&. ^fc^^pJHocWflbl; k. k. Hofbibliothek,
Wien
St. 1.
„8oia" iishaja vsak petek in vel.it
t poito prejemana ali v Gorki na dom
poiiljana:
Vse ieto.....f. 4,50
Pol let*.....„ 2.30
detvrt leta    .   .   .   .   » 1-20 Pri onunilihin prav tako l>" ,-po-
tJotueaA*f te plaSuje zanavadno -trifttop*-
so vrito:
8 Itr. it ae titka 1 krat 7   „   „   „    „   2   „
6      I)      »>      »f       l»      *      „
Zaveie drke po proitoru.
V Gorici, 1. januarija 1881.
Tedaj XL
:v;
-- -isi
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov t Gorici v tob^karnici v go* sposki ulici blizo „trfch kron". in na starem trgu.—Y TrBtu v tobakarni-ci „Via della cascrma 3".
Dopisi naj so. blagovoljno poSiljajo nredntttvu „Sofie" v, Oorici. v Hilarijanakl tiakarni, naroSnina paopravniStvu.jSo&e**" na Korenji t Stioaa-Tx biSi it. 10 IL nadstr.
Rokopiii se ne vraftajo; dopisi naj se blagovoljno frapkujejo. — Dolalcom in drugim nepremoSnim io naroCnina cntta, akoie oglaie pri urcdniitvu.
DenaSnjo   Stev,   „Sofiea   snio I razposlali §e vsem doscdanjim | naroSnikom. Prihodnjo Stevilko | posljomo samo tistim, ki se naroL6,  in zvcstim naro6nikom,. ki so o svojem Sasu naroJnino po-Steno plaeevali, Gospodje, ki ne lele ve6 spre-jemati naSega lista,   naj blagovoie"  to Stevilko poslati nazaj, drugate jih bodenio vstevali med nase narofintke.
Vgera onira pa, ki niso Se plaeali letoSnje narotnine, naj poJvizejo z narofinino, da jim ne ustavimo lista,, in da nam ne bo treba naprav-Jjati drugih nevsefoostij. Sredno novo Ieto! OPRAVNI&TVO „soCeb.
Sre6no novo ieto!
Denafioji dan drugi narodi ne odrekajo vec" Slo-vnnom enakovistnih du&evnih mocij in zmolnostij, in vbli.'d mogocnvga stevila jih slikajo celo* kot velikansk Itreh ostrtli kulturni Evropi. Hoeejo pa na tihem in oLitno ta Btrab zuianjAati, ker se zanaSajo na obce slovanske slabosti. V uajveci meri po&tevajo zgodo-viusko needinost, ki je od nekedaj vladala med Slovan!. Drug! narodi mislijo, da je slovanskemu pie-menu prirojeua ta pogubna lastnost. V resoici so tudi v gedanji dobi razmere med posameznimi slovan-Bkimi vcjami take, da se jih sovrazniki slovanski kar vese!6. Poljak sovrazl Rusa, Bus je bil nasproti Po-ljakom mlacen in sares tudi preneusmiljen na mnogo Btranij. Poljak se pa zarad tega ni poboljsal proti svojemu sosedu Malorusu. Avstrijski Poljak ni veliko boljSi proti Rutencem, nego je Nemec proti Slovencu. Tadi Ceh ni rad gledal na sumostojni razvoj Slovaka; zdaj ga morda oMaluje, ko zdihuje pod madjarskim neznosnim jarmora.
Na Jugu se naglo vzdiguje Hrvat; "sre&.in ju-nastvo pa ga rada zaslepi proti bratu Srbu. Se zdaj se rada ne vidita ta dva n»jsorodni§a soseda. In §e Slovenca, ki je uboga reva, je zafiel Hrvat ljubiti samo stArad, le tudi ne krive hegemoatje, kakor ga zarad prvenstva rad prekr§€a v identidnega in samo gt'o-grafsko razliinega brata.
Slovenci so se pa Se ccl6 v novejSem Casu radi razdruievali po pokrajinait, kakor da bt jim btla po-litiena in zgodovinska alia prav storila, da jih je raz-
USTEK
IStOVOI^ETISIOA.
Moli io delaj.
1.  Al mils* bode, ali bo temnela Om&b nam na feasor novej poti, Al sreftati nam bo nttgod krdela,
Ki ttfptft so dozdaj nas rod v besnoti, Al hujsim jezam, novira §e do cela Al Wiiamo se clo ©sod dobroti, Kdo ve? ¦— NereSeno vse to poclva Iat umu se regaje, v tmi se skriva.
2.  'Na lica marsiktera solza kane,
Ko Davor z divjim hrupora zaropo^e,
In ljudstvo zoper ljudstvo z mecem plane.
Tedaj dolina zahrumi in stoSe:
Tu mater zapek<5 grozivue rane,
ZapuSdena nevesta tarn se joSe
Gorje I... A hujSa Siba je njegova,
Ko za krivice se jezi Jehova.
3.  Ko rod ljudi v vsem srdu kaznovAjo, V njih niest vrhe visokoslemenate Zaganja bliske tja in polomaje,
Jn jezne elemente kliCe v svate: I* temoib Satorov sdaj bribe maje,
kosala. Kranjec, ker je razmerno mofineji in trdneji, je gledal pouosno, Ce ne oSabuo na Stajerca in Pri-morca, vsi gkup so pa Kcrosea zauemurjali.
Take pi-ikazni in razmere niso vesele,  kolikor manj Se zdaj niso zatite ne pri Slovanih In popolnem tudi pri Slovcncih ue.   Veselje vzbujajo samo v so* < vralnih tujeih.
Kdor meni, da se Siovani v medsebojnih prepi-rih in praskah samo vzbujajo in krepg, ue pomisli, da ima Slovan zunanjih in naravnih nasprotriih sil dovolj, katere ga silijo lastne moCi ne samo vz-bujati, ampak tudi napenjati in slabiti. Slovanoin tedaj ne ostajajo mo6i za medsebojoo premagovanje, krhanje in slabljenje, veseli inzadovoljni tnorajo biti, ako v obce §e kaj mofii ohranijo za medsebojno pie-menito in zgodovinsko Lastno ¦— tekmovanjc In napredovanje.
Mi ne verujemo, da bi se v slovanski krvi pre* takala moc needinosti. Slovan jo pokazoval preved v vseh zgodovinskih dobah Ijubezen do miroih in stal-nih RoliM, do rnirnoga in miroljubncga kmotovanja, Prevei milobe in mehkobe je izobrazil ,Slovan v svojem jeziku, in preveC se kale v obce mimost slo-vanskega znaLaja, kakor da bi hudobni duh ncedinosti v njem kot neodntranljiv gospodoval za veke. Krive poti vodnikov, krivo hrepeitenje po enako krlvo ra-zumljcni Casti in gospodovalnosti so vtisnila zgodo-vinske madeze needinosti do denalnjega due v slo-vanske narode. Istu mod pa, :;i so slovansko pleme zapeljevale tolikokiat v zgodovini, nam je porabtti v boduciosti na poti inedsebojnega dotekanja in prete* kanja gledc na kutturno napredovanje. Hrcpenenje po prvenstvu nam je v na§o 2alost in ncsrcCo zgodovina zabelezila, ker m razue slovanske veje avojo Castdo-sezale s podjarmljevanjem krvnih bratov. Hrepenenje naj kot siia in nagon ostane, pa samo v namen pod-jarmljenja natornih zadr^kov in vsakovrstnih kriviceih in sovra^nih zaprck. S takimi zavirami se nam je bojevati, in take nasprotne sile nam je premagovati. Po tern principu imamo dela za stoletja dovolj, in ne bomo defali drugim narodom v pogubo in sebi ne v nesreco in neCast.
Zunanje zavire in sovrazne moSi nam nasprotu-jejo povsod bistveno z enako mogoCnostjo in silovi-tostjo. Ta enakoet nasprotij vstvari v nas enakost bojev in vstvari v nas — dose-daj nepokazano in nedokazano pravo skupno slovansko narodno — edinost, kakorSne Se svet videl ni, in kakorsne zarad notran'Je plemenitjosU se tudi sve-
tu bat! nebo. Edinostl, oprte na tak princip, 2eUmo zlasti tudi Blovencom na znotraj v vseh oddel-kih potrebnega delovnnja. S to principijalno oznaCe-no edinostjo zelimo vsem Slovanom in Slovcnccm vseh pokrajin srefino novo Ieto I
Odpira straSne toke, Se neznate, Zdaj mesta i njimi in vasi zalije, Zdaj z grozno roko zsmlji drob prerije.
4.  Verjemite, to duh je, ki se javi, In tisti je, ki gor v svetovih sije; Le da, ko bitje v najttstejSi slavi, Svarl, kaznuje zdaj, zdaj srefio lije. Yerjemite: On je, ki po planjavi Neskondnega zvezdiSfa radost pije, In ki, dokler ta svet ne mine, Molitev terja iuo blage cine.
5.  A kakor vspeha ni brez blagoslova, TakO brez tvornosti ni nade mile,
Da kdaj — in to prikazen paL ni nova, Stvari bi nase revam se izvile, In scerSnji upi bi§c so brez krova. Zato moci vprezimo tudi cile, In kar oboje, da bo prav zvenelo, Molitev bodi geslo nam in deio.
6.  Ker, bratje mill, pi id in dblo Sezidala sta Rim, bhsCivo mesto; Zato nikar rok kri2em, ampak delo SpoStujmo v boljse dni ko pravo cestO. Tedaj na noge, k viSku, in veselo Marljivost okienimo ko nevesto, Ker sreci od obroka do obroka Sovra^ls* hujSi ni ko lena roka...
Jdestoselski F. Z,
Dopisi
lz Gorice.Tl///. dop.) (0 iivljenji nalih gim-nazijalcov.) Ni dolgo kar sem cital nekaj o glmua-ziji v Vasym dragem listu. Posebno pa me je zbodla Btvar, da se je fitovilo dijakov pomnoJiilo, a da je vendar gimnazija nekako mrtva. HoCom pa navesti nekoliko vzrokov tega duhomoniega stanja na§e gimna^ije. — Kekedaj so bill dijaci poiebna „kasta* v naiem mestu; sloga jih je nadvladovala; niso se bratili toliko z mcBtjani, ker so imell svoja dijaika prava, katera so znali dobro varovati, A se-daj ko se je zaculo zabranjati vuko najmanjSo dija-iko veselje, vsaka §e tako mala zabava, prisiljoni so onih iskati med Ijudstvom mestnim, vaoje pomeiatl se, da jih ne uhiti zabranjevalna roka. Tako pa mo-rajo se le posamezni zabavljati (pa kakol) S tern je podrta vsaka sloga, ker so porasli privatni interest, v katere dijaci zaidejo s tern poCenjanjom. Ako pogle-dumo dalje, kako se je z nadim materinskim jezikom gudilo zadnja leta, priznati moramo, da mladi krvi, ki nima §e trdnega znaeaja, ki se lahko Se obrne, mora izginiti ijubezen in napor do materinskega je-zika. Vrh tega pa tlaCi Se celo gimnazijo oni nem-Ski duh katerega se clovek v gimnaziji tako nalazi, da je treba truda, predoo se ga oCisti. ZaCel se je pa tudi razprostirati na naSi gimnaziji duh ponein-Cevanja*); ne sicer Se oCitno, ker je predated od svojega «rajhatt; ali tako pri raznih prilo^uostih. Le nekoliko vzgledov. Ko so se lansko Ieto pevci pri-to2ili o pomanjkanju napevov, se je gosp. vodja gim-nazijski potrudil, da je dobil vsoto za nakupovanje uapevov (dal je vsoto menda de2. Soiski svet);; a kaj smo dobili? Za okoli 80 gl. samih nemSkih na-pnvov, slovenskega ali ttalijanskega niti en eg a. Akoravno je bila med Stiridesetimi pevci le eetvo-rica Labov in nijeden Nemec. Hvala gospodu pevovodju, da se jesam trudil, ter donesel sloveuskih napevov svojih in cltamiSkik. — Ko smo v osmej Soli titali Tacita ter dolaziii do one vojaSke vstaje na Kranjsaem, ni doticni gosp. profesor hotel stvari raz-lagati (morebiti da ne bi zveaeli kaj o aaSi ijabido-movini iz starih casov); preskocili smo toraj nekoliko poglavij ter marSirali na nemSko Rajno. Doticni gap. prof, je zato spustii ona poglavja, „weil es sich nur urn einen MiliUlraufstand handelte." Rekel je toraj: „Gehen wir hioauf zum Rhein0. Ko smo priSli toraj k Rajni, kaj je bilo? Nic druzega nismo citali celi drugi tecaj, ko o vojaSkih vstajah ob Rajni. Soditel — Nekedaj so smell dijaci obiskovati cital-niSke veselice, da celo sodelovati so pomagali, a sedaj je to zabranjeno. Vzrok temu je zamrla kolegiialnost med dijaci in slov. piofesorji, kateri se morebiti sra-mujejo kretati se pred svojimi podlo2,nimi. Ni li morda bilo oni pot lepSe, ko je dijak gledal svojega profesorja, kako se trudi in poganja za slovensko rec? Ni morda sam dijak veliko zajemal iz vira domovin-ske Ijubezni in materiaega jezika ? Cemu bi se sra-movai ucenik? On je lahko sodelovalec, kakor vsak drugi; razmere odvisnosti tu pojenjajo, avSoli zopet veljajo. Morebiti je pa vzrok kje drugod, Morda se hoCe zabranjati Cut narodaosti od kake druge strani. Ce bi bilo teinu tako, kaj bi se moglq reel zlega o predstavah? 6e so nemSki profesorji svetovali, naj se obiskujejo Fttrstovi igrokazi, mogli bi se temveC Ci-talniSki obiskovati; kajtt mnogi oni bili so Skanda-lozni, kakorSnih sioveska dramatika niti ne pozna. Sapienti sat.                                    ,
Kaj je treba toraj storiti, da se nasa mladina
») Kak<S to? PdWo««8Tanj» jl iiaewm &Pt ***« «l*8si j««.     Joit, 1^,                  -
/
J iz tega zaspanega stanja, katero jo tlacl vob-i slovenScme?   Pomoc mora priti od zgoraj.  SIo- . veoski profesorji naj se zdruzijo, ter skrbuo varujejo | jo vsacih nemSkih napadov. Svetujejo in priporocajo > naj ji dobre knjige,  terjajo naj,  da se nakuprjo**) , sloveuske knjige v Solsko knjiznico, ktera nima raznn j nekoliko Veeeraic druibe sv. Mohora skoro  nic * slovenskega.   Vi pa, dijaci posluSajte Vase slov.. pro-fesorje,  zjedinite se in delajte,   da bote fcedaj budi-telji naroda, kajti Yi ste up za prihodnjost   Bodite
___poSteni m iskreai rodoljubi, takfi zna nastati up, da
bode nala fiuwizijii §e kakega moza rodila!
Izpitani gunn&zijec.
V Senpetm, 28. dec.  (Izv. dop.)  (Gfofnvska druiina Cotoniui-jeva in Sempetarci.) Ni je plemeni-te dru2ino dalec" na okrog, to smelo trdim, ki bi pri priprostemu Ijudstvu  tako apo§tovana, priljubljena in ljubljena bila, kakor je v pravem ponu-nu plemeni-ta druiina gvofov Coronini-j«?v tukaj v Sempetru, In znkaj to? — Kmetko ljudstvo, dasi Se na nizkejsto-pinji oraike, ima pa zdrave, nspokvarjene naravne cu« te, njihovo srce je  z .'lo oWutljivo za dobrohotnost, J dobioicljnost, ljubezen, sosebno ce mu take ljubez- i njivosti prihwjajo od visoko postavljenih oseb. Naj mi j kdo  navede tukaj  v  na§ih krajih drugo plemenito j druliuo, ki bi s kmeikim  ljudstvom toliko obcevala, j ki bi i njiin tako vljudna bila, kakor tukaj§nja pie- j menita druiina gtofov  Coronini-jev ?  Sosebno vljod- j nosti in priljnbnosti Njita Ebcelence, sedaj njega na- 1 celnika druzine, n© more nikdor prehvaliti; znana, in j priznana je v naj viSih krooih, kakor priprostemu j jjuilstvu. Take plemenite lastnosti in kreposti tezlaht- » ne drniino pa tndi zna tukajinje ljudstvo ceniti,zato j se vdelezuje sosebno znanieuitiSih dogodeb  te druzi- ; ne, ter izrazoje po svoje cute zalosti in veselja.  La- j lovala je z zalostno drniino cela obfiina letos o srarti . Hjita Eksceienee raj. g. grofa Ivanaf a sedaj  se pa ; railujo, da so presvitli cesar sinu njegovemu se v I tem  letu enako  visoko cast tajnega svetovalca po- 1 delili.                                                                    |
Vesela novica: „na§ gospod grof so povisani" j (ljudski izraz)  se je bliskoma po celi fan raz§irila, | postala dnevna govorica, obcinski  podzupan jim je precej telegrafifino v inienu obcine cestital, druge od-hcne osebe so to tudi pismeno storile.                      I
Vselej veselo pricakujemo povratek visocega go- I spoda k  domacemu  ognjiLLu, a to pot smo se tem I vise radovali, ko smo za gotovo zvedeli, kdaj se po-1 vrnejo iz Beca med sas. Da bi plemenitemu gospodu j svojo ljubezen, vdanost in radost izrazili, smo ga ho- j teli, kolikor mogoce slovesno sprejeti. V petelc pred. j poludne so u2e vihrale zastave po prijaznem Sempc- J tru, sosebno tri vel'.ke cesarske na dveh hisah g. Gr., J ena dezelna na gostilni „pri Touiazu", ena  na vaski j iipi pred cerkvijo, druga  v visocem zvoniku.   Yeseli ] smo priCakovali poludan. Cetrtnrepo poludne naznani j nam veselo pritrkovanje zvonov in topicev grom pri- j hod Njih Ekscelence, nam je pa bilo pri  srcn tako, J kakor je pridoim otrokom o prihodu Ijubiga oCeta iz ] daljave 7 hi§o domaCo.   Ob trth so blagovolili  Njih j PrevzfiSenost sprejeti obSinske odbornike, ki so Me- I li „io corpore* jih pozdraviti in cestitati k visocema j odlikovanja po  presvitlem earn.   Ko vstopijo prelju- j bljeni gospod med zbrane odbornike, se vsem veselje za^ari na obrazih.   Po medsebojnem pozdra7n jih g. dekan blezo takole nagovore: Prevzvi§eni gospod I Z j veselim in ginjenim sreem   Yas pozdravljamo v svoji sredi ter iskreno cestitamo k visokej   Yam podeljeui casti. Mi smo ponosui in se sre^ne Stejemo, da  Yas imamo med seboj, da Yi po svoji krog in krogznaui vljudnosti in dobrotljivosti blagovolite na§i majhni ob-dini iupanovati, v tem ko   Yas je  zanpanje  avstrij-skih narodov povzdignilo na predsedni§ki sedeS drzav-nega zbora m avstrijskih delegaeij.
Zato VaSo vljudnost, katero Vain visoka Castkot plemenitemu znaCaju le pomnozuje, se Yam sreno zah-vaijujemo, ter se po dclinosti priporoenjemo Vaiej nadalnjej naklonjeno?ti in ljubezni. Zivijol tajnisveto-%alec presvitlega cara, predsednik dveh zbornic, na§ blagi vrli zupan, na§ drag! ljubi ob^inar (zivahni tri-kratni zivijo odbora.)                                              !
Prijazno in ljubeznjivo se nam zahvalijo visoki gospod v milem nagem slovenskem jeziku ter zago-tavljajo, da nas bodo tndi dalje radi imeli, in da hoLe-jo vedno nam svojo dobrohotnost ohranjevati. — Po-tem so veleli nam vsesti se okoli' okrogle mize, da Bmo z dobro domaco staro kapljico zvezo vzajemne ljubezni potrdili, po doma5e o domatih receh se po-govarjali. Napili smo njemn in njegovi blagi druzini adravico, ter se prav zadovoljni in veseli poslovili.
ZveCer je bil Sempetar razsvitljen, vbrani zvo-novi se veselo glasiii, topifii grmeli, v visoeem cerk-venem stolpu se za2igali umetni ognji, ki so se v raz-nih krasnih barvah dalec okrog svetili.
Tako fiasti kmecko Ijudstvo zares plemenito df a-
**) Nekednj eo pa gimnazijalci tudi sami narocevali se na Iepo slovensko bcrilo, katero je pokojni Janc^ic izdajal. Zdaj se zopet ponuja lepa prilika za enaka narocevanjo in Se *a primerniSe saianstveno gradiTO. Drugod so 8iredpje§olei 2iyi in crwtt| ali boSejo 6»mo |ori|ki zaog^ati ?               ^j,
2ino gosposko, tako clslajo in Ijubijo Sempetarci svo-jega veljaka, slavnega rojaka avstrijskega.
Eu odbomik.
Iz BOVCa, 28. dec. (Izv. dop.) Nekaterim tukaj ni ljubo, da se iz naSih hribov kaj pi§e. Oni ved-no ielsje^ kar se med hribi zgodi, naj tudi med njimi ostane. Vendar se perdrznem greSiti zoper ta princip, ki bode vedno le idejaten ostaf,inod tukajinje iitalnice uekaj nazuaniti. Dnet 27. dec je bila oMna seja, katero je Bat predsednik s^slafncstniai govorom zafiel, razlagajoC deiovauje drnltva vie prc-teklem letu. Spominjal je na ude, ki so v tem lets bovSko zapustili, posebno pa na prefect, g. A. ieba-na, ki je tukaj itvel toliko let kot pravi prijatelj in vestli tovariS. Spo§tovan j« bil od vaeh.
V odbOF so bill izvoljeni sledefii gospoilje: Sore Alojzij za predsednika j Bratina Kristjau, Dnrjava Anton, Kenda Antoir, Mavivr Matija, Mlekui Toina^, Stres Anton, Sinek Bajni., Snlin Anton za odbornike. Casniki bodo naroceni: Tribune, Vaierland, SI. Na-rod, Slovrnec, Edinost, Sote, Kres, Ljubi. Zvon, Novice. —- Med feistne nde je bil imenovan p. d. g. dekan P. Kubal.
K zgodovini tega drnStva je le omeniti vredno, j da v zaeetku tega ieta je tukaj§nji gospod sodnik po- | sredoval, da se teimt ihustvu napis  premeni, kar se mu pa ni moglo ustreCi, ze zavoijo hvaleznosti proti utemeijitelju eitalnice, gosp. Kobalo.
Yeliko se je govoiilo med letora tudi » zlru-2enji i>6 aSchutzenbund-om", pa dosedaj so se teka-zali ti izrazi le kot Bpia desideriaK. — Pa kar si na§ sodnik deue v glavo, ho^e tudi doseci. Stauoviteu je bil vedno v svojih prmcipih. V tej zadevi vso cast njemn. —
Upamo pa vedno, da se nekateri enkrat preob-brnejo in sprevidijo, <la Citaluica nima nobenega dra-zilr.ega namuna. Siamota ni nobena s kdvega pota viacati se na pravi. To ni nobena uestauovitnost veC, to je krepkost vsled holjSoga razuma, in je vsakemu na cast.
Dolzuost patrioticna vsacega je, izpoznati se za materinski jezik. Ysak narodnjak zeli le, da se pri-dobi ljubezen do domacega jezika in spo§tuje (iruge. Ta ljubezen se je med Uovfcani komaj probudilu. Zdaj pa je treba, da jih kdo prime za desno, pa vodi po muceniski stezi narodnega zivljeuja. In ravno ua to se je gledalo do sedaj, da bi trzaui ostali brez pra-vega vodnika.
Yeliko jih je tudi, ki mecijo, da obiskovanje bralncga drustva tie da nobene koristi. Tak naspro-tuje duhu dena§nje dobe, v kateri vsak, koiikot mu je mogofie, za svetlobo gine in hrepeni. Takirn je le to reft: Kdor ne Cita, spi; — in kdor eitanje za-puSca, ta hoce zadremati in zopet zaspati.
Komen, 25. dec. (Izv. dop.) (f Dr. Kodermatz. Citalnica. — Staresmstvo.) Dne 23. t. m. vzela je nemila smrt nam spoStovanega ter ljubljenega c. kr. sodnijskega pristava dr. Ivana Eoderiuatz-a in ga po dolgej bolezui preselila na uni svet. Ranjki je bi! oce Stirih otrok in komaj 42 let star, blaga du§ar de-laven io? dasiravno italijauske narodnosti, je vendar Stoval narod naS, ter se na^ega jezika pridno ueit, dobro vedo6, da mu je med siovenskim svetom neob-hodno potrebeu. Da je ranjki spoStoval na§ jezik, prica 20 to, da je svojega sina na gori§kem gimna-ziji uvrstil med Slovene.
Preminuli blagi gospod doktor bil je spoStovan med obemstvom, m posebno narodna inteligenca Suti britko ujega zgubo. kajti z njim je zgubila mirolju-bivega nestrankarskega nradnika, ki je bil tudi pri vsakej zabavi bodisi narodnem podjetju, ali ko je §lo za carsko hiSo, prvi arauzer. Da je bil ranjki res obee spoStovan med prebivalstvom brez razlofcka, do-kazal nam je lep pogreb, ki se sme za Komen ime-novati ssijajenft. Godba je svirala zalostmke, in ko-menski pevci so mu iz hvaleznosti kot prijatelju slov. petja in podporaikti, zapeli tuzno nBlagor mu.B Za-mrli ostal bode Tsem obeinarjem v blagem spominu. Miren pocitek mu bodi! — Zeleti bi bilo, da bi ga tudi marsikateri drugi nradniki gied§ miroljubja in nepristranosti posnemali I
Kakor je bilo v VaSem cenjenem listu ie poro-eano, ustanovila se je v Komnu citalnica. Zadasni od-bor poslal je pravila glavarstvu, da bi jih predlozil si. namestniStvu, pa ze pri glavarstvu ni bilo srefce; kajti vrnilo nam jih je ono z opombo, da morarao na-vesti sede2 druStva. Se v6, da je bil to le jalov iz-govor, kajti prepisana so bila popolnoma iz onih se-zaaske ditalnice. Drugic so jih odposlali, in vsak dan , pricakujemo vesti, da bodo potrjene; e"e nas pa §e enkrat s kako pomaujkljivostjo zavrnejo, vr2emo se na kolena, in prosiii bomo preponi^no, fie nam noCejo dovoliti narodue citalnice, da bi nam dali vsaj kako flLiedertafelB, in videii bomo, kaj porek6. — Jaz prav za gotovo vein, da Yas bode, g. urednik, zelo vese-lilo, ee Vam povem, da z nem§ciuo v ljudskej Soli vrlo dobro ni».predujenio. fiujtel Komaj eu mesec kar so jo kot obligate n predmet nvedli, in. ze govore [ otroci med seboj frsto uemicinov da, slqven^iuo so
skorej, da ne pozabili, vse Ze gra na „dajcpohrustena; ah! kaj se Yam zdi, g. urednik, ko bi to cula kaka
j ekscelenca,  kar na srce bi te cisto pouemcene pijo-
1 nirje pritisnila?/
I         Y kratkem bode volitev zupana za Komen.   In
dasiravno nimamo ni6 proti sedanjemu 2upanu, upamo, da bodo staresuie znali reSiti cast malega Pariza ter voiili iopana, narodnega in tacega, ki mu bode veC mar obCinsko blagostanje, nego vecne intrige v na-Sem stareSinstvu. Y stareSinstvo voljene so mlade, Lile mo5i, ki bodo delale gotovo Cast na§ej ^upaniji. Z novim letom zelimo, da bi se vruil blagodejen^mir v obemo m v to Bog pomozi!                           a.
Si 2age, 29. dec. (Izv. dop.) Kedor pozna bov-iko kritje hi§, cudil se ne bode, da ogenj pri naj manjem vctru lehko celo vas vpepelji. Hi§eVamkrij6, .skoro edino z desktrmi in zelo strm6, da jih ne bi vdrl debeli sneg. V visoko podstresje spravljajo Sena, drv in cnake §are.
Ravno scm si hotel 28. t. in. krulcci zelodec zveier vtiSiti, kar mi zadoni beseda „Ggenj" na uho. Silni planien in kad po celej dolini naznani! je va§-fanom, da preti nevarnost. V Cetrt ure bili so vrli Srpenicanje s svojo spretno- in kaj krepko gasilnico na pogorififii, s kakor§»o se more panasati le malo-katera obcina. Gorelo je podstreSju se senom in prav z de^kami uatlaceno, Hvala viiim Sipeniianom in 55a-g.trjein, da so bili koj pripravljeni 1 Srcna hvala tudi 1 1(2 uro oddaljenim nam Bovfianom, da so v poi uri bili uze tu. BeSilo se je z najvefijim trudom vendar spodnje hisje revne vdove in matere otroCiftev. Nevarnost biU je res velika, kajti le 2 seznja od ognja stoji kozolec veleposestnika Zagorja, s suho slanio na-tlafien, katerega se druga hiSa dr2i; na drugcj strain pa komaj sezenj odstranjena z deskami krita hiSa. Hvala Bogu I da je imel Neptun svoje vetrove v menu, kajti diugace bi bila nevarnost celej vasi najve-&)¦*, Kako je ogenj nastal, nikdor ne ve.
. •aSam pa Vas, Stpenifianje, ki imate tako iz-vrstno g«»silko, kje bi Vi vode zajemali v enakej ne^ sreci ? Ena iskra Vam lehko vpepelji celo vas, Cesar Vas Bog obvaruj.
Z Dunaja, 27. dec. (Izv. dop.) Po razbuvjeni seji drzavnega zbora poslanske zborntce imela je §e gosposka zbornica neke seje. V poslednji seji je tudi gosposka zbornica dovolila pobiranje davkov za prve tri meseee prihodnjega leta, vendar pa je oCe februar-ske ustave, vitez Schmcrling, centralist od pete do glave, porabil priliko, da je izrekel v imenu ustavo-verne vecine gosposke zboinice sedanjemu minister-stvu jasno nezaupnico. Pa tudi ta izjava je le vdarec po zraku in ne bo imela zazelenega uspeha, ker vse ua to kale, da stoji grof Taaffe prav na trdnih no-gah slone na kompaktni veciui poslanske zbornice in na neomejenem zaupanji presvitlega cesarja in celega cesarjevega dvora. Pa6 pa pravijo zreli politikarji, da je bil ta Schmerlingov govor zadnja labudo va pesem, in da ne bo imel vec prilike prihodnjifi go-voriti v imenu vecine, ker znamenja vsa kazejo na to, da se bo gosposka zbornica pomnozila. za toliko zmernih udov, da zadobi desnica vecino tudi v go•• sposki zbomici.
Ako premigljujemo postopr.nje levice v drzavnem zboru, pridemo do sklepa, da je bilo ravnanje usta-vovercev v drzavnem zboru in zunaj na to obrnjeno, da bi sedanjo mitiisterstvo vrgli in priSli sami zopet na krmilo. V ta natnen so bili sklicali tolikov strao-karskih shodov — parteitage — da bi dokazali vzne-mirjenje vsega nemSkega ljudstva in njegovo nezau-panje do sedauje vlade; to pa jim je sijajno spodle-telo, ker za take shode dunajsko prebivalstvo ni clsto nifi maralo iu je §e v poaebnem shodu dalo jasno nezaupnico ustavovercem. Potent so poskusali u.^tavo-verci razru&ti veCino desnice v poslanski zbornici, in za to so porabiii uredjenje novega zemljiscnega davka, vsled katerega bi bile zaalpinske nera§ke dezele z davkom preoblozene v primeri Galicije. AH je kaj na tem ali ne, se bo §e le po koncaoem operatu poka-zalo; da je pa vsa stvar pretirana, posnema se 2e iz tega, da je v zgornji Avstriji novin naraslo za dve-stotisud oral, na Stajerskem pa za devetdeset tisuc. Te zemljiSCne premembe povilajo naravno fiiste dohod-ke zemiji§c, in akose davek nalozi na cisti dohodek, mora se tudi davek zvisati v primeri zvisanih dohod-kov. Da pa v tem ni §e nobene krivice,; vsak lahko razvidi. To zvijafio ustavovercev so spoznali tudi po-slanci alpinskih deiel in se niso dali zapeljali, mar-vefi so trdno stali pti desnici, in toraj je spodletel tudi ta manever ustavovercera. Ostal jim je §e tretji manever: vreci se z vso strastjo na ministerstvo, ce» mogo6e ga razdvojiti in mu dokazati nezaupnico s tem, da bi se odreklo dovoljenje pobiranja davkov za prvi kvartal prihodnjega leta, in pa da bi se zvrgle vo-likega posestva gornje Avstrije. Tudi ta manever pa j je ostal brez uspeha, ker se ministerstvo ni dalo stra-I hovati, in ker je desnica trdno stala na strani vlade. I Ti nesrecni manevri ustavovercev pojasnnjejo vzroke njih razkacenosti, srditosti in breztaktnosti v posled-i Dji seji posJaoske zbornige, JUvao to nespodobno ob*
nasanje ustavovercev je pa odprlo ofii grofu Taaffe-ju id mu sijajno dokazalo, da porazumljenje in sprava z ustavoverci je nepiogoea, in zatoraj je uaravno, da se mora on sedaj odloSno. naslanjati na desnico po-slanske zboroice in za to skrbeti, da zadobi desnica in vlada vecmo tudi v gosposki zbornici, kef le tako bo mogoce vspeSno delati za blagor narodov iu drzave.
politicni pregled.
Dr2avni zbor bo imel zopet svojo prvo sejo 18. januarja. Levifiarji prate" izstopiti iz drl zbora, ker jim je u§io upanje gospod-stva po vodi. Tako 2uganje pa ne bo imelo hu-dih nasledkov, ker merodajni krogi spoznujejo in cel6 najveft notranji in zunanji prljatelji u-stavovercev pripoznavajo, da stranka s takim obnaSanjera in postopanjem ni vec sposobna za vladanjc. Avtonomistni vefiini pa se ne more nic" zgoditi, in si vedno vefi pHvi'^eneev pridobi, ker jo je volja zaresno skrbeti za Ijudske potrebe in povsod postopati zmerno po poti pravicnosti in poStenosti. Boji se .bodo gotovo §e vrstili, 6e ne y parlamentu, pa toliko bolj po ustavover-skih gasnikili, ki so vsi pod zidovsko oblastjo, in ker judje imajo najvefio podporo od nem§ko-nacijonalne stranke.
Skof Strosmajer, ki se je bil pape&i po-scbc pismeno zalivalil za encikliko o Cirilu in Metodu, je dobil po kardinalu Nini lep odgovor v posebnem pismu. V njem Mi papeL raziirje-nje katoliske vcre med Slovani, „kateri imajo za bodoSnost ne samo v Evropi, teinufc tudi v A-ziji veliko in imenitno nalogo."
Krvatje dobe" vendar po dolgem pogajanji vojasko granico. Madjari so se obotavljali, eesar je pa odlocU S to pridobitvijo se mora vsled pogodbe Hrvatom v pe§tanskem zboru pomno-ziti tudi stcvilo poslancev.
6 r k *» m ponujajo mirovno sodi§6e gledd na njih terj^*.ve od tur§ke strani. AH Grki no-6ejo vedeti ni5 o tern in se toliko bolj oboro-gujejo za vojsko. Cel6 stari Garibaldi iu njegov sin Menoti hoceta pomagati Grkom z nabranimi la§kimi vojaki.
Italijani so hotel! v nedeljo demonstro-vati proti Avstriji; vlada je pa demonstracijo prepovedala. Pa take prijaznosti ne pomagajo ved; vemo doIo5no, v kakih razmerah zlvimo z Italijani. In ni jim treba nas spominjati na volka in jagnje v basni, ko se prito^ujejo proti na-§im mejnim utrjevanjem, potem ko nas silijo oni do obrambe. Saj ves svet ve, da mi ne pozna-mo agresivne politike proti Italiji, proti katcri se ne utrjujemo zadosti ne strategicno, ne po-liti6no na znotraj.
V Afriki imajo Angled zopet opraviti z vstasi, kateri so napadli angle ski stab in 250 raoz, in v nekem mestu so tarn doli celo raz-klicali republiko.
Na Ruskem izhaja 485 casopisov, med temi samo 72 politicnih. Malo jih je, to pa za to, ker so bile tiskovne postave dozdaj prehude.
Angle ska je zel6 izgubila v svoji poli-Ii6ni veljavi v zadnjih desetletjih. Tudi Irsko prasanje kale na to pomanjsanje, ko se ze dr-znejo v zedinjenih drzavah severne Amerike Angleski predlagati, da naj vstvari trdne pre-uaredbe za pomirjenje Ircev. To je politifien vdarec!
Bomade stvari.
Popis ljudij. Nemci se trudijo na vso mofi s podueevanjem in agitovanjem, da bi nobenega rojaka no izgubili. Oni celo v posebnih opominih nagovarja-jo, da naj se zapiSejo vsi Slovani in drugi tujci za Kemce, ako tu pa tarn obfiujejo tudi po neniSko. Tedaj oni §e ce!6 tujce hocejo §teti med svoje, samo da bi se bahali z vefiim Stevilom Nemcev, in da bi potem Se brezobzirniSe in krivi6ni§e gospodovali uad nami. Slovani in Sloveuci pa ne hrepene po tujcih, ampak 2ele samo, da se priStejejo svoji k svojim. Kakor se potegujemo povsod samo za pravifinost in poltenost, takd vpisujmo se tudipoSteno za Slovence vsi, ki nas je rodila slovenska mat!. Drugace smo ne-
polteni proti sebi in proti vsemu narodu. Pogum za pravico, vsak domaemec poka2i se Slovenca  s svojo ] druzmo vred. Laki nam gotovo nobenega  svojca ne privo§6ijo za naSega; zakaj bi se jim samo mi, v Gorki in Trstu, ponujali in izdajali?
Oitalnicna poddru^nica ustanovljena. V nedeljo sv. Stefaua dan se je zbralo v Goriski fiital-nici lepo §tevilo raznih rokodolcev, ki so se vpisali v to novo drustvo, ki fiteje zdaj 2e nad Stiridwset u-dov. Gospodavuik bralnici je bil z veliko ve&no izvo-Ijeng. Just Yoga, za vesolieiii odsekpa g. Tone J?erfi!a, Karol Makuc, Jakob Oblak in Janez Kotnik. Novega leta dan bode braluica odprta v .loljuih prostorih ti-talnice. Narotfui so za zdaj slodeci fiasopisi: nSlov. Narod", „Novice", „Ljubljauski Zvon", nEdinostu „Sofia". PraKtischer Maschinen - Costructeur, koris-ten list za naSe rokodelce, in knjige sv. Moliora. Slovenci ni^'ga stann v Gorici! ne zamudite takole-pe prilike. VpiSite sc v to druStvo, ker boste za mali znesek brali ninogovrstne novine, in se vdelezevali koristnih in kratkofiasnib oarodnih zabav.
Gospodar.
V GoriSki ditalaici se bodo 5. januaija t. 1. ob 6. uri zveCer prodajali po dralbi fiasopisi, naroM za tekofie leto.
Za bozicne praznike so iraeli gorifiki Stacu-narji dobre drieve. S kinetov privrelo je zadiije dtii veliko ljudi v mesto nakupovat. Videlo se je pa tudi, da je mnogo tuje, zlasti uemfike gospode fiez zimo v Gorici. Ncmskih gospa vide! si povsod pri nakupo-vanji. Tudi bozjcna dievesa na starcm trgu so ka-zala, da prodajalci cutijo nemSke rodbine v nicHtii. Ncmci nam reC imajo sanii to navado, da win re6ne; ali sorodne vrhove ali mlada dicveBca lepotifiijo za Bozlfi, Italijani napravljajo jaslica za ta sveti dau.
Velika cerkev bila je na Sveti vecer o polunofii nenavaduo polna, ravuo takd poslej na oba praznika.
V  nufii prestolnici 2e od nekdaj pojejo za to praznike prelepo piistoralno ma^o, in je v priineru z drugimi priiikami zares vredno, posluSati jo. Oloveku se vtisne za vselej, in mu je vedno nova, ko jo zopet sliii. Za „Zoi'iiiceu pa pojejo po goriSkih curkvuh slovenske pesmi; ali tu bi biio ickti v obce boljSih pevcev in odbranih novcj&h slovcnskili pesmic. Menirno, da ze vsaka kranjska, ce ne tudi primorska vas ima boljSe pesnii iu pevce nego Gorica pri slovenskih aZormcah.M
V  tern obziru imamo tu vse staro in prestaro. V ve-liki cerkvi smo slisali tudi slnvensko pridigo, katero bi no priporofiali za vzglcd ne po zunanji raz-pravi (ne gled6 na obseg), ne po piavilnosti jezika. i'n'iiricuiii smo, da slovcnske pobo^ne du§e se po ta-kih slovenskih govornikih uikakor ne navduSijo in pridobe za sveto bescdo, ako uiso ie prej navdu§ene. Tudi aSveto" se sicer poje sveto, ali Ocenas morajo Slovenci tudi pri takih edinih prilikah s Pater noster zaceti in doslednje nadaljevati ali pa na tihoma mo-liti, kakor ravno znajo.
Solnce mrkne danes, v petek okoli 3 popoldne.
Porocilo de^elnega odbora de^elnemu zboru pokr d2ene grotije Goriske in Gradi§ke o tem, kar je opr vljal od konca zaduje dobe do 15. maja 1880 —• nam je ravno do§lo vseskozi v slovenskem jeziku. Tako imamc zdaj v rokah po tem porocilu in po za-pisniku iz dezeltiega zbora vse letolnje delovanje de-zelnega zastopniStva — mnogo vredne tvarine, na katero se bomo ozirali ob raznih prilikah.
„Slavjanski Almanah", ,drugi letnik, je bil pred 6 meseci na Dtmaji zase^en v 1400 odtisih za-rad maloruskega oddeika, ki je obsezal spis: „Foli-tiLko-socijalni dumki v novih pisnjah ukrajiuskago naroda". Izdatelj g. Radivoj Pozaik bil je dejan v zatoM stan, iu §e lev te dui je bila ustavljena pre-iskava proti ujemu. Skoda je razmerao obcutljiva v gmotnem in se huj§a v duievneua obziru, ker je imel ta Aim an ah, kakor smo siisali, letos mnogo odbrane tvarine iz deseterih slovanskih jezikov.
Kresa prvi snopid nam je v Mm obleki ze do§el. Prazno je bilo nase upanje za zdruzenje. Gra-diva ima 1. zvezek raznovrstnega in vrednega. Ko bomo imeli tudi „Ljubljanski ZvouK v rokah, utegne-mo lista primerjati. Mislimo pa 2e zdaj, da gg. ucl-telji raznih zavodov ne boilftiiimeli povodov prepove-dovati novega berila, katero se nam tak6 obilc in z ugodn mi pogoji obeta z novim letom.
Popotnik, list za Solo in dom, izhaja v Celji 10. in 25. dan vsacega meseca in velja za celo 3 gl. za pol leta 1.50 gl. — dovrSil je svoje prvo leto. Pod istirai pogoji izhajal bo tudi zanaprej, in sc po-§ilja narofinina zalo2niku g. prof. Zolgarju v Celje. Iz bogatega kazala je vazvidno, da listprinaSa znanstvc-ne stvari, razne spise, pesni ufino tvarino za §olo,ua-rodne pripovedke, dopise, 2ivotopise, slovstvo, ukaze in §olske novice, druge stvari, uclteljska zhorovanja, priloge in naznanila. Kolikor smo razvideli iz zadnje fitevilke, je list pisan v pravilni sloveniCini iu po tva-rini odgojevalcem mladine priporoCila vreden. Ako pomislimo, da je mrogo tvarine se treba na prvo raz-prav^ati v slovenskem $mU tudi Y vdbo^ u^itelje-
vanja, in ako so uCitelji po lastnih skuSnjah prepri-Cani o dolgiintezavni poti,kateradovede do pravil-nega in razmemo hitrega mehanizna v domafiemgovoru za razQotere predmete, — potem ne bodo zamujevali podpirati svojih lastnih listov. ce tudi izhajajo v oddaljenih pokrajnah. Zarad tega naj Popovtnik spremlja tudi na§e uCitelje v domafio nSolo" „Solaa pa naj se Cedalje trudi, da uvedejo kot vredno prijateljico tudi Stajerski „popotniki* za mir-ni doraaCi poduk.
Povozil je vtorelrnok M~2enol8^^Solfiana, to mu je bil na Travniku konj zdirjal. ^ena je ranjona na glavi in na ve5 mestih. Judu pa se ni nifi zgodilo, in je bil bolj srefien nego izveden v sukanji konja, Gosposka ga pa nauft morda tudi to.
# SlovensW jezik pri tr2aSki trgovinski sodniji ni imel voljave, ko se ji je slovenska to2ba izrodila; tizaSka de^elna sodnija pa je postavno dala tudi slo-venski to^bi veljavo. Dober zaCetek I
Delalsko podpomo druitvo v Trstu jo imelo v nedeljo svoj redoi zbor, v katerem jebilizvoljen nov predsednik g. Nabergoj,
Bvedar g. Bader v Oorioi izdeluje prave vosfiaue svede, kakoi- je iz denalnjega oznanila raz-vidno pod nadzorstvom nadSkofijskcga ordinarjata v Gorici. Kakor smo ze letos omenjali, bil je na mno-gih razstavah oslavljeu zarad izvrstnih svojih izdel-kov. Zato ga tudi mi Se posube priporoCamo slavnim cerkvenim oskrbuigtvom.
Xz Oelovca porodajo, da je knezo-ikof dr. Wiery vsled prei'ezanja neke rane na nogl tak5 ne-vamo zbolel, da sc boje" za njegovo ^ivljenje. 28. fc. in. so ga prevideli s svetitnl zakramentl za utnirajoee; bati se je najhujlega. Danes izvedamo, da je 29. dec. v Gospodu zaspal.
Xz Dutovlj na Emu nam porofiajo o tatovlh sledege: Prod 1 meseeem je bila ok ru den a mala cerk-yica v bii^nji vasi, v Krepljnh, Tatovi so vlomili *e-le/,a pri oknih in odncsli vse, kar jim je bilo prav. 10. t. in. pa so se prikratiU pozno v nofi 8 klatezi eno vas uaprej, nuinreC v Dutovlje.
Fantje pa so jih zapoznali, ker je cden iz Dutovlj, drugi iz Ktepelj In tretji Ipavec; vsi 3 pa sta-nujejo v Trstu, in sta bila 2 ze zaprta zarad tatvine. Fantje so va^canom naznanili, da so tatje v vasi, in res jih bivsi zupan, g. Ivan Viabic kraj vasi priCaka ob tjvojem poslopji. Tatje se mu pribli^ajo, or. pa z revolverjein po nj h, ki so bili vsi oborozenl. Enega jc obstrelil na rami, drugega v stegoo in tretjega v prsih. Ta je padel, in so ga odneslt v trLaLko bolnii-nico. Tako so se vaScani reSili hudih tatov in ime-novanemu gospodu se imajo zahvaliti,ce se bodo klatezi uali zanaprej pred svinceuo kroglo na Krasu.
Poslanica.
P. n. prijateljem in znancera!
Z mojim prcsrCnim vo§6ilom k novemu ietu zdru--2\m preponi2no prosnjoza daljnjo ohranitev VaSeblage naklonjenosti, in sem vedno hvaleZno udani
ALOJZIJ SOKO, c. k. poitar.
Bovec, 28. dec. 1880.
Dunajska borza.
Enotni dr2. dolg v bankovcih Enotni dr2. dolg v srebru   . Zlata renta    .   .   ....
1860 drz. posoji'o    .   .   .   • Akcije narodoe banLe     .   .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro   ........
Napol.........
C- kr. eekini ......
Driavne marke.....
30 decenibra
73  gl. 05   kr.
74  „ -     „
131   " ~     *¦"
827  „ —    „
288  „ 70     „
U2  " «    n
K n S   "
0  „ 53     „
58  „  16     n
IlMjil1!*
EL Bozjast, kr6e, tudi v prav hudih "pri-merih, ozdravljam jaz v najkrajSem Lasu po samo meni lastn' ia vedno vspefoi raetodi  tudi  pismeno.   Specijalni zdravuik dr. Helmsen v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32, Na Btotiae to Qzdravii. .
Oznanilo.
V tern ko si dovoljujemo slavno ob- , cinstvo opozoriti, da smo v Dalmacijiin I sicer na otokih sebeniskih  in  na Oger-skem in v Istriji osebno nakupili velike posode   nepokvarjenega vina   letosnjega pridelka; spoznavamo ob euera sa dobro priobcenje potrjcnega spricevala od straw tukajsnjega slavnega municipija z namc-nora,   da unicimo  krivicno obrekovanje, katero so nekateri zatrosili v naso Skodo, da bi takd slavno obfiinstvo krivo sodilo , I o nspokvarjeniU nasib vinih.
Bratje Bolaffio.
Sprkcvalo.
Na prosnjo gospodov bratov Bolaffio iz Goricc,   kupcev z vini  na veliko ' potrjujerao,   da smo njih vinske zaloge , pogostoma preiskavali in poskusavali prej- ' > Snja leta, kakor tudi letos in sicer me-' seca novembra,   in da smo nasli vselej I prava naturna vina, in nikoli nismo imcli povodov   za preiskovanje   zarad kakor-snega si bodi popacevanja. GoriSki municipij, 14. decembra 1880. L. S.                    2upan Deperis, 1. r.
:iLrM: ^^^^Zl^X-mipt-''jmP^Jm.
UazoJas.
Vsled denasDJega sklepa glavnega odbora se razpisnje sluzba tajnika pri tukajsnjem c. kr. kraetijskem drnstvu,
Po §. 32 drustvenih pravil ima tajnik spi^ savatr zapisnike obcnih zborov, odborovih sej in sej odborovih odsekov, . sestavljati in vredovati drustveni list v italijanskem jeziku in statistiko letnih pridelkov; izvrsevati nkaze, katere mu nalaga glavni odbor, m slednjifr je odgovoren za red v druitvenl pisarni.
PlaCa znasa na leto 1200 gold. a. v.; po enoletoi poskusnji se sluzba stalno potrdi.
Pro&ije, katerim naj se pridenejo vsa spri-Cevala o zmoznostih   in  znanji jezikov,   kakor tudi  dokaz  avstrijskega  drzavljaustva,   naj  se vloze do 15. jamiarija 1881. podpisanemu pred-sedniStvu. .  C. KR. KMETIJSKO DRU§TVO v Gorici, 9. decembra 1880. Podpredsednik Viljem vitez pll Bitter
Tajnikov namestnik ____________________Ant. ElobnCar, kaneelistr.
Velika zak
vsakovrstnih            w
IB
i
naj obiluise  zbirke, krasne izdelave pri:
i      I
a- blaga  in
|                poieg Sko^jske palafo.
\aznaiiilo.
Podpisani svecar, odlicen naraznih svetoir-nih razstavab in tudi na iiajaovejSi v Gradcu, priporoca 6c. eerkvenfra oskrbnistvom svoje svece, sestavljene iz samega voska, kakor so ^pred-pisane za sl&zbo boijo in se izdelujejo pod nad-zoi'stvora pred. nadsMjske kurije v Gorici.
On tedaj ne more goljufati in iitegue s poroStvoin priporocati ne sanio dobre, kakor drugi svecarji, ampak tudi (kar je najzanimi-vise in najveda dolinost) tndi prave sveee iz cistega voska; on se odreka vsakemu placilu, ko bi se kedar koli putrdilo, da bi njegove svece, prodane za voscene in kakor take zarucenjene, veudar imele kako drugo primes.
Njegove svece ne kapljajo, gore* mirno in zgore pocasu.
Gena jim je 2.50 za kilo, enako 1.40 gl. za dunajski font, in je cas nakup plaeati v enem leta brez obresti.
In da nakup slav. oskrbnistvom polajsamo, razpoitljamo pri nas kupljene svece brezplacno glede na davek in voznino do najbliznje zelez-niske postaje, luke ali polte.
Vsak Cas je preskrbljen z veliko zalogo ne samo takih svec, ampak tudi tore s 4 ali 1 stenjem (tolitom), velikonofinih, slikanih svec itd., itd., vsake velidine in debeline. On misli torej, da je kos tekmovati na vsako stran z vsakim zunanjtm in domacim svecarjem.
Tudi ima veliko zalogo sveL, tore itd. itd. nizih vrst, to je sottana, po 2.20 gl. in III. vr-ste po 1.80 gl. kilo, s pogoji, kakor zgoraj,
Prosim po takem si. oskrbnistva vzeti na znanje moje porostvo o pravem blagu, o vredtiih ccnah in najugodniiih pogojib.
S posebnim spostovanjem se podpise prevdani
Alojzij Bader
__________v Gorici, semeni§ka ulica §tev. 24.
— 3. Rbka in s&rce. (Novela). — 4. Zdravni§ki po-skusk (Humoreska). — 5. Popotne opazke. — 6. P6v-stanek godbe in iijeno delovanje na ljttdi in zivali;— 7. Naroduo blago. — 8. Dr. Ljudevit Gaj in ilirska ideja. — 9. Doneski k filbzofiCnej tertninolo^iji. — 10. Kres. — 11. Zgiodovittiske firtice V nekdaUji pro-vinciji: Windischgiaz. — 12. Drobnosti in dopisi.
tfaroSnina se naj posilja na zalnzniStvo in oprav-niStvo Kresovo, to je tiftkamiei druSbe sv. Mohora, Urednistvo in zaloznistvo.
Francosko zganje ssoljo
(Eaa de ria de France) Mtimtim nit &2i
napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisa
iznajdnika Viljeraa Lee-ja
U. Cltl^TOFOLKVTl.
To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brz, prej kot katero drugo, proti zunanjenm in nirtranjemu vnetju,. opeklmam in speklinam, proti novim uapa-dom, neduhi, rakom, diisti, natoku krvt v glavot za obvarovanje zobov,. proti otiski, dissenteriji, bole&naro, nc obrazu, v u§esih, v glavi, zlati 2iii, mrzlici, ozeb-kom, putiki, neprebavnosti, bole6inam na jetrili, na oceb, zastarclini ranani, vpiienju osnemu in mu^iCne-iiiu, skrnjaku, kunleju, zyvam ia umotici.
Veliko sprifieval imamo, ki potrjujejo moc tega izvrstnega zdi-avila..
V TO; letu svoje starosti sem si popolnetti ozdra-vil prste na rokah s francoskim zganjem in soljo.
G. Senitfeky, c. k. finantoi komisar 1. r.
Z VaSim francoskim zganjem s soljo sem dosegel
najboijSe vspehe, za katere se Vam neskoeno zabvaljttjeiE
AIojz Klobuaar, zupnik in dekanvpokoji.
Prodaja se v izvirmh boteljkah po 40 kr. samo pri G. Gristefoletti-ju, Iekarju in e. k. dvortem priskrb-niku v Gorioi na Travnikn 14.
Opoinba. Knjiznico iznajdnika V. Lee-ja, kateri podheuje, kako se rabi izvrstn! domaei lek, dodajatno brezplacno.
VABILO NA NAROCBO.
LEBOSI,f»YPN W ZKANSTVB1T UST.
Sodelovanjem g. prof. dr. Greg. Ereka in g. zupnika Dav. Trstenjaka, uredaje dr. Jakob
Sket, c. k. gimn. profesor v Celovei.
Tiska, izdaja iu zaiozuje tiskarna drnibe sv.
Mohora.
Velja na leto 4 gl., na pol leta2gL, in se tudi
lahko po zvezkik&40 kr. v knjigarnab kupuj6.
Perva stevilka, ki v kiatkem na svetlo pride, prinese iz spretnih peres sledefie aianke:
1. V dan 1. januarija 1881 (peaen). — 2. To-mladanski vetrovi. (Povest iz casov fraueoskib vojsk)
Ka podlogi razsodbe v. e. k. dez. zdravni-§kega sveta od v. c. k. namestni6tva doviljene
Marijaceljske kaplje - za zelodec
izvrsten pripomofiek zoper vse ielodefcne bolezni
posebno pa se spoua^a pri netecnosti, zelddedrii slabo-sti, slabodi§efiiem dihu, ke-dnr cloveka napenja, mu kf-slo podoja, kedar ga grize alifc vjeda, pri felodefiiiem kataru, zgagi ali rczalci, Le so nareja pesek ali ka§a, pri pieobilnofiti slin, zlaten-ci, pri Btudu in metanji, glavobolu, prihajajogera od zelodca, zelodccnem krCu, pri zaprtem zivotu, piena-sitenosti   bodi z jedtni  ali
pjjaCami,  pri glitah, vranfinih, jeternih ali be-
moroidalnih bolustib, Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Goi'ico pri gospodu lc-
karniLarju A. pi. Gironeoli v  Gorici,  blizo
ntreh krontf.
Ceiitralna zaloga za razpoSiljanje: Apbtheke
znm heiligen Sehutzengel des Carl Brady, Krem-
sier. Maciiren.
tod^te^to 0dJ(rT9^^dBik; F, POJJ^RNIK, --Tiskg; fHttftiyanBk« tisMwf f aorici.
ZAVAKOVALNO DKUSTVO
ifibPEb Mf
KA DUNAJI.
(Jlavni zastop v Garici.
Ker sem imenovan za dru§tvenega glavnega pravnika s pravico podpisa za politiSke okraje Gori§ki, Tolminski in Sezanski, prevzel sem cla-ties zastdpni§tvo.
Cast mi je naznaniti to slavnemu obSihstvu ter naglaSati pri tej priliki zanesljivost, nravnost in tocnost nase zavarovalniee v fseh slu^ajih, ko se prigodi kaka skoda. „Avstrijanska Feniks" je sicer uze na jako dobrem glasu v dezeli, ven-dar pa naj oznanim, da je v zvezi osmih dru-itev za obrtnijske nevar§cine (rizike) v Avstriji, in da je dru§tvu zopet za nadaljnjih 15 let iz-rofieno Velikansko zavarovanje vseb sladkornib tovaren tega dm§tvaavstrijandk6ga.—Zanasajfc se, da me bodo p. n. dezelani pocastfli z nmogimi naro^ili, obetam od svoje strani, da ho6em zalto skfbeti, da se bodo po pozarib nastale Skode te-stno, natanciio in naglof ugotavljale, katero o-pravilo je nteni izrofieiio kot zaprisezenemu zve-dencu — zemljemercu. Ob enem pa sein vsak cas pripravljen postrezati z dru§tveniini pratJili, program!, tarifami in katerimi koli pojasnHt in poIaj§avami, katere ne dopu§cajo nobeue razum-ne konkurencije.
V Goriei, 1. dec. 1880.
lit mgr. Oltizzi,
civilni zemljemerec in glavni opravnik
„Avstrijanske Fenikse,"
Via Morelli (za mesnicami)  §tv. 22 t laatni hi§i.
Okrajni opravniki v Ajdov§6ini g, Karol Ballogh — v Dornbergu g. Ludvik Golja— v Biljali Franjo Franceschin ~ v Stanjela g. iv^n Abram, — v Kostanjevici na Krastt g. Anton TrampuS — vTolminu, Kanalu, vKqm-nu, Pliskovici, Dutovljab, Nabrezini in Seijani bodo okrajni zastopi v kratkem ustanovljeni.