razbojnikov. Državni pravdnik predlaga sledečo obsodbo: za 9 smrt na ve-šalih, za 5 težko ječo po 10—20 let, za ostale pa ječo izpod 10 let Glavna razprava bo bržkone pričeta krog 1. maja.
— Poskusi z radiotelefonom v Novem Sadu. Telefonski odsek električnega društva v Novem Sadu je vprizoril zanimive poizkuse s brezžičnim telefonom. Slušatelji so lahko poslušali koncerte, ki so se vršili v Berlinu. Dalje so slišali predavanje v Manchestru. Društvo namerava instalirati več brezžičnih telefonov po mestu im po vsej Vojvodini.
— Poplava v Črni gori. Vsled nenadnega preokreta vremena se je začel sneg po črnogorskih planinah naglo topiti. K temu je še nastopilo pomladansko deževje, vsled česar so reke im P0-toki silno narasli in poplavili vse nižje ležeče pokrajine. Največja škoda je v podgoriški in nlkšlčki okolici.
— Nesrečen skok z vlaka. Železničarji so sicer precej spretni v skakanju z vozečega vlaka, vendar pa se tudi pogosto dogo d c nesreče. Tako je pred par dnevi v Temerinu železničar Josip Ru-ruz skočil tako nespretno z vlaka, da jo padel pod voz in so miu kolesa odrezala obe nogi nad kolonom. Izgubil je mnogo krvi, predno so ga pripeljali v bolnico, veridar pa upajo zdravniki, da mu ohranijo življenje,
— Širjenje španske bolevjil. Letos ee zopet v večji meri pojavlja španska bolezen ali gripa. Tako je zelo razširjena Po Bosni, zlasti pa v Sarajevu, od koder je bila bolezen prenesena tudi v Črno goro. V Bodgorici je v.zadnjem ted-.
nu obolelo 800 ljudi, mnogo Pa jih je že umrlo. V teh krajih posebno primanjkuje zdravnikov in zdravil, ki so tako draga, da si jih ubobožauo ljudstvo niti kupiti ne more.
— Umor v železniški delavnici. V Sarajevu je popoldan dne 3. aprila zapazil čuvaj železniške delavnice Marko La-buša, kako se je nek lopov, po svoji zunanjosti cigan, sumljivo plazil okrog delavnice. Čuvar je videl, kako je cigan1 nabasal v vrečo precejšnjo količino li-ma in jo nato odkuril proti taborišču Kralja Aleksandra. Labuša je potekel za njim in ga je na taborišču prijel. V tem trenutku se je lopov okrenil in u-daril Labuša z nekim ostrim predmetom' po glavi, tako, da 'se je ta onesvestil. Nato je potegnil izpod plašča nož ter zabodel čuvarja v prsi. Ko so drugi železnčarji, ki so iz daljave opazovali prizor, pritekli na mesto, so videli, da je Labuša ležal na tleh v mlaki krvi in da je že umrl. Na lice mesta je prišla takoj policija s policijskim zdravnikom. Lopov je pobegnil, vendar ga e-hergično zasledujejo.
— Železniška stavka v Nemčiji. V Nemčiji je izbruhnila železniška stavka, ki zavzema vedno večji obseg. Včeraj se je vršila v Berlinu centralna konferenca, ki naj bi izdala parolo za splošno stavko.
— Stavka pristaniških' delavcev na Angleškem se nadaljuje. Pogajanja so ostala brezuspešna,
— Tvornica smodnika zletela v zrak.
V mestu Bari je v noči od 4. na 5. tm. zletelo v zrak poslopje, v katerem' se je nahajala majhna tvornica smodnika. Poslopje je bilo last neke vdove Mali. Eksplozija je porušila mnogo sten sosednjih hiš in’ v vsej soseščini so popokale šipe. Lastnica, njena mati in njen brat so umrli takoj, ko so Dih prepeljali v bolnišnico. Ostala dva sta pa nevarno ranjena. Nesreča je nastala najbrž radi i^kre, ki je padla v že napolnjene 'bombe.
Koroške vesti.
Guštanj. Obesil se je delavec Dominik Lečnik v bližnjem gozdu. Vzrok samomora ni znan. Menda so bile finančne in rodbinske razmere.
Prevalje. (Odlok o kontroli tujoev po naših podjetjih kaže zanimivosti.) Inozemci-Nemci imajo vsi dovoljenje za bivanje in zaposlenost, dočim' Slovenci iz Koroškega tega nimajo. Tako bodo Slovenci iz obratov odpuščeni — Nemci pa lepo ostanejo. Tako čistimo podjetja! Opozarjamo oblasti na to in jih pozivamo, da se zavzamejo za te ljudi, da dobe tudi ti dovoljenje za zaposlenost.
Dopisi.
Slovenska Bistrica. V četrtek 3, tm1. ee je vsled naročila velikega župana vršilo v tukajšnji mestni občini glasovanje Občinarjev o slklepu občinskega odbora, da se otvori v mestu meščanska šola na občinske stroške. Glasovanje je pokazalo, kako se ljudstvo zaveda pomembnosti te ustanove. Čeprav bodo z vzdrževanjem združena za občino velika bremena, ni niti eden glasoval proti, pač pa so vsi izražali iskreno željo, da se naj odpre prvi razred že to jesen. Upamo, da bodo merodajne oblasti ukrenile vse potrebno, da se ta želja izpolni. Vidi se; da sedanji občinski odbor razumeva potrebe ljudstva in’ da vestno vrši nalogo, ki so mu jo občinar-ji zaupali. — V soboto 12. tm. zvečer ob pol 8. in v nedeljo 13. ob 3. uri pop. priredi tukajšnja Čitalnica predstavo. Igrala se bo Finžgarjeva »Veriga«. Vloge so v rolkah naših starih, znanih igralcev, vsled tega si moremo obetati lep užitek. Vabimo k obilni udeležbi posebno naše kmečko ljudstvo, iz čigar življenja je igra posneta.	.j..*-
Podpirajte Jug. Matico!
E. Z.:
(Za ustanovitev Radio-kluba V Mariboru.)
Vedno pogosteje srečavamo v naših časopisih vesti in notice o radio-te-legrafu in telefonu, o brezžičnih postajah in uspehih, katere je ta ali ona dosegla. Večina z zanimanjem čita take stvari, vendar koliko jih je med njimi, ki tudi količkaj razumejo od vsega?
Razumljivo. Vse to, kar opis uje ja časopisi, se dogaja daleč od nas in —* brez nas. Žalibog! O tem, kar se je drugod že razvilo v cvetočo obrt, kar na pr. v Ameriki ali pa na Angleškem zna že Skoro vsak šolarček, o tem naša inteligenca niti no sanja.
In vendar se ti interesantni pojavi dogajajo dnevno, skoro vsako minuto krog nas, takorekoč skozi nas: elektro-magneticni valovi švigajo z neznansko hitrostjo od tečaja do tečaja, čez gore in morja; oni ne poznaijo ovir, ne poznajo mej.	-t
Vesoljni eter <s svojimi valovajočimi energijami je čudežen, skrivnosten drugi svet, v katerega je pokukalo človeštvo komaj pred kratkimi desetletji. In koliko je že doseglo v tem kratkem času s svojimi borimi pripomočki. To, kar si je Marconi prod 30. leti komaj upal sanjati, stoji danes pred nami kot doseženo dejstvo. Z velikanskimi koraki stopa ta najmlajša veda — veda bodočnosti — naprej od poskusa do poskusa, od 'cilja do cilja. lir še dolgo ni vse doseženo.
Danes imamo brezžične velepostaje, ki vežejo pol sveta (Nauen—-Honolulu, Nauen—Buenos—Ayres); hnanio brezžične telefonske zveze med Evropo ini Ameriko (okrog 5000 km). A brezštevilni so problemi, katere bo še treba rešiti, predno bo mogel reči človeški razum: popolni smo.
V modernih' državah imamo na tisoče inženerjev in drugih inteligentov, ki delujejo dneve in leta na tem polju. Njim ob strani stoji množica taikozv. radioamaterjev. Ti-Ie, e svojimi enostavnimi postajami in aparati, poslušajo, poskušajo in' javljajo svoje dosežene uspehe, svoje opazke. Danes imamo že nebroj raznih statističnih podatkov, imamo knjige, brošure in časopise, ki prinašajo vsak dan nova razkritja, nove uspehe. S skupnimi delovanjem1 vseh teh tisočev si moremo tolmačiti tempo iznajdb, ki prehitevajo druga drugo.
Na Angleškem jo bilo do koncem' 1* 1923 okroglo 600 tisoč organiziranih a-materjev. Vsled raznih olajšav s strani vlade se računa, da se doseže letos število dveh milijonov. Ravno tako je v Ameriki, Franciji, Belgiji. Švici in od januarja 1924 seml tudi v Nemčiji. Skoro vsak amater si nabavi majhno sprejemno postajo, ki ne stane danes več kot 3000 Din. Ali pa si jo napravi sami
— neverjetno enostavni so namreč pripomočki, s katerimi se to doseže. Pač pa so zahteva od njih strokovno znanje
— kar je pravzaprav samoobsebt razumljivo, kajti brez temeljitih študij itak z 'najboljšimi aparati ne bo dosegel ■ničesar. In razuntega je organiziran' v kakem klubu, ki prevzame odgovornost za članstvo in jamči zanje v vsakem oziru napram državi.
IW pri nas? Pred nekaj meseci je izšla naredba, da se smejo postavljati brezžične sprejemne postaje po prijav-Ijenju poštnemu, ravnateljstvu. Pozneje smo čitali enkrat, da. je na Bledu prva taka postaja začela delovati. To jo vse.
Ali ne bi bil čas, da bi se tudi pri bas začela zanimati javnost za stvar —•' kajti na inicijativo s strani vlade, kakor je to drngod, ne smemo računati! Zakaj stojimo ob strani, prepuščamo vse delo in seveda tudi lovorike drugim, krt bo vendar danes-jutri zivljn-nske vaznd-sti za 'nas vse, za vsakega posameznika:.
'Ali rie bi kazalo, da bi se tudi naša Inteligenca strnila v klub, ki bi začel a sistematičnim' delom' na polju brezžičnega brzojava in1 telefona? Ki bi vzbujal s predavanji in' poskusi smisel ter zanimanje za stvar tudi v širši javnosti; posebno med mladino, ki vendar tako rada eksperimentu je, mladino, ki bo doživela gotovo še veliko večjih čudežev, kot smo jih videli do danes mi! Zakaj , bi., mej najzapi.nuvejša panoga moderne
V Mariboru, dne' S. aijSrila 1924F
«T ■£ b o K«rv
T&fSčH a'1
vede ostala 'ffašimJ otrokom prikrita, ko je vendar tako lahko vsakemu dostopna! — Klub bo gotovo z lahkoto dosegel to, česar posameznik ne more. Našle se bodo gotovo strokovno izobražene moči, ki bi sodelovale. Tako se bomo tudi izognili temu, da bi nepoklicani širili popolnoma napačna n azil'a n j a o stvari, kakor se je to zgodilo na nekem predavanju nedavno ravino v Mariboru.
S skupnim1 delovanjem1 vseh1 bomo privedli ravno našo mladino v povsem inov, idealen svt; spoznala bo skrivnosti tega nevidnega, brezmejnega vesoljstva in pozabila pri tem na grdi goli materijah zem današnjih dni. Tudi to ne bo eden najmanjših uspehov.
(V smislu zgornjega članka se prosijo vsi, ki se zanimajo za stvar, ozir. ki bi imeli kake predloge, da sporočijo to uredništvu pod šifro »Radio«. Ako bo 'dosti interesentov, bi se tak klub lahko ustanovil.)
^ 3DS.
V Krčevini se je vršil v nedeljo dopoldne zaupni sestanek. Sklenjeno jo bilo, da se za v soboto zvečer skliče drugi sestanek, v katerem se bo ustanovila krajevna organizacija stranke. Sestanka sc je v imenu oblastnega odbora udeležil g. Kejžai'.
V Zg. Dupleku se je v nedeljo pop. pri g. Partljiču vršil lep zaupni sestanek, obiskan iz vseh občin župnije Sv. Martin. O položaju jc govoril g. dr. Pivko, ekonom K- Grm ga o raznih gospodarskih vprašanjih. Razvila se je živahna debata, v katero so posegali domačini.	v	.
V Framu so je vršil v nedeljo po maši sestanek pri Škuraju. Bil je lepo obiskan. Zborovalci so pazno sledili govorom g. dr. Lipnlda o položaju.
Javni shod v Vuhredu. Nad 50 ljudi obojega spola se je zbralo v nedeljo 6. :tm. ob 17. uri pri Sgermu na javni sliod 'demokratska stranke. Shodu je predsedoval g. Fr. Jenčič, gg. Voglar in dr. •Koderman sta pa poročala o političnem1 položaju in o podrobnih organizacijskih vprašanjih. Razvila se jo zanimiva razprava, katero jc zaključil predsednik z navduševalnim' nagovorom’.
Sestanka v Zgor. Vižingi se je udeležilo krog 3o Občinarjev. Vodil je sestanek g. notar Kolšek, gg. Voglar iu dr.
,Koderman pa sta razpravljala o položaju in o pripravah za volitve. V debato So posegli gg. Kolšek, Predan in’ dragi. »Demokratska stranka je tudi v doslej skoro nepristopnih občinah Dravslke doline našla tla za razširjenje svojih idej:
Javni shod v Trhonjah se je vršil v ■ to ed el j o 6. trn. ob’ 10. uri pri županu Brajniku. Nad 50 mož, mladeničev inžen se je udeležilo shoda in z izrednim1 zanimanjem so sledili vseskozi stvarnim Izvajanjem strankinega tajnika Špindlerja, ki jo v več ko enournem govoru pojasnil politični položaj in razkrinkal (krivce razmer. Govoril je tudi še uredil it g. Ozim, nakar se je razvila zanimiva razprava, v 0,-a ter o so posegli domačini. Načelo se je tudi vprašanje žel. postajališča, katero Vkljub večkratnim'komisijam še vedno ni rešeno. Strankina organizacija bo v zadevi intervenirala na merodajnem mestu. Zborovalci so izvedli željo, naj bi so v kratkem vršil (v Tarbonjah gospodarski shod, nato pa zopet politični.
Zaupni sestanek za Vuzenico in Muto so je vršil v nedeljo 6. tm. oh 5. uri pop. pri mostuarju, ob lepi udeležbi zaupnikov iz obeh občin. Po kratkem poročilu o političnem1 položaju, katero jo podal strankin tajnik Špindler, so se obravnavale razmere v obeh občinah zlasti z ozirom na raarfe volitve in bili storjeni prirherni sklepi. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne strankine organizacije. Ustanovitev Ise izvrši prve dni meseca maja.
Murska Sobota. V sredo dno »3. aprila Wo jc vrši 1 v prostorih hotela Dobrav v Murski Soboti redni mesečni družabni sestanek kraj, organizacije JDS katerega so jc udeležilo veliko število naših somišljenikov. Naš delegat v oblastnem taačclu g. notar Koder, ki se ravno en dan prej vrnil iz načelstvenega zboro-va-Pjn. v Ljubljani, jo obširno referiral o iv^onv.k-ar &e jo dogodilo, oziroma raz-.
pravljalo v Ljubljani, mam! jasno naslikal sedanjo situacijo. Nato se je razvil živahen pogovor o raznih stvareh. Teni potom se naznanja vsem članomi in somišljenikom’, da se vršijo ti redni mesečni družabni sestanki redno vsako prvo sredo v mesecu, toraj se vrši prihodnji družabni večer kraj. org. JDS v Murski Soboti, dne 7. maja v običajnih prostorih.
Demokratski družabni večer v Celju se vrši v soboto dne 12. aprila ob 20. uri
V veliki dvorani Narodnega doma.
Lepo uspela shoda JDS v Rdečem
bregu in Podvelki pri Breznu ob Dravi.
V nedeljo dne (i, tm. se jc vršil za občine Lehen—Rdeči b reg v gostilni Voll1-mejer v Rudečem bregu. Db lepi udeležbi zavednih Pohorjauov jo otvoril shod točno ob 10. uri 30 min. pod predsedstvom g. Volimaierja, veleposestnika in gostilničarja, g. nadučitelj Majcen. Ker je bil g. župan nujno zadržan’, je pozdravil zborovalce po g.du nadučitelju Majcenu. Nalo je dr. Reisman v l'A urnem! govoru orisal pomen politiko za občinsko ih narodno! gospodarstvo, o razvoju demokratske' stranke, njenem programu in dosedanjem1 delovanju, omenjal, iz katerih razlogov je šla Pribiče-vič-eva skupina v vlado. Nadalje je poročal o delovanju ostalih političnih strank, o obljubah nasprotnikov pri zadnjih volitvah itd. Govorniku so zborovalci z velikim) zanimanjem sledili in so se jio končanem govoru odobravala njegova izvajanja. Pri splošni debati.se je dalo na mnoga vprašanja pojasnila. Iz debate se je razvidelo, kako so Po-horjanii, posebno še oni, ki so ob zadnjih volitvah dali svoje kroglice za klerikalno avtonomijo, razljučeni nad nedelavnostjo 21 tigrov, ki so bili vsi polni krasnih obljub, dejansko pa kot poslanci niso skoraj v nobenem slučaju znali zastopati interesa.slovepskega ljudstva, temveč sanio interese svoje stranke (n. pr. preložitev občnega zbora Kmetijske dražbe, draginjske doklade za duhovnike, imenovanja škofov itd.) Na splošno željo tamošnjih občanov se bode zopet v kratkem' vršil podučen1 politični shod. Popoldne se je vršil ob uri sestanek v Podvelki v gostilni g.a Grogla. Tudi za ta sestanek' je bilo precej zanimanja in je bila udeležba za’Podvelko prav lepa, Pod predsedstvom g. nadučitelja se jc otvorilo zborovanje, na katerem sta gori omenjena " govornika obrazložila vsestransko dosedanjo' politično delovanje demokratske ter tudi ostalih' strank. Tudi tukaj se je razvila prav živahna debata, v katero šo posegli zborovalci. Na obeh shodih je 'govoril tudi g. Dole-žal.	š
Poročila o shodih v Slivnici pri Celju, Sv. .Turju ob j. ž. in na Ptujski gori prinesemo jutri.
Mariborske vesti.
Maiibor, 7. aprila 1924 Proslava lOOletnice rojstva Branka Radičeviča.
Minulo soboto dno 5. aprila 1924 ob 20. uri sta priredila Čitalnica in Sokolsko društvo v veliki dvorani Narodnega doma proslavo lOOletnice rojstva srbskega, pesnika Branka Radičeviča; združeno z družabnim večerom. Obisk je bil zadovoljiv. Številno so bili zastopani naši častniki in vojaki, intelektualci. Vendar bi bila udeležba slovenskega občinstva lahko večja. Pri nas jo pač še vedno premalo zanimanja za take proslave, ker so ne zavedamo dovolj, da je ob pesmi in) proroški besedi velikih sinov našega naroda, ki so živeli in delovali pred naini,. vzklila želj a po osvobojenju in ujedimjenju. Oficijelni del sporeda jo potekel v slavnostnem razpoloženju, ki je bilo primerno spominu tako odličnega predstavnika srbsko literature. Za uvod jo zaigral sokolski orkester pod vodstvom br. Šušteršiča živahno Pozdravljeno »Sokolsko koračnico« in uverturo \z Slovanskih melodij. Zatem jc gosp. Božidar Borko očrtal Branka Radičeviča. — V u-vodu je podal vsestransko sliko dobo narodnega preporoda Irt roAnkike,‘govoril je o ustvari tol ji h srbske narodno književnosti tor nagi a šal mladostno gibanje preenuske Srbije v nasprotju s konzervativno ikn§žovi&Q,. Kato je pla-
stično prikazal mladega1 »Dioniza« Branka, pomudil se je nekoliko s slikanjem vinorodnega, bogatega in narodnega Srema, ki je dal Branku-gimna-zijcu toliko pesniškega razpoloženja. Nato je pospremil pesnika na Dunaj, kjer je stopil v krog tedanjih naših znanstvenikov iii pisateljev; tu pa. jo končalo njegovo življenje, ki je bilo ‘kratko, zato pa bogato in 'lepo kakor njegova pesem sama. Slednjič je predavatelj odkrival lepote Brankove poezije, in njeno vsebino, ki jo tvorijo: priroda, erotika in otožna refleksija, kadar se spominja pomladi in mladosti, ki se nikoli ne povrne. H koncu je predavatelj Branka Radičeviča spretno in kritično primerjal z našim Prešernom in je s tem zaključil zanimivo predavanje Za svoja izvajanja je žel dolgotrajno odobravanje. — Nadalj-ne točke programa so tvorile recitacije Brankovih pesmi. —■ G. Momčilo Jovanovič, stud. phil., je živahno in temperamentno recitiral odlomek: Iz djačkbg rastanka. Vragolije fe — ? —• je s čustvom in prisrčnostjo prodnašal g. Dušan Knvadžič, adv. kand. Glokobo čustveno je recitiral otožno: Kad mlidija umreti g. Vidau Petrovič, stud. tehn. Recitatorje je nagradilo občinstvo z o-dobravanjem. Pavze med recitacijami je izpolnjeval orkester z uverturama iz Smetanovih oper »Hubička« in »Prodana nevesta«. Žel je istotako mnogo odobravanja, Z valčkom' iz Gounodove opero »Faust« je bil slavnostni del sporeda izčrpan in pričel se je zabaven del z družabnostjo in plesom.	R. — m.
* •* ' ' Vi • .*• -f'” ’ ' m	5n£S£ it v
m O moderni umetnosti bo predaval »nocoj v Ljudski univerzi naš mladi u-metnik, znanec z dosedanjih mariborskih razstav, akademični slikar g. Franjo Stiplovšek. Njegovo predavanje, ki ga bodo spremljale škioptične slike, bo najlepši uvod v razstavo ljubljanskega »Kluba mladih«, ki bo tekom Velikega tedna otvorjena v Mariboru. Predavanje bo no samo poučno, ampak tudi zanimivo, zlasti z ozirom na slike. Vstop jo popolnoma prost. Začetek ob pol 20. uri (mala kazinska dvorana).
anl Akademija dobrovoljcev in Jugcsl. češkoslov. Lige. Pred nekaj dnevi smo sporočili, da v soboto zvečer dne 12. tm* priredita Klub dobrovoljcev in Jugosl.-češkoslov. Liga skupno akademijo, kateri iso padli ali krvaveli za ideal narodne svobode in ujodiujenja. Na akademiji sodelujeta vo.ina muzika pod’ vodstvom! svojega kapelnika g. Herzoga in Glasbena Matica; slednja zapoje pod vodstvom) g. ra vin. Topiča dve pesmi iz svojegtu ljubljanskega programa im' sicer: 1. Prochazka, Moravska narodna, 2. Fajgl, Stara ljubezen. Najzanimivejše Pa bo predavanje generalnega konzula OSR. v Ljubljani g. dr. Bencša o bitki pri Verdunu. G. dr. Beneš sc je kot češkoslovaški legijonar sam) udeleževal velikih bitk okoli Verduna, bitk, ki so bile odločilnega pomena za nadalj.no antantno' ofenzivo ob Marni in Somovi, torej tudi za končno zmago zaveznikov, čije rezultat je bilo tudi osvobojen je Jugoslovanov in Čeliošlovakov. Predavanje g. dr. Boneša bo trajalo približno pol ure in! bo oživljeno s skioptičnimi slikami. Drugo zanimivo predavanje bo imel bivši jugoslov. dobrovol joe g. Boris šlajmOr, ki bo govoril o dobroveljski akciji, zlasti z ozirom rta Rusijo. Pričakovati je tedaj, da bo sobotna a-kademija nadvse zanimiva prireditev, ki bo hkrati velikega naeionalno-vzgoj-nega pomena.
m' Vodja električnega podjetja odstavljen. Mestna občina j© radi obilice pritožb morala odstaviti vodjo mestnega električnega podjetja inž. g. Janeza Toplaka. Mesto je moral takoj zapustiti. Služba je razpisana. Odpovedal je svoje mesto tudi obratovodja Otmar Gartner. Oba sta naduta nemška nacionalen. Na njuno niesto morajo priti Slovenci.
in' Preložitev nabiralnega dne Ljudske knjižnice. Ker so vrši prihodnjo soboto 5. aprila po vsej Sloveniji »olimpijski dan« naših športnikov, je Ljudska knjižnica preložila svoj nabiralni dan na prvo soboto majnrka, tj. dne 3. mOjnfka iti v nedeljo 4. mejnika. V teli dneh pa se vrši nabiralna akcija knjižene© nepreklicno, preložila pa bi se le v blučaju deževja na prihod® ji teden.
ni Prepovedano je puščati Perutnino
na ceste. Mestni magistrat opozarja občinstvo ponovno, da je po določilih § 12 eestno-promelnega in snažbenega reda z dne 15. marca 1882, št. 1430 za mesto Maribor prepovedano puščati na ceste, trge in nasade kokoši in drugo perutnino. Ker ima ta.prepoved veljavo za celi mestni okraj, se predstoječe naznanja občinstvu s pristavkom, da ima kr. varnostna straža nalog osebe, ki se ne ravnajo po teh določilih, prijaviti, nakar se bo proti njim v smislu § 19 navedenega reda uvedlo kazensko postopanje.
m Policijske vesti. V soboto dne 5. aprila sta bila na koroškem! kolodvoru aretirana nek B. Jože in K. Franc, prvi strojevodja, drugi kurjač. Pri prvem! •so našli 2 kg saharina, 5 kg sladkorja, 200 škatel.j vžigalic; pri drugem pa 3 kg saharina. Oba tihotapca so zaprli. ■— V noči dne 7. aprila je našel nek stražnik blizu koroškega kolodvora paikefc saharina. Tihotapca ni mogel izslediti.
Aretirana je bila neka brezposelna služkinja Alojzija K., ker j© osumljena prostitucije in' vlačugarstva.
mi Tujci v Mariboru. V; noči od 6. na 7. je bilo v mariborskih hotelih in prenočiščih na novo prijavljenih 48 tujcev: 18 v hotelu Meran, G pri Zamorcu, 6 pri Zlatem! konju, 4 pri Halbvvidlu, 11 pri Črnem orlu, 3 pri Grozdu, 3 pri Wochu, 2 pri Jelenu, 1 v Kosovem fu 1 Pri Holz-kneehtu.	.....■;	i, ,
m1 Katera dobra obitelj bi dajala * revnima dijakoma, onemu' trikrat no teden kosilo in drugemu dvakrat na teden večerjo® Ponudbe na upravo »Tabora«.	! M. *	....	..
m 80/o-ni Invalid, žc yeč mesecev; račff sušice brez zaslužka, s petero malimi otroci, ki so skoro nagi in morajo brez hrane v šolo, prosi itsmijjena srca za podporo. Naslov v našem uredništvu. Darila sprejema tudi uredništvo »Tabora«, ,
:-»*■ :* i* •	, ..ii
m Klub-bar. Virtuoz na citre Rudolfi.
Orjuna.
Or juha Studenci poziva članstvu četnišk© sekcije (akcijone), da se zbere v. četrtek dne 10. aprila ob >j8. uri, zvečer v veslihilu Narodnega doma. Ker se tiče razrTovo-" '•"dovnih;vaj,jjer; udeležba obVez.Ua. Zdravo?
Oblastna skupščina Orjuna- v Zagrebu. V nedeljo se je vršila v Zagrebu o-bla.stna skupščina zagrebški Orjume, katere so se udeležili številni delegati iz vsega področja zagrebško oblasti. Storjen1 je bil enodušen sklep, da mk>ra organizacija v smislu sklepa splitskega kongresa ohraniti svoj pad/strankarski in nepolitični značaj.
Sssort.
: Slovenski kolesarski klub" »Permt«
sklicuje sejo odbora za v sredo, dne 9-aprila oh 20. uri v klubovo sobo v Narodnem domu. Radi važnih zadev polnoštevilna udeležba obvezna! — Tajnik.
Gospodarstvo.
INDUSTRITSKO-OBRTNA RAZSTAVA
združena š specijalno razstavo vajeniških izdelkov v Mariboru.
■* ;
(Od 10. do 28. avgusta 1924.) F
Vsle'd splošne zahtevo in želje mariborskega obrtništva in obrtništva dele mariborske oblasti se je sestavil konzorcij, kateri si je nadel nalogo, prirediti letos meseca avgusta od 10. 'do 28. avg. splošno razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, ter posebno razstavo vajeniških izdelkov. Na razstavo se pripuste tudi, inozenn.-ke tvrdka s predmeti, ki so v naši državi ne izdelujejo in pa s predmeti, ki se sicer v naši državi izdelujejo, se pa iz kateregakoli vzroka razstave ne udeleže. Zato je r' interesu vsakega obrtnika in industrijah«, da se razstave udeleži, kar stori letos tem lažje, ker i* bodo 'cene prostorom znatno. znižate od prejšnjih ras-,
■sam,
'9F9OT1&
£»a& Rfojencf bodo prošti vsakega pla-feiia, ter- Be bodo nji bova- del a po ob jek-: fevnih strokovnjakih oceSirlai ter nngra~ liln, vrhniiega pa el ob o še .krasno izdelano--'diplome. Obrtnikom-mojstrom! polaga, konzorcij razstave Psa’ srce, -da vpH-eiadotna-.avoje vajence ter jim) prigovar-|ajfy-in! pomagajo k .udeležbi pa raasta-td, kajti čast vajen ca je tudi1 čast mojstra, Riazstav.a vajeniškb izdelkov naj neblodele izpodbil da-k nadaljnemu napredku vajenca, .--■marveč in*ora pokazati InTŠenra svetu kvaliteto našega obrtniškega naraščaja v! Jugoslaviji, osobito pa v mariborski dn ljubljanski1- oblasti frGtovereiji.	i	piniji1	■
,VK®r so razni Meti prinesli vesti, da teeS ^prirejanjem razstavi v Mariboru pretneba, je tneobhodno potrebno, da nekoliko pojasnimo, kako je prišlo do zaključka o zopetni prireditvi. Mariborski pbrtnfiki, ki- so na zadnjih- razstavah’ dosegli! poleg velikih moralnih tudi lepe gmotne uspehe, so bili iznenadeni o vesti, da se ra.zsdave v Maribora ukinejo ter so zahtevali, naj se z njimi nadalju-je. Posamezne strokovne obrtne zadruge teo 'bSle torej prisiljene najti iz te zagate izhod ih so všled. tega stvori le za enkrat konzorcij, ki bo razstavo financiral in' Ho skrbel, da čim)'preje skliče anketo industrij aloev in obrtnikov, ki bi bili kol jo i sodelovati v razstavnem odboru. Na tej anketi1 se izvoli predsedstvo in ostali razstavni odbor. Glavni povod za Kopitno prireditev razstave pa so bile Številne prijave za udeležbo (do sedaj Se je .definitivno za razstavo priglasilo Čez TO obrtnikov in industri jalcev različnih strok) na razstavi kot razsiav-Ijalfei. Ker je k temi uspeh' razstave že v fttprej zasignran, je konzorcij -uver jen, j3a' Ho vlšakdo, Kdor je za! razvoj' in! na-^dek',;naiBe.:induatrije>in! obrti, to pri-redifev gmotno - Sn-moralno podpiral, hfeh/dela^dr^aee.-.dela-pač^protMCTtere-(mirobfetttika-fe fnduBtrjjarcaV Ta'-ipirhreBi--lev ifio istrogo) nestrankarska, kjer ne Ho nifflo: svojilf osebnih' koristi iskal; Bala' bojde le priliko našim1'' industrijal-fceni -hj •obrtnikom, da si' pridobe nove epeze, - reki sme kt-ugledia. Zato se bo Skušalo pridobiti! v odbor'vol jne delav-ee vseh1 strank uti, Strok, ki' bodo delali lir prid domači obrti in’ industriji. V kratkem! «e bodo razposlali prospekti tet.jprijavnice z razstavnrnr redom, kjer bo^rna^deni^si-potrebni podatki ito ferforSSaic^igfecto -uidbložbo ' n a razstavi, CnTr"1' ‘ i; ’" : ’•
mm&m
'V ^ari^bfu,'. dne -8. 'aprila1' fflSi
g Novosadska blagovna borza 5. apr.
pšenica baška 315—320, ječmeni baški 330 —340, oves baški 247—250, turščica 235—1 240, fižol beli baški 725—735, moka »Os« 505)—510, »OsS« 510—515, »2«	450—450,
o5a 7580-390, »6« 320-330, >7* 280-290.
g Gospodarska razstava v Pragi. V. dneh od! 15. do 20. maja tl. priredi »Ze-medelska' jedo o ta československa« gospodarsko razstavo v Pragi' v 'Kral ov-ske Obore. Razstava, M je ena izmed najbolj znanih te vrste v Evropi ter je obenem največji trg gospodarskih strojev, je razdeljena na sledeče skupine; 1. Splošno kmeti jstvo (iznajdbe, itrietruk-cije, literatura, statistika itd.); 2. Produkcija kmetijstva (žito, sladkorna pe sa, vino, sadje, hmelj); 3. Lesna produkcija; 4. Gojitev goveda in- domačih živali vseh vrst; 5. Kmetijska industrija (mlekarstvo, »Jadarstvo, mliPairstvo, pi-vovarništvo, destilacija, Sadne kouser ve itd.); 6. Gospodarski stroji (motorji, plugi, vse vrste mlatilnih, .sejalnih strojev, končno nove iznajdbe te vrste); 7. Profesija in kmetijski izdelki v obrti in industriji; 8. Kmetijska udruženja; 9 Kmetijsko stavben ištvo. Poleg tega bode prirejena cela vrsta specijalnih ekspozicij, tičočih se kmetijske stroke. Razstave, katero prireja »Ze modelska jed-nota československa«, poseča cela Evropa ter nudijo uajpopolnejši pregled napredka in razvoja kmetijstva. Opozarjamo na to pomembno strokovno razstavo paše kmetijstvo ter ostale za-interespvane kroge.
g Velesejm v Londonu in1 Birminghamu. Britanski'industrijski velesejmi se bo vršil v Londonu od 28. aprila do 9. maja, v Birminghamu in> od 12. maja do 23. maja.
g Dobava orodnega jekla. Direkcija državnih železnic v- Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo Pa dan 23, aprila 1924 za dobavo večje rnhožine raznih ynst orodnega jekla. Pogoji se nahajajo v .vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih! železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) ysa)k delavni dan od 10.—12. ure.
g Predaja hrastovega lesa. Direkcija/ šum1 v Ljubljani odda potom' pismenih ponudb hrastov les v Krakovem pri Kostanjevici. Ponudbe je vložiti' do dne 24. aprila 1924,do 11. ure dopoldan pri kraljevi direkciji šum) v ‘Ljubljani (Križanke). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki .je vf pisarni trgovske irf o-Jbbtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled,	;vh
Pomorstvo.
'Jadranska Straža. Broj za april iza-
"t
gled. Od slika' spomin jemo snimke dva-ju naj novi jih d jel a svjetske ratne bro-degradnje američke ladje »Colorado« £ šao je dan as. Na prvom je mjestu čla-j ladje za nošenje liidroaviona tzv. »aire-
raft-carrier«, pa onda nekoliko vrlo u-spjelih sni maka iz Trogira, koji idu uz članak. Nelčoliko" aktualnih1 slika sa Su-šaka s obzirom1 na skoro izvršeno raz-granioenje sa kapelom' Sv. Ivana, oko koje se vodi rasprava. Sušačka luka itd. te konačno jedria sintetična Slika'-iz života i S putovanja n iiiostranstvu bro-idova inaše trgovačke mornarice; tu je slika broda »Radium« ikako leži iiasukan na hridinama Škotske, gdje je bio napuštert. Broj ukupno ima 28 stra/na sa 30 slika. — Najtoplije preporučamo ovu smotru, koja u domovini hoče da širi’ toliko potrebni pomorski pokret a u i.nostranstvu da ra prež e n tuje Paše pomorstvo. Izlazi< jednom! u mjesecu, go-dišnja pretplata 100 Din. Pojedini broj
nak »Pomorsko naoružanje iia rnoru« komi pisac (V. B. kritički) prikazuje tok posljedmje konferencije za pomorsko razoružanje u Rimu. Sli jedi pretpo-sljednji nastava.k radn je N. Stankoviča o pomorskoj historiji Jadrana (u 18. i 19. stolječu) a onda poučna i! iserpiva radnja prof. A. Ivačiča o Trogiru, tonil jednom od najzanimivijih naših primorskih gradova. Tza toga je rubrika Avijatika: Veliki Tet anieričkih avijati-čara; Naša aeronautika:	'Italijanska
zračna snaga. Pitanje dirižabla; Obara-nje areoplarna p omd d u radio-zraka; Stanje sjevero-američke vazdušne industrije; Največi avijon na svijetn; Li-stak; Jugosl.-ameriška plovidba; Fran-cuska, italijanska, turska mornarica; Veslački šport zvanicni vijesnik Jngo-sl. .Veslačkog Saveza odobravanjem centralinog odbora J. S. iz centrale, iz ogramaka iz raznih krajeva. Imenik članova i pretplatuika, — Knjige na o-
10 Din.
i d-
. .»j
'A
Naročajte
.Jadransko Straio!*
Mala oznanila.
Gospodična iz bolj«« hiše se išče k 1 V. letnemu otrok«. Znati mora ilovensko in nemško. Predstaviti se ima v Trubarjevi ulici št. 2	752
Uradnikom, ki so debro vpeljani ▼ trgovini in industriji, se nudi dober postranski zaslužek. Ponudbe ped „I)»bre 7,vezeM“ na Aloma C«opany, Ljubljana.	749
Reduciran politični uradnik, vešč slov., nemšk. in ital;, jeiika, cirilice in strojepisja — išče primerne službe. Naslov pove uprava „T»bora“, 727
Popravilo čevljev brez izjeme kakor tndi vsa n trošila po mori sprejoma levljarska delavnica R. Honjac, Juršiieva ni. 9. Ceno zmerno! Postrežba točna 1	742	10-4»
štedilnik, solidno in lepo iz-1 t delan se vsled preselitve za 1100 Din takoj proda. Naslov v »pravi lista. 742	6—2
Gladki valjar
250 800 mm ali 300 800 mm rabljen toda dobro ohranjen iiče
751.
Mosfer, Mca laka d. i, iml 1 Kanal 11.
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
f--. •;.	L
0,
•>.» 31 *
MILO „GAZELA“ ODTEHTA PO SV03I IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejše Izdelke. Dobite g« v vsaki trgovini.
ft. .S.-Mej^lčoaiB; i|jg
lulijan Odpadnik.
(Dalje^	(82)
I^SfeaeS^er umolknif^ in se-žalosteo za-eassiii .	■.h-.v*v
!■ W item^iranutku -so -se aai gajem1 o giasile žafesthe melodije cerkvene ■ pes-Ina..
v ■ -^.;;IKai-.'je., .tol ^ - sc je izačudil Juli-
SfiK.) J*
—* -MefnhT sd. Vsak' dan1 mPli jo - nad fco&tari tGraJlilčjfskrcga. imkojnika,
_ — Ka(j:praviš—tukaj, ;v posvečenem!' Sfpolcmovem gaju. je pokopan' Galilejcc1?
' —^ Da. Pravijo mu mnčeuec Vavilij. feedt* desehimi leti je brat carja Julija-na^.Cezar Gal, prenesel Vaviiijeve 'fco-»tenH»^ntioh»je v-Dafnin gajcini jim tu postavit krasno grobnico. PohihdolV so tundkiulai preroštva:	bog	je oskru-
njegnivtctopclj ostavil , . ,
*• -—'(Bogokletno dejanje! — je vzklik-nftilJulujan'.
^prav tiste'ga, lcta, -— je nadaljeval 6tarefcw—; je deviška Šibila Diotima po-v9a^gluhoneme,ga sina, kar jtf bilo sla-ftx»whaitženje. Na kartalijski vrelec so vnosilai 'kameri je;- usahi la je voda in iz-grrbšla.preroško moč. Ostal je zgolj en .pnteVečemž vrelec,.ki mu pravimo Soln-cnef;solze, —»glej ga, ondi je, kamor se je^seidel mioj deček. Kaplja za kapljo icnriba...iz mah ovitega kamna. Pravijo, •Jahto '.loče Helios zavoljo nimfe-, ki se je pretvorila v lovoriko • . Evforioii pre-ee^i cole dni prit ,vrelcu.	L*;.: -
K.A'Jn!ija.n! so- jemzrT. Deček' je sddčl po'd' npeeiinO',-ki;.je bila obilno aarašena ,z tia-Jmm; sedel je-nepremično i ni'lovil s ša-ko padajoče »koplje. -Skozi lovorike je •protoraia ISoIhčna luč in svetle, čiste •aofee-iišov curlp^Ie. ,pooasi in tiho. Čudno
so se zibala senee; Julijanu -ce rje pa hip zazdelo, da na dečkovem!'hrbtu trepečejo prozorne perotii in da je deček lep kakor bog; bil je tako bled, otožen in zal, da je car pomislil: »to je — sam' Eros, mali, stari bog ljubezni, ki hira irf umira v! stoletju galilejske obupljivo-sti. Zdaj zbira poslednje ljubavne solze, solze boga zaradi Dafpe, zavoljo izgubljene lepote.«
Mutec se še vedno ni žganih velik črni metulj, nežert ko senca smrti, se mu ie spustil na glavo. Deček ga ni niti občutil, tako se je zatopil v igro. Zlovešče je krožil metulj - smrtoglavec Pad njegovo- povešeno glavo. In zlate Soln-čne solze so druga za drugo kapljale v Evferionovo šako, a glasovi cerkvone-ga petja —■* pogrebni, brezupni glasovi — Iso postajal i silne jši in silnojši.
Zdajci so se za cipresami oglasili' novi glasovi, prihajajoči) prav od blizu
— 'Avgust je tukaj!
— Čemu je neki prišel v DafneT
— Čemu? Saj so darres velike panegi-rije Apolonu na čast. — Poglejte ga, to je on! — Julijan, mi te iščeipo že od zgodnjega jutra.
Bili sO' grški sofisti, učenjaki, retor-ji — običajni Julijancvl Spremljevalci, mčd njimi veliki postni k neopitagorejee Prisk iz Epi ra, žolčljivi skeptik Junij Mavrik, modri Salustij Sekundus in najčastiblepuejši med ljudmi, prosluli antiohijski retor Lubanij.
Avgust se ni zmenil zanje in jih’ niti ni pozdravil.
— Kaj .pa1 mu je danes? — je dejal Junij šepe(aje na .Priekpvp pho,
— Bržkone- je hud, du nismo ničestir Pripravili za ptaznotanjc. Pohabili 'feimo! Ne erfe žrtve ...	'	fl'! ’ «' ’	<•
Julijan se 'je obrnil k bivšemu vrhovnemu svečeniku -Ahtartc Hekeboliju:
— Pojdi v sosedno kapele im povej Galilejcem, ki ondi molijo Sad mrličevimi kostmi, da naj pridejo semkaj.
Hekebolij je jadrno odrinil y smer proti kapeli, ki je: bil n skrita med drevjem in) od katere je prihajalo petje.
Goi-gij je stal nepremično z jerba-somi in gosko v roki; usta so mu bila odprta, a oči izbokle od začudenja. V obupni neizvestnosti se je tuintam1 po praskal po pleši. Zdelo se nru je, da je pogledal pregloboko v kozarec .in dhi je vse to le sanja. Na čelu se mu je zrosil znoj, ko se je spomnil, kaj je bil govoril temu »učitelju* o Avgustu Julijanu irt o bogovih. Noge so mu klecale od strahu. Naposled je padel na kolena;
— Usmili se me, cesar. Pozabi: moje drzno besede: nisem vedel ....
Eden1 i zmed filozofov ga je hotel v svoji gorečnosti odsuniti in mu j® dejal:
— Proč odtod, bedak! Čemu ga nadleguješ!	,
Toda Julijan ga ni dal odsuniti. Rekel' je:
— Ne žali svečenika! — Le vstani, Gorgij. Tu imaš mojo roko in se ne 'boj ničesar. Dokler bom jaz živ, ne bo nihče storil ne tebi ne tvojemu fantku nič žalega. Saj sva oba prišla k panegiri-jarn, oba ljubiva stare bogove — bodiva tedaj- prijatelja in proslaviva veselega srca praznik Solnca.
Cerkveno petje jo utihnilo. V "cipre-sovi aleji so še pojavili bledi prestrašeni menihi, dijakoni in sam jerej, ki niti ni utegniL Sleči cerkvenega oblačila. Vodi jh: jb Hekebolij, Prezbiter, po-staVe-rt, debeljak mastnega, bakrenorde-če^-a bbraza se, je gugal kakor go*» sopel in si otiral pot « čel/u Obstat je pred •TpJijah'om\ so nizko pnklohilV dotaknil z roko zomlje ih dejal s pojočim, prijetnim glasom, zavoljo . katerega so ga župljahi jako’ čislali': "	1	!	'
jjegaifliPupNgi
s- Najmilostivejši AvgUsL usmili Ml* svojih'nevrednih sužnjev. ; :	4,
Nato se je poklonil še iiižje, in ko so je hotel trudoma vzravnati, fetoimiu prii bkočila na pomole dva. mlada novici ja n-ta, taenavadnb podobna drug drugemu; oba sta bila dolgina in kakor vosek žol-ta V obraz. Eden' izmed njiju1 j© ge nosil v roki kadilnico, pozabivši v naglici, da bi jo bil' irioral1 odložiti’; 35 oglja se ja še dvigal tenak pramen1 dmfa. Ko je Ev-' forioh ugledal imenllie, se je spustil % beg. Julijan pa jih’ je nagovoril; :	^
— GaliiejČi! Ukažem! vam", 'da 'do jutri zvečer odstranite mrtvaške kosti ftj posvečenega 'Apolonovega gaja! Za sedaj ne maramo nasilja, toda1 ako ne izvršite našega ukaza, bomo sami poskrbeli, da Heliosa otmemo pred sosedstvom' galilejskega mrliča: pošljem' svoje vojake, da izkopljejo kosti, jih sežgejo in« vržejo pepel v veter. To jo naša volja, državljani! '	. *«!JA •	,.
Prezbiter je tiho za kaši.inf, zakri vši z roko rdečico in je čez kratko časa zapel z niajpohlevnejšini glasom:	:	t
— Najmilostivejši cesar, tvoj nkaž nas silno žalosti, kajti sv. Moči počivajo v tej zemlji po volji Cezarja Gala., Toda zgodi se tvoja volja; Sporočim jo)! škofu. .	r	:	1-	•	.	|
Množica jo zamrmrala, vec je imčciiil za lovoriko
no zbadljivko:
Mesar prihaja, a,	1
N	mesar prihaja,
sekiro nosi •£.;.	’
in z brado trosf —
Pa s krznom1 črnim,
.. ”	PA » krznom 'dolgim —	\
o, s kozjo bradico.	\
T hipu je nekdo prilepil paglavfett; vročo, «aušoico, d aj oj e stokajo popihal. |
c ^	^	PrihJ 1?
Nek mtffci-
in zapel ziia-