Politiški pregled. * D^želnl zbori. Obenem a kranjskim dež. zborom, ki je sklicau na 23. septembra, bosta na 21. septembra sklicana tudi češki in moravski deželni zbor. Ceškemu deželnemu zboru bo vlada predložila med drugim novelo glede sistemiziraDJa dveh novih dežeinoodborniškib mest. češki radikalei izjavljajo, da toliko časa ne morejo dopustiti pomnožitve deželnih odbornikov, dokler se ne izvrši reforma volilne pravice t deželni zbor v demokraškem smislu. * Češkl poslanec Stanek za manjšinske šole. Ceški poslanec Staaek predlaga, naj bi vse češke občine naložile 1% doklado za manjšinske šole. To bi prineslo na leto okolo 700.000 K. Ker iznašajo dohodki obrambenih društev in češke šolske družbe okolo % mil. E, bi bilo na ta način vprašanje čeških narodnih manjšia. če še ne rešeao, pa vsaj postavljeno na trdeo teraelj. Za nas češke poalance, tako zaključuje posl. Stanek, ne bi smele obstati Dikake, i n to p r a v nikake državnepotrebe, dokler s e v p r a šanje naših manjšin ne reši pravično i n stalnol Izjara posl. Stranskega glede češke šole T Poštornl. Češki poslanec Strausky je nekemu novinarju izjavil, da ni v Avstriji še nobena vlada napravila tako velikih napak kakor je napaka, da je dala zapreti češko šolo r Poštorni in da je preporedala shod čeških Sokolor. Stransky je rekel, da je zbog razburjenosti, ki vlada med čehi na češkem in Moravskem, izključen z Bienertom vsak sporazum. V očigled dogodkor v Poštorni nimajo poizkusi Globinskega več nikakega pomena r stvari posredovalne akcije. * ZboroTanJe češke socialne demokracije. Na Smichovu se je dne 6. t. m. otvoril IX. glavni zbor češke soc.-demokraške stranke. Zbor je obsodil seglasno zatvoritev čeških šol na Dunaju in v Poštorni kot barbarski čin. Tudi je obsodil vsako nasilnost napram DarodnostDim manjšinam. Dalje je izrekel občudovanje švedskim delaveem in simpatije španski socialni demokraciji. * Bnski šoTinizem proti Poljakom. Preganjanje Poljakov na Buskem Poljskem se nadaljuje. Oblasti so razpustile neko poljsko društvo, ki je zbiralo denar za siromašno poljsko deco, ki obiskuje priratne poljske srednje šole. Na ta načia hoče Kusija prisiliti Poljake, da prenehajo z bojkotom ruskih sredojih šol. Praški BHlas Naroda" poroča iz Varšave, da ,je ruska vlada t Buski Poljski zaprla 184 poljskib šol. * Kako dela »najbolj hrraška" RauchoTa Tlada? Hrvaški časopisi poročajo o naJDGvejšem škaudalu, ki se je zgodil v naučuem od6eku hrvaške vlade. Ta je izdala novo čitanko za II. razred ljudskih šol, in sicer na pcdlagi stare, a z nekaterimi izpremembami. Clovek bi mislil: te izpremembe so pedagoškega značaja, a bi se motil. Prvo delo Kauchove vlade je bilo, da je vrgla iz te čitanke cirilico; drugo pa, da je vrgla iz čitanke vse ppsmi in sestavke, v katerih se je kaj govorilo o hrvaški doraovini. o hrvaškem narodu, o Ijubezni do naroda in domovine in podobno. Na mesto teh pesmi so se vrinile druge, ki govore o lastovkah, o duhtečem cvetju, o črnem kruhu, o jagnetih itd. Tako dela nnajbolj hrvaška" Rauchova vlada za okrepljenje hrvaškega rodoljubja. * Mndjari izganjnjo hrraške ndlteljlce. V nekaterib Ijudskih šolah v Medjumuiju (to je hrvaški kraj, ki so ga pa Madjari oteli Hrvaški) so pouSevale doslej sestre iz zagrebškega saraostana. Sedaj pa so Madjari s silo izgnali te Hrvatice čez Dravo, češ, da se niso učile v madjarskih preparandijah. • In kje ao se učili madjarski učitelji na madjarskib Solah .Juliana" v Hrraški?! * PaslTiii Tolilna prnTipa dahomikoT r Bosni in HerccgOTlnl. Iz SarajeTega poročajo: V soboto, 4. septembra, je bila pri ivilnetn adlatu baronu Benku velika deputacjja katoliških duhovniko?, ki mu je izročila raemorandum 8 prošnjo, da bi se pripoznala pasivna volilna pravica duhovnikov v Bosoi in Hercegovini. Civilni adlatus je izjavil deputaciji, da je vlada naklonjena temu rprašanju. V načrtu je točka, ki priinava pasirno Tolilno pravico tudi duhornikom. Za vlado tudi ni odločilno dejstvo, da je sveta stolica prepovedala sprejeti frančižkanom kake zbornične maudate. Glede uvedbe kongrue, je izjavil, da ga veseli, ker je zredel, da škofijski ordinariat pripravlja tozadevni predlog. Vlada se bo radevolje lotila 8 cerkveno oblastjo rešitve tega vprašanja. Deputacija je sereda glasno odobrarala tak odgoTor. * Kongres za židorsko izseljeranje. Nedavno so se nekateri odlični ameriški židje obrnili na vse zidorske organizacije ia društva, da se skliče svetovni kongres za židovsko izseljevauje". Svrha kongresa bi imela biti ureditev židovskega izseljevauja. Mnoge organizacije v Loudonu, Parizu, Berlinu in na Dunaju so se izjavile za kongres, na katerem bi morali biti zastopani vsi sloji, iz katerih se rekrutirajo izseljenci, ker je satno to jamstvo za uspeh. Med osebami, ki so obljubile svoje sodeloranje ua kongresu, ue nahajajo tudi židoveki poslanci raznih parlamentov, ki naj pripomorejo k rešitvi nekih težkih in kompliciranih vprašanj.