Speđlzlone In abbonamento postale. — HB^n pfiflaM t gmhi Leto LXXV., št. 53 Ljubljana, četrtek s. marca 1942-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA PUOONUEVA ULICA S — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-2A, 31-25 ln 31-2« — Izhaja vsak dan opoldne — Mesećn a naročnina 10.— Ltr, za Inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ln Inozemstva fana UMONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. A-, MILANO CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pcr la pubblicita di provenienza italiana ed cstera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. Volvoda Aosta umrl Rim, 4. marca 8. Po kratki in hndi bolezni je v torek 3. t m. umrl v Nairobija t ujetništvu vojvoda Amedeo d'Aosta. Princ Amedeo Savojski se je rodil v Tu-rinu dne 21. oktobra 1898 S 14. letom je vstopil v vojaški kolegij, dve leti pozneje i>a je zaprosil, da bi odšel na fronto. Junija L 1915 je kot prostovoljec služil pri neki bateriji na Karsu. dne 7. maja 1916 je bil povišan v podporočnika in se je boril na Karsu. ob Isonzu in v dolini d'Astico, kjer se je povsod izkazal s hrabrostjo in si zaslužil napredovanje za kapitana po zaslugah v vojni. Za odi čno akcijo na Monte Seibusi je bil odlikovan z bronasto kolajno za vojaške zasluge, srebrno kolajno pa je prejel junija L 1917. ko se je kot povelinik ba'eriie na Hermnd: prostovoljno odločil za izvršitev nevarnih in težkih nalog. V bitki pri Vittorio Venetu je z odločnimi poizvedovalnimi akcijami podpiral napredovanje svojega armadnega zbora. Po ^kenienem miru je 1. 1919 sledil svojemu velikemu stricu vojvodi Abru-Škemu v Somalijo. Ko je koaesl iTnopolmtveni tečaj vojaške akademije v Torinu, je pod vzel daljše potovanje v Belgijskem Kongu in prepotoval pokrajine ekvaforialn h jezer Oktobra L 1925 je obiskoval vojno Šolo v Torinu, leto dni pozneje pa je prejel iz rok letalskega mn:stra pilotsko knjižico. O priliki 10. geografskega kongresa 1927 v Milanu se ie izkazal s priznanim poročilom o svojih afriških potovanjih. Dne 5. novembra istega leta se je oženil s princeso Ano Heleno Marijo Burbonsko. hčerjo vojvode Gui^kega. v katerem zakonu sta se mu rod I i dve hčerki, pr.ncesa Mar-gerita in Marija Kristina. S kolonijalno vojsko se je udeležil najvažnejših oboroženih akcii. ki so bile med zadnjimi izvedene v Libiji za njeno celo'no osvojitev. Leta 1931 se je udeležil zasedbe Cufre kot prostovoljni letalec in si tam zaslužil srebrno kola:no za zasluge v zraku. Kot polkovnik je poveljeval 23. konjeniškemu polku, nakar je prešel 7. maja L 1932 k letalskemu orožju in bil imenovan za poveljnika 21. kopnega iz\*idni^kega oddelka. Februarja L 1934 je bi promoviran za brgadnega generala v letalstvu in imenovan za poveljnika 3. letalske brigade v Goriziji. Po smrti svojega očeta, vojvode Puiskega. je dobil naslov »Vojvoda Aosta«. Dne 19. februarja 1 1936 je bil promoviran v divizijskega generala v letalstvu in imenovan za poveljnika 1. letalske d vizije v Aqu:li in Gunziji Istega leta je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost, ker se je b:l med ognjem pognal iz letala, oa b: res . V septembru 1. 1937 je predložil Duceju prv: zvezek zbirke »Italijanska Sahara«, v kateri so bili zbrani izsledk; metodičnih raziskovanj Fezzana in oaze Gat. dne 20. novembra istega leta pa ga je Kralj in Cesar na predlog šefa vlade imenoval za Podkralja Abes:nije L. 1940 je b:l določen ln L 1941 končno imenovan za letalskega ar-mijskega generala V začetku istega leta mu je bi*a izročena vojaška kolajna za dot« go letalsko plovbo. Ob izbruhu vojne L 1940 je prevzel glavno poveljstvo Oboroženih Sil v Abesiniji in dal tej funkcij: zgled junaštva, ki je vreden slavne tradicije njegovega doma. Njegovo junaštvo )t bilo kronano zlasti v obrambi Amba Ala-gija, kjer se je po lastnem sporočilu Duceju z dne 19. maja 1941 predal, ko je bi vsak nadaljnji poskus obrambe zaman. Svojo poslanico Duceju je tedaj zaključil z besedami: >6puščam poveljstvo, zahvaljujoč se Vam Duce. ki ste mi v letu borb« vedno nudili pom^č vašega pristanka :r» vašega zaupanja. Vojna še ni končana. V te kraje, k: lih je še enkrat pordečila Italijanska kh zaradi večje veličine naše domovine, se bomo kmalu vrnil:.« Duce mu je tedaj odgovoril: »Da. Visokost. Vi tn Vaši vojakj ste ?e hrabro borili in upirali preko mej človečkih možnost: Italijanski narod Vam je sledil, ort Vas občuduje m deli z Vam: entovnet v končno zmaeo « Hvaležnost italijanskega naroda ie izrazil v oo^ebni brzojavki vojvodi DAosta tudi Krali in Ce^ar. ki mu 1e brzojavno sporočil med d rus'm- »Podelil sem Ti vojaško kolajno za hrabrost, ker sem s teboj hotel odlikovati tudi vse one, ki so se bo- rili pod Tvojim poveljstvom in ki so s tem postali zaslužni za domovino.* Motivacija odlikovanja z zlato kolajno pa se glasi: »Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil v italijanski vzhodni Afriki je v 11 mesecih silno težke borbe, ločen od svoie domovine, obdan od močnejšega sovražnika, potrdil že dokazano sposobnost pametnega in junaškega vodnika. Ko* s no drzen letalec in neutrudljiv navduševalec lastnih čet, jih je vodil povsod, nn kopnem, na morju in v zraku v zmagovite ofenzive, v vztrajne obrambe, zaposlujoč močne sovražne sile. Ko je bil oblegan na omejenem predelu pri Amba Alagiju, je vztrajal na čelu peščice junakov preko mej Človeških možnosti v titansk'h naporih, ki so zbujali občudovanje samega sovražnika. Bil je zvest nadaljevalec b^;n:h tradicij Savojskega rodu in Čist simbol-rimskih kreposti in imperialne ln fašistične Italije.« Vojvoda d'Aosta, ki se je udeležil z navdušenjem vseh dogodkov ob nastopu fašizma, je vedno manifestiral svojo privrženost velikemu nacionalnemu pokretu in njegovemu šefu. s katerim so ga vezala Čustva prav posebnega prijateljstva. Italijanski narod v sivo-zeleni uniformi in v črnih srajcah se globoko klanja z gin nim ponosom spominu tega velikega simbola slave in zmage. Zadnje ure Rim, 5. marca. s. Vojvoda Aosts-k; ;e umrl dne 3. marca ob 3 45. snok^ino n udano. Ob njegovi smrtni portelji sta bila general Masi in vojaški kaplan poročnik Boratti. Njegova zadnia misel je bila posvečena Nj. Vis. Aostski voivodinj: materi. Nj. Vis. vojvodin ji Ani. princu Aimonu iii vsem njegovim dragim. Preden je izdihnil, je vojvoda izrazil svoje zadovoljstvo, da je svoje življenje lahko žrtvoval v službi domovine m je prosil za poslednjo versko tolažbo. Izrazil je tudi željo, da bi obvestili Sv. očeta. V pričakovanju bližnje smrt je visokj princ določil svojo oporoko, narekoval pozdrav Kralju in Imperatorju in napisal dve pismi za mali princeski. Izrazil je tud: željo, da bi odposlali brzojavk: v tolažbo vojvodin;* matere in vzvišene družine. Sožalje Kralja in Cesarja Rim, 5. marca. s. Nj. VeL Kraij in Im-rator se je včeraj skupno z Nj. Vis. prn-com I*ijemontskj.m odpeljal v Neapelj, da bi izraz J svoje sožalje Visočanstvoma voj-nji Aostoki Materi in vojvod-nji Aostski. Sožalje Duceja Rim, 5. marca. Duce je poslal materi Aostskega vojvode naslednjo brzojavko: Vest o smrti Amevleja di Savoja Aosta so sprejeli itai-janski narod in oborožene sile s ponovno, globoko bolestjo. Zvest izročilom svojega doma je vse svoje življenje v miru m vojni posvetil uomovini. Bojevniki iz prejšnje vojne se spominjajo mladca, ki se je z njimi boril na Krasu. Letale! so v-deli. kako se je dvigal pod nebo s pogumom in znanjem. Ko lojalni . ■ aH v Libiji in Et.op.ji občudujejo v • trdni značaj vojaka in konstruktivno pol t ko podkralja. Bitka pri Kerenu, junaška, obramba Ambe Al agi je. sta mu dali tvo domovine in ga postavili za zgled vsem sedanjim in bodočim generacijam. Prejmite, vojvodin ja, skupaj z izrazom mojega sožalja tudi izraze moje udanosti. Duce je izrazil Ni. Vel. Kralju in Imperatorju svoje sožalje. Hkratu je brzoja-vil svoje sožalje tudi vojvodi Aostskemu in voli Aimonu Spoletskemu. Sožalje papeža Vatikan. 5. marca, s. Papež je sprejel bolestno vest o smrti V s. Aostskega vojvode, ki mu jo je sporočil Nj. VeL Kralj :n Imperator posebej, s čustvi globokega sožalja in se je takoj posvetil molitvi. Papež je brzojavil Nj. Vel. Kralju in Imperatorju in Aostski vojvod nji materi ter jma je izrazil svoje globoko sožalje. Tudi državni tajnik kardinal Maglione je izrazi i svoje sožalje vojvodin j i Heleni. j Dvorno žalovanje Rhu. 5. marca. Nj. Vis Kralj in Imperator je olrelil dvorno Žalost za dobo 20 dni zaradi smrti Kraljevskega Visočanstva Vojvode Aostskega. Dan globeke žalosti Rim, 5. marca. s. Za vsakega Italijana jc • dan globoke /alo6iri. Aostski vojvoda je bil nadvse pri juh'i en mod narodr/m • - .-'*a vis kc-ga človeškega duha. M *rd-a nti sam ni vedel, kako pa jc ljudstvo ljub'o. V vsem Svetem življenju pa si ;c p»> agledu ai slavnejša očeta prizadeva:!, d? bi koristno služil domovini *n da bi sc irkazal vredne«.** velikeca -mena k; cj.i je podedoval. T hn odločno in konkretno je delal na vseh področjih. Z junaštvom. poA-c1 tp?"Vrni IpOBOtNVDBtini m z vsem svo-T;rn bitiem vi je mfpđterH nesmrtno slavo. Ves narod jc včeraj izrazil ob smrti princa ^voio žfllott pa tu-li svnjo ljubezen in vdanost do njeua in do tfjegovegi doma. Povsod so biJe izvtSenc zastave na pol droffa. Pobožni mo'k je zavladal v mestih in po va<=ch. Snontano «*> se zipiralc trgovine in javni likali Ljudstvo sc je zbiralo po Fašističnih domovih. V Rimu ?*> v prvrh por* ' lanskih urah množica kreneta pred dvor. NeStetn ljudi se je vpij-alr, v posebno knjigo za sožr.lie. Med njimi so bili znn.n-nj minister grof Ciano jeruzalemski veliki nrafti, predsodn;k rra'ke vlade Ka-';i"c Tvr'::- B-'^nn'r Peruja. P-^tugaiV'ke. HadtaT?#re Skm-^ške Finske. T.ii-.ke. Dan- Vi- lir mislio. 9*ed 'e bil daleč od Italije. V članku obeležuje njegova dela in njegove vrline. Hud letalski napad na Sueški prekop Razdejanih je bilo več letališč in uničene važne vojaške Berlin. 5. marca. s. Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, so močni oddelki nemških bojnih letal v noči na sredo hudo napadli vojaške naprave na področju ob Sueškem prekopu. Cim je prenehal lunin mrk, so se pričela letala pojavljati nad določenimi objekt: ter so zlasti bombardirala letališče v El Kabriru. z bombami velikega kalibra. Angleška protiletalska obramba j% bila popolnoma presenečena Ob polnem luninem svitu so nemški piloti lahko že od daleč prepoznali naprave ki. jih je bilo treba napasti. Zadeti so bili veliki hangarji, zapadno od letališča. Eksplozije so povzročile ogromne požare, k*; jih je bilo opazit: še iz velike daljave. Gost- oblaki Črnega dima so zastrli letališče. Dve velik* skladišči sta bili ponovno zadeti in sta se I vneli. Več skladUič bencina je eksplodi- ralo. Izredno učinkoviti napad je trajal kake pol ure in se je pričel kmalu po polnoči. Nemška bojna letala so napadla tudi pristaniške naprave v Port Saidu. Bombe so eksplodirale v neposredni bližini velike električne centrale, tako da je bila hudo poškodovana. Tudi neko letališče blizu Tante ob Nl-lovi delti je bilo nenadno napadeno. Nemška- letala so se jim lahko nemoteno približala ter nato bombardirala hangarje in vzletišče. Letalski alarmi v Palestini Rim. 5. marca. s. Po angleških vesteh je bilo prebivalstvo v Gazi v Južni Palestini kakor tud: v Jafi v torek ponoči alarmirana Italijanske podmornice ob ameriških obalah Potopile so doslej nad 27.coo ton sovražnega brod o vj a —-Zavrnjeni sovražit' motorizirani oddelki v južni Libiji — Bombardiranje Malte Glavni s*an Italijanskih Oboroženih SI! je objavil 4. marca naslednje 611. vojno poroči lo: N'asprotnikov«' motoriziram* skupine, ki so prodirale na jujru Libije so naši saharski oddelki takoj prisilili, da so se umaknile z izgubami. Letalstvo, ki Je odločno nastopilo navzlic stabim vremenskim razmeram, je zasledovalo in razpršilo sovražne skupine. 1'ničevalno akcijo italij-.&nsko-nemških oddelkov, so si sledile na področju Tohruka. Trije* ^Curti-d« so tuli s<*streljeni v borbah v zraku, četrto l«»tn!o pa je sestrelila protiletalska obramba r.t*ke naše saharske postojanke. ntščii La Valletti so nemška letala zadela neko križarko, s katere se je dvignil dim. Rritrinska letala s«» bombardirala Benjrazi. Večje škode ni bilo. trije domačini so bili ranjeni. Zaradi napada na Palermo. ki smo ga navedli v včerajšnjem noročilu, se je Število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom dvignilo na 6 in število ranjencev na f)S, vendar gre le za lažje ranjence. Vase podmornico, ki operirajo vzdolž Otele ZeđinjenUl obal severne Amerike, so potopile skupno ton sovraSnega bro- dovja. .Malta je bila večkrat napadena; v prista- Nove lavcrlke pogumnega letaka Z operacijskega področja. 5. marca. s. (Poročilo posebnega poročevalca agencije Štefani.) Pravkar se je vrnil s svojo e>ka-driljo kapetan Marini z izrednega vojnega podviga. Kapetan Marini je že znan pw svoj:h izredno drznih podvigih v Sredozemlju. Skupaj z drugimi skupinami tor-pednih letal se je udeležil pretekli teden tudi velike letalske in pomorske bitke na Sredozemskem morju. Bil je ponovno omenjen v vojnih poročilih. Kapetan Mar:ni ;e s svojim letalom in v družbi drugih tor-pednih ietal napadel angleško krržarko tipa »Southampton«. ki se je branila z besnim ognjem. Angleška lovska letala, ki so priletela z obale na pomoč svoj m ladjam, so se vrgla na torpodna letala, tako da so morala ta leteti tik nad vodo. Kapetan Marini je sprožil torpedo, ki je zadel križarku v bok. Tudi neki drugi torpedo z letala, kj je prij>aclalo Marinijev. eskadrili, je na enak način dosegel svoj cilj. Dva »Hum-cana« sta med tem napadla Marinijevo letalo in ga na mnogih mestih preluknjala. Čeprav se je letalo branilo s svojimi stroj-n cr>mi z vso silo, je vendar protiletalska granata z enakega angleškega letala zadela desnj motor torpednika, tako da je na novo nastal požar. Kapetan Marini pa je še vedno obvladal letalo in je pristal na morju, čeprav njegovo letalo ni bilo hidroavl- j jon. V stiku z vodo je ogenj ugasnil. Ker so bile sovražne vojne ladje zelo blizu, se je Marini odločil, da zapustj letalo in dočaka nadaljnje dogodke. V vodo so spravili gumijasti čoln in se je vsa posadka vkrcala vanj. Angleške ladje, s katerih so opazovali vse to, pa kapetanu niso poslaie nikake pomoči. Zvečer je bil čoln z italijanskim letalci prepuščen svoji usodi. Kljub temu obupnemu položaju italijanski letalci niso izgubili poguma. Čoln se je napotil proti afriški obali Sredi noči so s Čolna opazili podmornico. Niso še vedeli, ali je sovražna aH je prijateljska. Kapetan je zgrabil elektr.čno svetilko in pričel o«n-jati z njo znake s pozivom na pomoč. Podmornica pa se je oddaljila. Pozneje se je spet približala in tedaj so s čolna spustili raketo. Tokrat se je ladja približala čolnu na razdaljo 50 m. Izkazalo se je. da je b^a to nemška podmornica. Brodolomce so takoj spravili nanjo in j-ih navdušeno sprejeli. Nemškj podmorničarji so letalcem pripovedovali, kako so potopili veliko angleško bojno ladjo. Italijanski letalci so ostali precej časa na podmornici, ki .le morala dovršiti svoje operacije, preden se je lahko vrnila na svoje oporišče. Državni podtajnik pri letalskem ministrstvu je kapetanu Marini ju brzojavno izrazil svoje veselje ob njegovem povratku. Nemško vofito poročilo Hode sovjetske izgube pri Sevastopolju in ob Doncu — Nemška letala nad Sueškim prekopom — Angleži bombardirali Pariz Ii Hitlerjevega glavnega stana. 4. marca Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na fronti pri Sevastopolju so bile sovjetske čete pri poizkusu, da bi prodrle skozi nemške postojanke, obkoljene in uničene. Poleg velikfb krvavih izgub je sovražnik pustil v naših rokah 940 ujetnikov. 16 tankov, kakor tud: mno?o strojnic in metalcev min. Na doneškem področju je sovražnik ponovil svoje brezkoristne napade. V teku protinapada so gorske čete, tanki in letalske sile v vzornem sodelovanju zdrobile sovražnikov konjeniški zbor. Naši tanki so prodrli med vrste umikajočega se sovražnika in mu prizadeli hude izgube. Na raznih točkah srednjega in severnepa odseka fronte so sovražnikovi napadi ostali brez uspeha. V teku lokalnih akcij je bil sovražnik vržen s svojih postojank. Legija SS »Flanders« je tu v siloviti borbi moža proti možu osvojila 25 sovražnikovih bunkerjev. Dne 2 in 3. marca je sovražnik na vzhodnem bojišču izgubil 75 tankov. V spopadu med nemškimi minolovci in britanskimi čolni, je bil eden izmed čolnov poškodovan z mnogimi zadetki. V severni Afriki so nemška bojna letala v noči na 3. marca napadla puščavsko luko El Kabrit ob Sueškem prekopu, južno od VeT'ke^a slanega jezera. Na hangarjih, skladiščih goriva In drugih napravah na letališču so nastali veliki požari in silovite eksnlozije. Mnogo sovražnikovih letal je bilo uničenih na tleh. Preteklo noč so bili bombardirani vojaški objekti v Aleksandrijski luki. V pretekli noči je sovražnik preletel Nemški zaliv in je izgubil en bombnik. Nadaljnji nočni napadi britanskih bombnikov so bili usmerjeni na področje- velikega Pariza. Francosko civilno prebivalstvo je utrpelo hude izgube, mrtve in ranjene. Odbiti napadi na Krimu Ber'*n, 5. marca s. Iz vojaSkega vira poročajo, da so nemške oborožene sile pretekli ponedeljek odbile silen napad na Krimu. Pri napadu so sodelovale ogromne sovjetske sile Napad so sprožili sovjetski od- delki, ki so obkoljeni v Srrvastopolju. Napadi so trajali od jutra do večera Vsi po vrsti so se izjalovili. Pri nekem nemškem protinapadu je bil dosežen krajevni uspeh in Sovjetom so bile prizadejane velike izgube. Sovjeti so se pripravili na svoje napade tudi na polotoku KerCu z jakim topniškim streljanjem. Pri teh operacijah je bilo oddanih najmanj 10.300 strelov. Pri napadu so pozneje sodrlovall močni mehanizirani oddelki. Sovražnik pa je bil povsod odbit in so mu bile prizadejane ogromne izgube in materijalna škoda. Bombardiranje Pariza Pariz, 5. marca. s. Angleška letala so v noči na sredo prodrla nad področje okrog Pariza. Odvrgla so nad posamezne točke rušilne in zažigalne bombe. Reševalna dela so se takoj pričela. V naglici se odstranjujejo ruševine, pokopavajo žrtve in rešujejo ranjenci. Pri tem pomagajo tudi nemške okupacijske čete. Berlin, 5. marca. s. Kar se tiče angleškega letalskega napada na Pariz, v vojaških krogih demantirajo v£sti iz tujine, da bi bila pri tem hudo poškodovana tudi Notredamska katedrala. Pač pa potrjujejo, da je bila delno razdejana znana tvornica porcelana v Sevrasu. Nad 6oo smrtnih žrtev Vichy% 4 marca. d. Vest o napadu britanskega letalstva na Pariz v torek penoči sc je razširila v Vichvju v sredo zjutraj m je zbudila silno ogorčenje in obsodbo Anglije tako v Vichvju kakor tudi v vseh dolih nezasedenega dela Francije. S poučene strani je bHo popo!dne objavljeno, da jc bi.lo v teku napada britanskih bombnikov na Pariz v noči na sredo ubitih nad 600 ljudi. Znamenita porcelansika tovarna v Sevresu je bila popolnoma uničena. Samo v predmestrh fkmloGne in R Ilancourt je bilo ubitih 400 ljudi Neko zaklon išče v katerem je bilo prostora za 180 oseb do davi še ni bilo odkrvnano. Britanske bombe so pogodile tudi plinarno v Vesinetu. Potopljena ameriška ladja Tokio, 5. marca. s. Japonska podmornica je s svojim tonom potorrla ameriško obalno ladjo *William Wolg«. Med obema ladzama je oriši o do kratke borbe. Na ameriški ladji je nastal požar. Usoda njene posadke še ni znana. Nove spremembe v angleški vladi Rim. 5. marca. s. Angleška polslužbena agencija je objavila vest o novi rekonstrukciji angleške vlade Za generalnega zakladnika Je bil imenovan vrhovni državni pravdnlk Wt11iam Jowltt za vrhovnega pravnika pa Max Wellfyfe Pilking-ton ie bil Imenovan za civllneea lorda ad-miralitete. Erney Evans za parlamentar-drlavnega podtajnika ministrstva za i dominjone. Rimson za pomočnika poštnega ministra, Chapanan za parlamentarnega državnega podtajnika za škotsko. Teat za parlamentarnega državnega podtajnika ministrstva za oskrbo, Arthur Anderson za parlamentarnega državnega podtajnika vo.lneera ministrstva. Komunike podaja tudi nekatere spremembe na področju de* iokroga posameznih, članov vlade, Stran 2 »SLOVENSKI NARO D c.četrtek. 5. marca 1942—XX. fitev. 53 Bodočnost LJubljane kot trgovskega mesta Ljubljana bo postala posrednik med največjim Podunavjetn adrianskim pristaniščem is. Ljubljana, 5 marca Ljubljana ima zelo srečno zemljepisno lego; leži na prehodu med Balkan.sk m in Apeninskim polotokom, med Alpam- in Adrio, med srednjo Evropo :n Italijo. Zato zgodovinarji trde, da je Ljubljana nastala in se razvila, ker so bili za to dan. posebni pogoji. Prometne razmere m potrebe so odločale že v* najstarejših časih pri nastanku večjih naselij. Velikega pomena je pa bil seveda tudi stratesk; položaj krajev. Nešteta mesta so se razvila v okolici utrjenih gradov. Toda gradove so zidali zopet na posebnih položajih, kjer so lahko obvladali veliko okolico in pomembnejša prometna kr žišča Bodočnost Ljubljane? Marsikdo gieda pesirrusučno na razvoj Ljui^jane, zopet drugi ji pa napovedujejo veliko bodočnost. Glede na posrečeno lego Ljubljane je res čudno, zakaj se mesto m razvilo še bolj in ne pridobilo pomena, k. b: ga zaslužiio. Lahko bi postalo mogočno gospodarsko središče in zlasti tržišče velikega sloga. Toda imenujemo jo uradniško me»to ali mesto upokojencev. Industrija se je v nji slabo razvila, velika trgovina n: iskala v nji sedeža Nekatere velike industrijske družbe, ki so poslovale na področju bivše dravske banovine, niso imele v Ljubljani svoj h central. Vendar to ne pomeni, da Ljubljana ne more postati mnogo pomembnejše gospodarsko središče. Pričakovati smemo, da bodo v prihodnosti mnogo živahnejše gospodarske zveze med posameznim, deželami ter da bodo tokovi velikega, sodobnega prometa zajel tud; Ljubljano. Ljubljane Se pač ni mogoče izogniti Tako h'izu morja in največjega adrianskega pristanišča je. da morajo segati do sem vplivi pomorske trgovine. Ljubljana in velesejem Tega se dandanes gospodarski strokovnjaki dobro zavedajo, kar sprevidimo tudi iz knjige o lanskem ljubljanskem velesej-mi Vedno smo naglašali. da je Ljubljana posebno upravičena do svojega velesejma. To se je lani ponovno še bolj prepričevalno izkazalo, ko je naše sejmišče postalo v pravem pomenu besede velesejm.šče in ko je bil slog pri red t ve v resnici velesejmski. Italijanski gospodarstveniki in oblasti so pripisovali prireditvi primeren pomen, iz česar tud; sprevidimo, da s« dobro zavedajo gospodarske pomembnosti Ljubljane. Le prečitajte tehtne članke v knjigi o ljubljanskem velesejmu, pa boste sprevdeli, da sami nismo znali dovolj ceniti Ljubljane ter se nismo zavedali njene velike bodočnosti. Posebno zanimiv je članek E. Marcuzzija »Ljubljana, Jadran in Donava«. Zbudil je vel.ko pozornost v gospodarskih krogih. Dva dni potovanja Prejšnja stoletja je bila trgovina med Ljubljano in Triestom glede na tedanje gospodarske razmere še zelo razvita- To nam pričajo mnogi zgodovinsk; viri. Ljubljana je pa imela tedaj velik pomen tudi kot posrednik trgovine med morjem in srednjo Evropo. Bila je postajališče voznikov in postiljonov. Zato se je tudi v nji zelo razvilo gostinstvo. Pred sto leti je imela Ljubljana več hotelov kakor zdaj in baje tudi več postelj za goste. Mestno ozemlje je bilo mnogo manjše, zato je pa bilo življenje v mestu najbrž zelo živahno. Iz zgodovinskih virov tudi sprevidimo, da so v Ljubijan; obogateLi mnogi meščani, med njimi tudi nekateri priseljenci, ki so pršli v Ljubljano s culo v roki. Dokler še ni bilo železnice, je bil svet seveda mnogo večji: tedaj je bilo še mnogo težje premagovati dalja\-e, ne le, ker ni bilo tako dobrih prometnih sredstev, temveč ker so bila potovanja tudi nevarna. Potnke so ogražali roparji, posebno težavno je pa bilo tudi potovanje ob slabem vremenu. Dandanes lahko potujemo ne glede na vreme, le naj\*ečje uime motijo železn.ški promet. Zdaj pa pomislite, kako težko nalogo so imel. vozniki pred sto leti, ko so vozili blago s težko obloženimi vozov; ob slabem vremenu po brezkončnih cestah in so se lahko za teki; pred neurjem ali v primeru nesreč le v posamezne kraje! Tedaj je trajalo potovanje od Triesta do Ljubljane dva dni. Poštni promet med Ljubljano in Triestom Poštni potnški promet med Ljubljano in Triestom je bil uveden v začetku prejšnjega stoletja.* in sicer na pobudo Fr. Ci-madorija leta 1809. V promet je prisia posebna vrsta kočij, ki s© bile za tiste čase zelo udobne. Imenovali so j h bastarde. Ci-madori. ki je vzdrževal promet s temi kočijami, je bil podjeten mož. Ljudje so radi potovali v njegovih vozovih, čeprav je bila voznina dražja. Kako draga so bla v tistih ii potovanja, sprevidimo iz tega. da je v ozn Ena za potovanje iz Tr.es ta na Dunaj znašala nad 27 goid. Ta vsota je bila za E čase že malo premoženje Zelo stare trgovinske zveze Kakor rečeno, je imela Ljubljana že zdavnaj trgovinske zveze s Tnes'om. Ohranjen, zgooovinski viri nam pričajo, da je . ijana trgovala s Triestom že v 14. sloju. 2e tedaj je imel Tr.este vpliv na za-1 ledje, kar je razumljivo, saj je bil za alpske dežele najbližje pomorsko mesto. Ljubljana je pa bila posrednik med Triestom .n severn.m; deželam . Prebivalstvo Tnesta je uživalo posebne privilegije, kar je ze.o koristilo razvoju mesta. Tako je n. pr. celjsk; grof podelil Triestu priv legij, da te h:l uvoz živil prost carine. Mestu je pa zelo koristila naredba, da morajo vse blago prevažat; skozenj Tudi cesar Maksimilijan je podelil Triestu privilegije ter si pr.zadeval. da bi se avs*rijska trgov.na usmerila skoz-; to mesto. Živila in živino za tre so morali pc - skoz- Trie=*e. Ce- sar Ferdinand je ukazal, naj Ljubljana spoštuje privilegije Triesta. zato tudi niso smela bit; vina. k so prispela od tam, boij obdavčena kakor draga. Trieste prosto pristanišče Tr.este je zaaei še posebno prospevati, ko ga je oesar Karel VI. proglasil za prosto pristanišče. Tudi Marija Terezija je pospeševala razvoj tega pomembnega obmorskega mesta. Razumij.vo je, da je melo tudi zaledje velike koristi od napredka Triesta. V območju tega zaledja je pa živela Ljubljana Dovolj je že. če povemo, da je bla v letih 1792—1809 v Ljubljani glavna zalona izvoznega blaua. predvsem jekla in železa Promet se je vedno boij razv jal. Ko je začela nastopat doba železnice, ee^te niso mogle već same ustrezat; dovolj zadovoljivo ž vahnemu prometu med Tnesrtcm in njegovim zaledjem. Zato ie pa tudj Dunai dobil tako hitro železniško zvezo s Triestom. Sred. prejlltje-ga stoietja je pomen tesa pri stan i skesa mesta še narasel, ko so bi'e odprte nove pomorske poti s Sueškim prekopom in ko so poslale trgovinske vezi z Levanto še močnejše. Železnica nam je približala morje Ko je b~l Trieste zvezan po železn-Ci z zaledjem, se je začela nova doba gospodarskega razvoja tudi pri nas. Železnica nan: je približala morje, kar je v začetku vplivalo vprav prevratno. Doba postiljonov in voznikov je zašla nenadno. Ljubljana je v velik imer. živela od tranzitnega prometa. Ko so pa vozniki morali začet; prepuščata svojo nalogo železnici, se je bilo treba prilagoditi nov m razmeram, kar n šlo brez težav. Pomisliti je treba, da je tedaj začel propadati pri nas tud; rečni promet, k-; je bil zelo razvit Tud. naloge tega prometa je prevzela železnica. Po železnici so lahko poslej vozili blago skozi Ljubljano naravnost, tako da mesto ni imelo več toliko koristi od tranzitnega pro-me+a. M?d tem ko je prej potovanje trajalo dva dni. je bila vožnja skrajšana na 6 ur. Ce se je pa v začetku zdelo, da je Ljubljana z železnico celo več izsrubila kakor pridobila, vendar ni mog*a izgubit4, svoje veljave kot zredno pomembno križišče, ki lahko postane emporij, zlasti še. ker so bile gospodarske vezi s Triestom še vedno močne. Tud; pnzne;e. ko je bila med Ljubljano in Treskom drža\-na meja. se je izkazalo, rla smo dol zaledja Triesta ter da gospodarsko težimo k morju. Sedanja vloga Ljubljane E. Marcuzzi nag'aša, kako velik pomen ima Ljubljana zdaj. ko so ji dan; pogoji, da postane na italijanski vzhodni meji posrednik med glavnim adrian.=kim pristaniščem in Podunavjem. Niena le^a ter prometne zveze jo upravičujejo, da prevzame to pomembno nalogo Pomen Triesta kot pristanišča z večjim zaledjem ie narasel in v novi dobi bo promet med njim in podunavskim; deželami zel© živahen. Od te-pa bo ime^ ve,:ke korist; tud<; Ljubljana in vsa niena po'-niina. P sec naglasa, da Ljubljana lahko dobi svoi delež pri bodlem razvoju Tri^'i z velikimi ino-zemskm; skladišč-; kol ^r^išče frfovioe na vzhodni meji Italije. To jo uprav:čipe-jo tudi poioii. ki co dani za razvoj sosnu-darskega življenja v Ljubljansk' pokrajini K .o 1 1 m mm 4%* ..j zrni* Ki»fcar vse đrufo, lm ločila, fcaj naj bi brla njena pod.1 r» ga. Očitno je, da je cena samo za les ki je večino-mm pr mren le za kurjavo, in mord" za trenutno letino vel;ko prenizka, saj je b;(lo za \~7 drevja vlozenet*a mno*»o dela in tudi denarja, ki bosta prinesla obresti šele v teku let. VsaV sad ta? iiaEuaa pri saditvi vad neea drevia na rr-dnosrt drevesa ;n nie-a9v« <4rTio^e »kozi dali^e število let ker -VI e tr.kn se mu sad'«rienie »ploh izp'ača. Torej predstavila vsnko s*»dno drevo vrednost vseh možnm letin. Račun r*a le ni • v<» enoVavcn. ker j« treba urK»števati se druse va^ne okr»Tnowti Podr« bno se s tem peča 2. štev;-tn »KmcfmaVa«. tz katere Tmđmo naAlednje glavne podatke Kakšno starost doseže sadno drevje Tudi ^a de"a kier se rpipi 'r> v Oc'i-riu y_ o»>krr«»val (rimi pogoji S^di^r mora leto za letom ne \f,^Tu-n v'n^fi v aaaHar- stvo lep^ denarje. V«5e to pa rprav'ia, ker račun«, da m« Ko drevo ve*, n!e<«o\- trud *^ *fl1 r*ov-miTo z obrestmi v do^c* dobi fe^i 7-v!jen ja. Sadno drevje doseže visoko sta-rrft. Stro-kovn;ak- navajajo, da ra^te dobro oskrbovana jaS'ana 60 do 80 let. enako tudi hru-"k.i i ^-nod nldi srvr- Kra}iegl žVjen -a ;e žlahtna hru-ika. ki raste 30 do 60 Tet še lerajSegi rflpe in če^'je, Ici rastejo 25 do 30 let. Trpežnejr* je ćešni.1.. d1 dot.ere starost 40 do 60 let očak med vsemi navedo- nmi je pa oreh. ki mu pripisujejo' 70 do 99 let. Mnotjo sndnet^n drevja propade ie v prvi polovici rastne dobe Ko vrmo sedaj, s ko'iko let'nami lahko približno računamo, bi morda nvsli.li da je račun enostaven. Vendar ni tako. Tudi ni ino drevje ima mnr/jo so\ na.'nikcA-, ki mu S&ie£ejo po 7-;\lieniu :n proaičev.nja so dr.-rjn«.'a. da je štev :,,o drr« i a ki propade že v prvj polovici rastne dobe, zelo veMkot Je to Icrtična doba. ko je mladic, dora'ca joče m že de'no rodeče d~ev^ posebne ob-i-vo. Kasneje ko eokaat paafcoiafi pri-no po'o^crv let. ki «-o mu namen;'.^na. ie /e ve':ko odnomo. V dnirn<.. Sati:ar lahko z malimi izjemami računa, da £a bo oih-nn:l do konca niec?on;h naravnih moči. To dejstvo, da propade v prvi polovici rasrtne d-fhe mnovo sadnega drevja, je no tudi za ocenjevanje vrednosti. Ce naj bo račun realen in pravičen na obe stram. i»a MmHM ■poStev*H. \*e crrc namreč, da bi prorlajalec ali izter'cva'ec ocHfcođflioc za škodo, povzročeno z un:čen;em drevja pri ra7Tuh CnMfrtvaa žoTe/nic cest napeljavah e1ek*-;čn:h vodov, naoravah \odnih jarkov teraJ rudi tisrfo kar bi mu nikdar ne pripadlo če bi mu nVado drevo kasneje pro-rwd'o. 5wj je to r>;^^.. ki ^a mo-a nrevzeti W9tmk s-?diar že v začetku :n +■> rz:-ko mora bit; upoštevan rudi pr! u(jotovit\-i vrednosti. Postopek pri izračunanju cene Sad ;amki sitrokovnjaki in cenilci 90 to vp'a'anje do'ffo proučen—.-li, da so končno dojilj metode za določitev rodne dobe aadoajji drevja. N*az-idn:e so Ta. renrahi';-tetni račun določHi rtaslodnje osnovne pogoje: Ce imajmo opraviti s ceno* za dreitj. ki 5e ni dosetflo poio\-ice svoje običajno do-so^'jive starostne dobe. predpostavljamo ▼ računu, da bi zadevno dre o rast'o še enkrat tako do'^o. kakor je dotlej. Ce pa je Ista melodija Ko je priSla Matilda domov, te po!a£;!a rono torbice kar na sr^do mize. Tam jc ležala zdaj kakor na pladnju. In zdelo s? je. da se Matilda bo;!, da bi ne izgrubila tc. Zamišljeno je ogledovala kovček trdega pu pirja. Bila je gledališka vstopnica, kakor vsaka druga Toda za Matildo je bila nekaj posebnega Saj je vendar pomenila sestanek 2 Albertom. Matilda je bila zrlo mlada in Se nik-di ni imela pravega, resničnega sestanka. Saj pa tudi 5c ni bilo nikogar, ki bi se bil tako vgnezdil v njeno fantazijo, kakor »e je Albert- Prebival je v nji dolgo in a<*\e zdaj je bilo postalo jasno, da se tudi Albert zanima za Matildo že ko je Matilda prvič videla tega Alberta, se jI je njegov obraz tako čudno vtisnil v spomin. Bilo je v pisarni Prišel je bil v predsobo, kjer je delala, da bi 50-voril s predstojnikom oddelka, ki mu je bila podrejena tudi Matilda Sama ga ie bila prijavila svojemu šefu in ko je stopala pred mim. da hi pra odvedla v Šefovo ro_ bo, ** opczilfi da j* njena ho1* zmeden*« Da bi stepala čim graci — i p. »o po3taJi njeni koraki nesigurni Matilda je hodi.a že pred mnogimi moškimi »kozi piaamišK«? prostore, ko jih je vodila v poedine oddelke, toda 6e nikoli ni to niti najmanj vp:i-i nieno hojo. Ko je pa stopala pred A i h- rtom. je prvič začutila, da je lahKO tak korak nekaj zrlo zavestnega, nekaj no*. "r^o začrtanega, nekaj, kar je polno namenov. Tudi s;eer, kadar je prf9eJ Arbert — in pozneje je prihajal pogosto po opravkih v MatiMin oddelek — je čutila Matilda neko čucln i aaaVagat Postala sta. bila dobra znanca. Konvencijonalne bvsede, ki jih iz-r java "o med seboj malo znani ljuaje, so bile stopile v ozadje, osebni pogovori so si upali naprej. X- ,popoldne ji je poslal Arbert ?ie-daliflco \-stopnico, za jutri veoer. — Kraj vas bom sedel, če vas to ne bo motilo, - — je pripomnil In Matilda je odgovorila na to §a!jlvo vpraSanje povsem resno, ker je bila *Jtlco zb^Mrana. In fa modra gledališka vstopnica jI *e Jasno povedala, da je zaljubljena Mat''da bi jo bila namreč najraje kar neprestano držala v roki. da bi je ne izgubila Prrvidno je položila Matilda vstopnico pod oMežilnik. ki Je krasti nieno mizo. Tu jo "'e imela vedno nr«»d očmi in nobon veter nI mogel odpthati nežnega dokumenta. Matilda je postajala nestrpna Zshrfp**-nela je to glasbi Začela Je prekladati ?ri*s-mofonskp t>lo*e>. dokl«r n? na^la »vole nAj-iub*# pesm4 Ta najljnbia pesem nal bi S* povwĆ\gni-1« n*eno aobro voljo. In zdaJ. ko Je sndo-nela melodija iz gramofona, Je zamišljeno prisluhnila edno jo je ta pesem tako čudovito očarala. Iluzije so se razbohotile pod njenim vplivom in silna teža, ki teži vse načrte, se je nežno razblinila v nič Bila je pesem, ki napolni večere z nežnostjo. In prvič, odkar je imela Matilda to gramofonsko plcSčo, ni prav nič vplivala na no Bila je iata melodija, gotovo. Toda kako tuja, so ji bila danes ta čustva, — rinili so peli za druge Kaj je imelo vse to skupnega z njo. zlasti pa z Albertom? V pesmi se je govorilo o ladji, ki vozi z vihrajočimi jadri zaljubljenca skupaj. V Matildini ljubezni lad a ni igrala nobene vloge. V tem primeru je bil spravil zaljubi janca skupaj tramvaj. Matida ie presenečeno ugotovila, da je svojo najljubšo pesem povsem trezno razkosala. Pri tem je delala besedilu veliko krivico in tudi melodiji, ki ;e bila prikup-ljiva Toda Matilda tistega večera svoji najdražji pesmi ni mogla odpustiti, da c.j bila v nobeni zvezi z Albertom. Matilda je bila pač zelo mlada in zelo krivična. Z naglo kretnjo je ustavila gramofon Bila se je namreč ustraSila misli, ki ji jc bla nenadoma rinila v glavo, misli: — Albert bi mcrai biti tu in ona bi mu mor^i zaigrati to pesem, potem bi pa dobila zv». zo z njim Matilda s« je sama čudila, kako taaa&A jro na je btla njena llubezen Položila je gramofonsko ploSčo nazaj v predalček kjer so ležale drag*. In pol^ri je spoznala, da postane vse drugačno, ce je človek zaljubljen. .'e prekoračilo polovico raMne dobe. pa po-ravinK) rentabilitetni račun na razJiko mod iejansko starostjo in verjetno dosegljiva N*a primer jablana je stara 40 let in je že prekoračila polovico rastne dobe. ki z na št v povprečju 70 let. Za reaitabilitetni račun o red posta vi j amo. da bi nam rodila še 30 et. Odškodnina odnosno cena drevoa bo *orcj enaka vrednosti sadov, ki bi jih rodila v 30 letih. Ce pa je jablana s.ra-.. va' . *•» red por-.ta vi J amo. da bo rasirla še enkrat to-ko lot in je torej 151ctni pridelek obnova vre -. -tni račun Pr mladih drevesih, ki ^e ne rode. je postopok isti le s to raz-\o, da preti posta v! jamo k(^*t količino nri-'o'ka donos odraslega in polno rodečega -evesa. Sadno drevje ne rodi vsako leto Pr ugotav'janjii cene pa je treba upoštevati še druea spi<šno znana dejstva, ki o \*ažna za vrednost sadnega drevja. Le I rruilokateri sadjar se more p h vat! iti na pri-I me-, da bi mu drevje rodilo vsako leto. Če :e že tako srečen, da ni izpostavljen raznim vremenskim nepriHkam. bo dosegel pndelek vsako leto le pri prav posebno ob-lnem nju in oskrbovanju drevja. Toda to ni linča ino. Splošuo se računa, da rode j-.ibUne h ruke, česšnie. ?.!ivc vsalco leto. orthi in korjtanji \-««ako tretje ali eet-tc leto. V>ako-Vtni pridelek je doseglj'v odino le pn češ-plfah mare!*'cah ha breskvah, če je lega in 1 o*.krha zadovoluva. Ko -č no prideHcs bomo torej določili ta-i ko. da bomo «te\-iV. let pri jaH'anah hru-k:h itd. dez dve. pri orehih s tri ali i 'tin' Končno je freoq odracunati še obresti Zadnji no^i za pravdno izračunan ie cene ali oi"t-odn;ne je da upoštevamo obre^ 91 anie Dnnc-s izplačano vsoto na primer irvV) Ht kot ceno za dnnoe. T' <-ei bomo vzeli za pod'ngo iz-račrmanj* cene še enkratno starost to je 22 et V tem času bi jablane rodile 11 'et po R0 k<^ ali dale vrednost P krat po 160 Ur. V tabeli množKnikov. s kater'mi odbijemo < obresti, uežo^r.-v-imo. da moramc rx-množiti 16H s 7.668. Tako dobimo; da je posamezna jablana vredna 1226.08 lire. skupno pa 4904 lire 32 cent. Dnj^i primer: Gre za tri jahtne sospo-da-sk h ^r^t. stare 40 let in z dveletn'm donosom 100 ktj ki je vreden po 1 litro za ■t m 100 lir Jablane pa bi v s»misilu h n:r. edb rodile se 30 let. V 15 rod-- h letih bi vsakodrovo dalo 15(X) Iit. Ce to Pomnožimo z ustreza joči m obrestnim mno žitnikom, ki znaša °.169. dobimo kot ceno za eno jablano 916.90 lire ali skupno za vse t ri 2750.70 1're. Po lobno je tudi pri vseh drugih primerih in račun ni težak, če se držimo navodil in poznamo obrestni množiInik Ta način določanja odškodnine se uporabi :a tudi tedaj-Icadar ne £re za celo dre\-o Zarad' električne napeljave je treba na pnmtr od>traniti de' krošnje. Pridelek bo zaradi te^a manjši za petino. Odškodnino izračunamo tako, kakoT smo izračunali zcforaj ceno in končni rezirltat delimo Še s 5. Ce cfre za odškon.inino drevesa kier je in pustolovščino, ki jo doživita po zaslugi dekletove babice. V nedeljo ob 14. uri bo mladinska predstava P. Golieve bajke »PRINCESKA IN PASTffiCER« po zelo znižanih cenah cd 10 lir navzdol. Ta nadvse vesela zgodba o dogodivščinah dveh otrok v gozdu, daje otrokom zvrhano mero zabave in smeha. OPERA Četrtek. 5. marca ob 17: Don Pasquale. Premiera. Red Prenvierski. Petek. 6 marca ob 17: S^eti Anton, vseh zaljubljenih patron. Re ] B. Abonenti reda Premler^kesra bodo imeli drevj ob 17. predstavo Ponizetttjeve komične opere » Don Pasepiale«. Prevod opere, k-; obseea tri delania je napravil Niko fitritof. Peli bodo: Don Pa^auala - Betetto drja. Malatesto - Janko. Ernesta - Slado-Ijev. Norino - Mlejnikova. notarja - Jeln:-kar Idejnfkova ie debutirala v lan.sk- sezoni u«me9no v parti-fi Mfcaele v Blzetovi operi »Carmen«. Občinatvo Je spoznalo v njej mlado, mnogo obetajočo moč, ki razpolaga z naravnim, lep m, pevskim mate-rijaJom in dobro tehniko ter ima dane tudi vse druge pogoje. V partiji Norine, ki ne zahteva samo pevskih zmožnosti in uglajenosti, temveč je tudi v podajanju z igralske strani zahtevana partija, bo imela Miejnikova priložnost, .la uveljavi svoje zmožnosti. Ta nastop mlade pevke bo za oafi 3 opero san:miv dogodek. Opero je zrežiral R. Prmcžič. dirigiral jo bo A. Neffat inscenator: inž. E. Fran z. Abonente abonma Sreda obvešča gleda-Baka uprava, da bo njihova predstava jutri (v petek). Vprizorjena bo opereta >Sv. Anton«. iS e le inic a KOLEDAR Danes: četrtek, 5. marca: Janez od Križa, Evzobij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematogrnfi bodo danes zaprti. DK2IKNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resijeva c. 1, Ba-hovec. Kongresni trg 12. Nada Komo-tar. Vič — Tržaška cesta. Zatemnitev ođ S. ti?e zvečer do 7. ure zjutraf Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. junija 1041-NEK St. 42 in z dne 6. februarja li)42-XX St. 18 in smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za zatemnitev, odreja: Člen 1 Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 20. do 7. ure. člen. 2. DrugI predpisi, ki jih obsega naredba z dne & junija 1941-XIX St, 42, ostanejo nespremenjeni. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo 7. marca 1942-XX. Visoki komisar za ljubljansko pokrajino: EMIJLIO GKAZIOLI Sporšo! pregled Francoski nacionalni športni brevir Po vzgledu neniSkega športnega znaka je tudi vodja francoskega sporta, znani teniški mojster Jean Borotra, uvedel nacionalni športni brevir. Ukrep hoče pospešiti telesno vzgčjo francoske mladine in zahteva od vsakega, ki hoče prestati preizkušnjo predvsem določene storitve v lahko-atletiki. Vsak mladenič in mladenka se morata razen tega naučiti plavati. Ena najtežjih vaj športnega brevirja pa je ph>-zanje po vrvi. Zanimivo je. da je bil že prvo leto dosežen ogromen uspeh, ko je prestalo končno skušnjo okoli 500.000 mladih ljudi. Leto« so bili pogoji poostreni, vendar se nadejajo, da to mladine ne bo odvrnilo od pre-izkušn'e. ker je posest spričevala telesne zrelosti pogoj za sodelovanje na katerikoli športni prireditvi sploh. Začetek italijanskega smučarskega prvenstva V Cortini d* Ampezzo so se včeraj začela splošna državna smučarska prvenstva. V zadnjem trenutku je bil spored tekmovanj, da se ne bi od tekmovalcev zahteva-so prevelikih naporov, delno spremenjen in se bo prvenstvo razvijalo takole: Včeraj so tekmovali v teku na 18 km. Danes dopoldne je začetek tekmovanja v smuku, ki se zaključi popoldne z drugim smukom. Jutri ob 8. pride na vrsto smučarski maraton: tek na 50 km. ob 14. bodo začeli s skoki za kombinacijo. V soboto ob 9. se bo začelo s t af etno tekmovanje na 4-krat 10 km; popoldne ob 14. bo tekmovanje v slalomu. Prvenstvena tekmovanja bodo v nedeljo zaključili skoki za prvenstvo poedincev v skokih. Sledila bo fte uradna razglasitev rezultatov in zaključna prireditev. Na startu Je tudi letos vsa Italijanska smučarska elita. Cortina d* Ampezzo, 5 marca s. Včeraj so se začela v Cortini d" Ampezzo državna »mučarska prvenstva. Na sporedu jo bilo tekmovanje v b»ku na 18 km. Proga Je imela 400 m višinske razlike. Tekmovanje se je zaključilo ■ veliko zmago alpinistične vojaške šole Iz Aoste. Sne/ne razmere ho bllr precej težke, vreme pa pomladansko. Prvak v smučarskem tekn na 18 km Je postal Severino (ompngnoni, član alpinistične vojaške sole iz Aoste, ki je progo presmučal v času 1:02:39.4. Drugi je bil Ivi-naklo Vitaliani, član vojaške alpinistične šole iz Aoste v času 1:02:45.4. Na tretje mesto se Je uvrstil Aristide Cotupagnonl« član obmejne Milice v času 1:03:03.8. V nekai vrstah V nedeljo bi morali biti na Dunaju iiko razume njuno delo ter stremljenja ter ju prj tem vsaj pasivnu podpira. Ljua^tvo mora b.ti poučeno vsaj o osnovnih zahtevah zdravstva, da ne nasprotuje deiu zdravnikov in zdravstvenih ustanov, da pozna nevarnosti socialnih Do-lezni m se zna varovati pred njimi, da ima vsaj osnovne pojme o vzrej. dojenčkov itn. Kraji, ki so v splošnem kulturno zaostali, niso bih tako redki še nedavno tudi pri nas, Pn nas so pa imelj zdravstveni delavci vselej se posebno težko nalogo zlasti v boju proti socialnim boleznim ln alkoholizmu Uspešno vzgojno zdravstveno delo je mogoče le če je prepuščeno močni, široko razpredeni zdravstveni organizaciji, zato je pa b lo tudi omogočeno šele z izpopolnitvijo zdravstvene službe v naših krajih po Higienskem zavodu. Ustanovitev sociolno-rnedicinskega oddelka Ze ob ustanovitvi H ^lenskega zavoda je začel de.no delovati tudi socialno medicinski oddelek, namreč poznejši odsek tega oddelka Oddelek ima več odsekov, takoj v začetku je začel delovati oo^ek za propagando in didaktiko Delokrog tega odseka je b-1 zelo obširen: preiskovanje, proučevanje in poučevanje higiene in socialno zdravstven.h razmer med ljudstvom ter obdelovanje zbranega gradiva; prirejanje staln:h in potujočih razstav; izdajanje publikacij; pr rejanje tečajev in predavanj, poučevanje v posebnih šolah m tečajih Ta odsek ali oddelek je bil L 1930 preimenovan v socialno medicinski oddelek s tremi odseki: h s.cnsko propagandni, vitalno statistični m antropološki. Zdaj se oddelkovi odseki imenujejo* odsek za statistiko, za propagando in didaktiko. za športno medicino, za antropologijo in športni zdravnik V področje oddelkn ppada 5e v*se organi za- torno zdravstveno delo, ustanavljanje tn organiziranje zdravstvenih ustanov na dežen, raz skovan je zdravstvenih razmer, proučevanje važnih zdravstvenih vprašanj itd. Oddelek je. odkar deluje, zbral že izredno mnogo pomembnega gradiva o splošnih socialno zdravstvenih razmerah našega preb:val=tva in bilo je že precej podrobno znanstveno obdelano. Na podlagi ugotovitev o naš b socialno zdravstvenih razmerah so lnhko določali smernice za splošno zdravstveno delovanje naših zdravstvenih ustanov. Pregled lanskega dela Razen naštetih odsekov je lani do avgusta deloval še pod okriljem socialno medicinskega oddelka »odsek za proučevanje naroda«, k j je bil priključen potem higienskemu oddelku. Socialno medicinski oddelek je imel prostore v starem poslopju Higienskega zavoda in delno v novem od Aškerčevi ulici, kjer je tudi oddelek za zdravstveno zašć:to učencev (prejšnja šolska poliklinika). Kakor vsem oddelkom, primanjkujejo tudi temu prostori. Cez le?o sta se preselila v novo poslopje propagandni in statistični odsek. Dovolj dela so *meli že, da so uredil:, pregledal j in popravili propagandno in statifrtično gradivo v novih prostorih — Lani je od d "V k priredil večji socialno medicinski akciji na terenu in sicer od 1. X. do 15. X. v čmomeljskem okraju. Razumljivo je, aa je bilo lani delo na terenu nekoliko ov-rano. Ko se je delokrog oddelka skrčil, so pa-posvetili tem večjo pozornost dopolnitvi m izooljšanju propagandnega gradiva in nadzorstvu nad podrejenimi zdravstvenim: ustanovami. Vse te ustanove so strokovno pregledali Oddelek je izdelal enotne pregledne tiskovine za obveščevalno službo. — Za jesenski veiesejem so zbrali m obdelali gradivo o prehrani ljudstva. — Oddelek je organizral ustanovitev zdravstvenega doma v Ribnici. V novomeškem zdravstve-oan domu so ustanovili bakteriološko epidemiološki oddelek — V šolah so uvedli splošne higienske preglede po določenem obrazcu. Pregledali so več internatov m zaščitna sestra oddelka je obiskala domove učencev, ki so prosil j za dopolnilno prehrano. Oktobra je oddelek prevzel nadzorstvo nad zavodovo centralno lekarno. — Uvrstili, obdelali in združili v razpravo so statistično gradivo, zbrano ob pri 1.ki zdravstvene akc.je jeseni v čmomeljskem okraju- Gradivo se nanaša na izseljevanje prebivalstva in gibanje števila prebivalcev. — Izdelali so mnogo grafikonov in statističnih tabeL — Ponovno urejujejo in dopolnjujejo mobilne raz^ave. ki so bile lam poškodovane. — Sef oddelka je ime! lam 135 predavanj v Soli za zaščitne sestre tn 18 v šoli za negovalke. Velika akcija Večja akcija je bila v Beb Kjajmi jeseni kot potujoči zdravstveni dom. Bila Je prirejena v Dragatušu. Vinici in Starem trgu. UreUradni list«, so bile sedaj določene tehnične značilnosti pottnih znamk, ki bodo izšle ob tej priliki. Serija znamk Tita Livla bo ob_ segala štiri znamke naslednjih vrednosti 0 20 + 0.10. 0.30 4- 0.15, 0.50 4- 0 25 in 1 25 -j- 1.00 liro. Znamka za 0.20 -f 0.10 bo rdeče, ona za 0.30 -f- 0.15 pa rjave barve. Obe bosta imeli v sredi vinjeto pred-stavljajočo množico leglonarjev nevzdržno napredujočih pod vodstvom cesarja na konju Motiv za sliko je posnet s trojanskega reliefa, ki je okrnjen v notranjosti Kon-stantinovega slavoloka ln ilustrira geslo, povzeto z Liviievth »Dekad«: »Ne qaod toto orbe torrarum i nju* t um lmperlumc. Znamka za 0.50 — 0 25 bo vijoličaste, ona za 1 25 — 1 pa temno modre barve. Vinjeta, v sredi bo predstavljala dva rimska le-gionarja, ki neustrašno pričakujeta napad sovražnika. Slika ilustrira geslo, vzeto prav tako iz >Dekad«: »Justum e*t bellum qtri-bus necessarlum. — Nov nemSki konr.nl v MIlanu Za nemškega konzula v Milanu je bil imenovan Von Halem. ki je v ponedeljek te nastopil uradno svojo dolžnost V družbi s konzulom Webrom in zaupnikom nacionaL no socialistične stranke v Milanu dr. Hille-brandom je že obiskal vse predstavnike milanskih pokrajinskih in mestnih oblasti. — Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine poz va vse one tvrdke. ki so imele dne Š0. septembra odnosno 30. novembra 1041 v zalogi tekstilno blago, oblačila in obutev in ki Še niso trgovsko industrijski zbornici orelloŽile prijave v točkah s staniem dne 30 novembra 1941 da posijelo Zbornici najkasneje do 6. marca t. L točno izpol- njene prijave na predpisanih tiskovinah ' za tkanine, konfekcijo, pletenine in obutev posebej v treh izvodih). Prizadete tvrdke se ponovno opozarjajo, da je rok za vložitev teh prijav že davno potekel m je v njh lastnem interesu, Ce se hočejo izogniti neprilikam, da takoj dosrtavijo Zbornici točno izpolnjene nrijave inventarja. — Za zboljšanje prometa na Hrvatskem. Na zasedanju hrvatskega sabora je poročal prometni minister Ingp. Bešlagič o po- ložaju železniškega. pcStnegm in brzojavnega prometa. Najprej je govoril o škodi. Id jo je povzročila vojna na prometnih napravah, zlasti na železniških mostovih ki h le bilo porušenih 22. Vsa škoda je že popravljena. Železniški promet z Nemčije je bil obnovljen 21 julija, z Mad^.u-sko 7. maja, 8 Srbijo 10. oktobra in z Italijo 16. avgusta Minister je v svojem poročilu omenil tudi ustanovitev hrvatske Rečne plovbe d. d. Za opremo voznega parka je v državnem proračunu določenih i~,o milijonov kun, za nove lokomotive pa ]00.000.000. Ta dela bodo trajala tri leta. V gradnii so zdaj železniška proga Ba-njaluka-Ukrina t 13 km), Blhoč-Knin (112 km). Karlovoc-S*unj-n*.hač (10S km) in ozkotirna proga iz Metkovića do Ploč. Za zboljšanje poštnega in brzojavnega prometa je bil določen desetletni načrt ln stroški za ta d*»la bodo znažali poldrug-o milijardo. Od Zagreba do Zemuna ter iz Zagreba do Banjaluke in Sarajeva bodo položeni novi kabli s 192 odnesno 72 progami. V zagrebškem predmestju Cerno-mercu bo zgrajena velika telefonska centrala. Za najnujnejše potiebe v brzojavnem prometu je ze zaeotovoljen izredni kredit v znesku 55.000.000 kun. V prihodnjih o 18 mesecih bodo postavljene od Zagreba do Banjaluke ter Dubrovnika. Broda in Zemuna visokofrekvenčne Instalacije za brzojavne vode. Poleg tega dobe vsa večja provincijalna mesta nove brzojavne proge. I>el teh naprav, tako za Vukovar, je ie naročen. — Sadjarstvo na Štajerskem ln Gorenjskem. Nemški listi poročajo o sadjarstvu na Spodn'em Štajerskem in Gorenjskem. Na Spod. štajerskem so našteli pri zadnjem popisu 2.700.000 sadnih dreves, na Gorenjskem pa 600.000. Pretežna večina je jablan. Na Spod. štajerskem je 1.500.000 jablan, na Gorenjskem pa 230.000. Na tretjem me. stu so hruške, na četrtem pa češplje. — Apelacijsko sodišče v Roma je povišalo kazen prekupčevaiki z oljem. Italijansko časopisje poroča o številnih primer in brezobzirnega postopka proti prekupčevalcem z racioniraniini živili. Zanimiv je naslednji primer: Lani v avgustu je nadzornik prehranjevalnega uraaa pregledal trgovino Pie Camevah in ugotovil, da je lastnica prodala 142 litrov olja, ne da ol odvzela zadevne odrezke nakaznic. Carne-valijeva je bila pred sodiščem prve stopnje obsojena na 3 mesece zapora. Na priziv državnega tožilca je o zadevi razpravljalo sedaj še apelacijsko sodišče, ki je obtožen-ki zvišalo kazen na 3 leta zapora in 5000 lir globe. — Dva nevsakdanja vzroka smrti. V torek popoldne se je v S. Luciji d' Isonzo zgodila smrtna nesreča., ki je zahtevala življenje zasebnice Marije Muničeve. Mu-ničeva, ki je že dalje časa bolehala, je bila na sprehodu vzdolž Isonza. Ustavila se je na mostu >Idria« in opazovala valove narasle reke Nenadoma pa se je je polastila vrtoglavica in zaradi nizke ograje je omahnila z mostu in padla v vodo, k;er je utonila, Isonzo je njeno truplo čez čas naplavil k obrežju nižje spodaj. — Druga nevsakdanja »mrt pa je doletela Katarino Musigovo. V družbi z drugimi svojimi sorodniki je obiskala, da bi ga pokropila, svojega prav kar umrlega svaka modnega trgovca Alojzija Tomaži ca Ob pogledu na truplo ležeče na mrtvaškem odru se je Mu-si.:ova tako razburila, da je morala takoj oditi domov in se vleči v posteljo. Razburjenje ji je bilo usodno, ker je že po nekaj urah umrla. — Učite se strojepisja — Novi sirole-ptenl tečaji — dnevni in večerni — prične 5 marca. Pcuk po desetprstnem sistemu Največja moderna strojepisnica Učnina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učllišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82) — Izšla je 2. številka »Kmetovalca*. Z datumom 15. februarja smo prejeli 2. številko >Kmetovalcac, glasila Kmetijske družbe v LJubljani. Kakor običajno prinaša tudi najnovejša številka številne ooučne strokovne članke za kmeta, sadjarja, vinogradnika ln re'ca malih živali V poljedeljski rubriki so članki o čiščenju mlatilnega stroja, o novih izkustvih v zdravljenju »utrujenosti« zemlje in Agničev opis »Mnogo-stranskega orodja za saditev in negovanje okopavlnc Sadjarjem so namenjena premišljevanja in navodila o presajanju starih sadnih dreves in o cenitvi sadnega drevja, vinogradnikom pa misli Ernesta Kruleja o »Sokulturah v vinogradu« in o j Konzerviranju vlnogradnega kolja, fivtno- rejce bo zanimal članek o zvezi med obliko glave in sposobnostih za pitanje pri svinjah, o vplivu škopljenja na izkorišča-•:je hrane in o deteljčnem in semenem .robirju kot odlični beljakovinasti krmi. V erutninarski rubriki razpravlja znani pe-ltninar Leopold Paljk o pomenu petelina o važnosti njegovih plemenskih kakovosti, 'lanek Marjana Juvana >V rožah je zdrav-?* izpolnjuje rubriko o zdravilnih zeliščm. lede še drobna navodila za gospodinje, .radne ob/ave. razpored dogonov živime v iarc lr" društvene vesti. Uredništvo K me _ aleac se vidno trudi, da je veaka številka resnično zanimiva in predvsem praktično koristna »Kmetovalec« zasluži /so pozornost tistih, ki jim je zlasti namenjen. — Stcnografskl tečaji — novi dnevni — prično 6. marca. Vpiše se lahko vsakdo Tečaj traja tri mesece Informacije da,o: Trgovsko učili>če »Christofov učni zavod«, T.juh!j»mi. Domobranska 15. C/Tel. 43-82) Iz Ltablfane —lj Nevarnost naraščajočih vod. Doslej je sneg počasi kop:-el in ker je bila voda v recn.h strugah pod normalo, ni blo nemarnosti poplav. Zdaj pa nastopa še top-tejBe južno vreme. Ponoči je začel pihati močnejši jug in davi je vprav puhtelo ka-Kor iz cenuaine kurjjave. Sneg je začel naglo kopneti tudi v višj:h legah. Cim bi začelo še močneje deževati, bi nastopila nevarnost poplav. Vode bi začele naglo naraščati, česar se bojimo zlasti na Barju. Vendar zdaj še ni posebne nevarnosti :n upanje je, da se bo vreme prej ali slej sprevrglo. Marca južno vreme ne traja več tednov. Doslej traja južno vreme že nal 14 dni, zato smemo pričakovati, da tudi ta jug, ne b op o bral vsega snega. Ob prihodnji spremembi vremena bo pa morda zopet snež lo. Čeprav vsi želimo, da bi bilo zime č.ni prej konec, se moramo vendar zavedati, da nam bo marec še marsikatero zagodel. —lj Razdeljevanje osebnih Izkaznic se Je že p r čelo po nekaterih poslovalnicah, po drugih se pa prične današnji četrtek. Se enkrat opozarjamo vse upravičence, da morajo sami priti po izkaznico, ker jo morajo lastnoročno podoisati pred uradnikom, prav tako pa podpsati tudi dva kartotečna listka. Posebno pa opominjamo vse, naj ne hodijo po izkaznice vsi prvi dan, temveč tako. kakor je razglašeno pred posameznimi poslovalnicami, da upravičenec prihaja ali po kontrolnih številkah ali pa po alfabetu. Kdor bi priSel prej. predno je na vrsti po rasporelu, bi samo oviral ter zavlačeval poslovanje, nikakor pa ne bi mogel dobiti svoje izkazn:ce. —lj Rde« križ poroča: V tajništvu poizvedovalnega urada naj se javijo: Abac Ljulmi^a, Babnik Ana, Berglez Julij. Ber-var Rafko, Brankovič Svetolik (svojci), Cvenkl Nada, Oretnik Rozika, Debenjak Albin. Detela Slavko, Društvo privatnih nameščencev. Galunder Franc, Humer Jo-2e, Jelen Janez. Jevdževlč Mihajlo (svojci), Klobavs Peter, Kočevar Ivan. KoloŠa Ja- nez. Križaj Julija, Lipovec Franjo, jurlit, LiCŽar Nika. Luschan Emi, Misvel Ivan, stroj. teh.. N količ. Novak Nande. Poljak Mink.r Potrč Ema, Ravnaher Gusti. Ravnik Alojz, Senekovič dr. Ivan, Senica Vilko, švagl Ludvik, Teržan Ivan. Treven Ivan (svojci). Vagaja Boža, Valenčič Emilija vdova Sdmund>, Vidmar Tončka, Žemljic Malčka. Zorko Justin, Zupanek Branko, 2vokelj dr. Dominik. — V glavni pisarni, Gosposvetska cesta 2/II, se naj javi PerŠe Alojzija, Brod Št 33. —lj Za mestne reveže so zbrali prlja- teljH sina pok. ge. Okomove v Bankovi gostilni 625 lir namesto venca; v počastitev spomina ock. g. Avgusta Praprotnika. predsednika Prometnega zavoda za premog d. d., je nakazal upravni svet ln ravnateljstvo 3.000 lir. uradništvo pa je podarilo 500 lir. Mestno poglavarstvo Izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Radio Ljubljana PETEK, 6. MARCA 1JM*-XX 730: Poročila v alovendčinL 7.35: glasba- 8.15: Poročila v italijandčint 12.15. Koncert vioUnistke Francke Roječ, psi klavirju Marta Bizjak-Valjalo. 12.40: Sekstet Jandoli. 13: Napoved časa — porofcUa v Kalijansčini. 13.15: Komunike Glavnega. Stana Oboroženih Sli v slovendClnL 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Ari sodi j a. 14: Poročila v italijaasčJtnJ. 14.15: Koncert pod vodstvom Morellia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod VOoV stvom D. M. Sijanca. 19: Tečaj italijanščine, proučuje prof dr. Stanko Leben. 1930: Poročila v slovenščini. 20: Napoved Časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.15: Gledališka sezona EIAR: Simfonični koncert pod vodstvom Galazzetla ob sodelovanju pianista Dante Alderighia. 22.45: Poročila v italijanščini. SOBOTA, 7. MARCA 1*4£-XX 7.30: Poročila ▼ slovenščini. 7.45: -Slovenska glasba — v odmoru napoved čaaa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert pianista Marijana Lipovska, 12.35: Trio na klarinet. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komuni lat J glavnega Stana Oboroženih Sil v sloven-i Sčini. 13.17: Ljubljanski radijski orkestar pod vodstvom D M. Sijanca: operetna j glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: ; Prenos iz Tokia. 14.45: Poročila v sioven>-[ ščini. 17.15: Nove gramofonske ploSče C*-i tra. 19: Velikem ja: Kuhinja spomladi — : spodinjsko predavanje v slovenščini. 19.SO: i Poročila v slovenščini. 19.45: Vlado Golob ! — solo na harmoniko. 20: Napoved časa — I poročila v italijanščino. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Prenos iz Madžarske. 21.10: Ljubljanski komorni trio. 21.50: Orkester pod vodstvom Bojana Adamiča 22. 10: Slmfoni&ia glasba. 22 45: Poročila v italijanščini. Razdelitev umetniških nagrad Ljubljana, 3. marca BivSa banska uprava je — kaKor re prejšnja leta — tudi za leto 1940-41 razpisala umetniške nagrade v skupnem znesku 60.000 din, in sicer za najboljša H »ovna dela iz domače zgodovine, za izvirne glasbene umetnine in besedila (libreto> za slovensko opero ter za najboljša leposlovna dela. Vseh teh tečajev se je ud^iezilo lepo število domačih likovnih umetnikov, skladateljev in književnikov Zaradi nastalih razmer se je ocena del in razdelitev nagrad nekoliko zakasnila. Letos j a »o bili po odobritvi Visokega komtsariata nagrajeni po teh razpisih umetniki, ki so ji n izbrala zadevna razsodišča. Za likovne umetnine (vloženih je bilo 6 del) so bile podeljene sledeče nagrade: prof. Marij Pregelj je prejel za sliko (olje) >Pribina gradi Blatni grad« prvo nagrado v znesku 3040 lir, akad slikar Maks i m Sedej za tempera - sliko »Sv. Ciril in Metod pridigata« 1900 lir, akad. kipar Zdcr-ko Kalin za relief v mavcu »Prvo srečanje Kocljevo s Konstantinom - Cirilom in Metodom«- 1710 lir in akad. slikar Sajjevio Evgen za sliko (olje) »Sprejem Sv. Cirila in Metoda pri knezu Koclju« 950 lir. Za jjla^bena dela (7) so bile pristane nagrade: prof. Blažu Arniču za V. simfonijo (op 22) 1700 lir, prof. L. M. fikerjaricu za simfonično delo pod geslom »Samota« 1500 lir, enako tudi docentu Marjanu Lipovšku za simfonijo za veliki orkester 1500 lir. prof. Matiji Tomcu pa za variacijo na pesem »Od kneza Marka« 1000 i:r Izmed mnogih f20), vobče prav zanimivih opernih besedil sta bili izbrani dve ra nagraditev, in sicer je bila prisojena pisateljici Ruži Luciji Petelinovi za dramatiziran »Krst pri Savici« nagrada 1200 l*r, pokojnemu docentu dr Ivanu Robidi pa za »Pot na Golgoto« iz ljubljanske zgodovine 700 lir. Med ostalimi deli so bila nekatera, ki sicer niso mogla biti nagrajena, prfpo- | ročena za predelavo, tako »Blejski prapor- I ščak« (Slavo Letnar), »Mornar« dr tvo Sorli), »Skrb in smrt« (R. L. Petelfci) in »Kralj Matjaž« (Igo Torkar). Največ pa se je odzvalo na tečaj književnikov (15 tiskanih in 8 rokopisnih drl) V* sploSnem po prevladovale lirične stvari ki so tudi bolje uspele kakor pripoved o c oziroma dramatične. Prvo nagrado 2500 lir je dobil dr. AiJoi Vodnik za pesniško zbirko »Skozi vrtove« Dalje je bila priznana nagrada zgodovinskemu romanu pisatelja Jožeta Pah^na »Matija Gorjan«, ki je prejel 2000 lir Po- : leg tega sta bih nagrajeni lirični sb r*: Severina Salima »Slap tišine« i 1200 lir* ml in Lili Novyjeve »Temna vrata« z 10f0 lirami, kot rokopis pa še povest Janka Kr. ča »Dom na novinah« z 900 Urami. V celoti je bilo nagrajenih 15 umetnin i i 22.800 lirami. I sonati in šonanko Poročali smo ze, da je dobila bivša angleška otoška trdnjava Singapur potem ko so jo zasedle japonske čete novo Ime. Japonci imenujejo zdaj Singapur Sonan. Prvi zlog tegfa imena je nastal i— besede Sova, kar pomeni ■»•žareči mir* ln označuje vla- darsko dobo sedanjega japonskega cesarja. Končnica »nan« pa pomeni jug. Ime Sonan pomeni doslovno >žareči juge. Istočasno se pa rabita xa Ime Singapur tudi imeni Sonanto in šonanko. Končnica ali zK>g »to« pomeni otok. zlog »l-o« pa pristanišče. Pri imenu sonanto gre torej za »otok zarečega juga , docti i se rabi ime Šonanko samo za pristanišče in mesto Singapur I kot tako. Japonci niso hoteli dati Singa- puru poljubnega imena, ki bi ničesar nft pomenilo, temveč prav to ime, povezano obenem z dejstvom, da je padla angleška trdnjava 2.602. dne po ustanovitvi japonskega cesarstva, torej v dobi, ki bo za japonsko zgodovino za vedno združena s pojmom Sova. Bolgarski študenti na Dunaju Pomen Dunaja za učečo se bolgarsko mladino je najbolj razviden iz de>stva, da je naraslo število boJgarakih študentov na Dunaju v šolskem letu 1940/41 od 150 na 600 v šolskem letu 1941/42. Večina bolgarskih študentov je vpisana na pravni fakulteti, precej jih je pa tudi na tennčni. Izolacija Židov v Protektoratu Vsi židje v Protektoratu bodo naseljeni v mestu Terezinu na severnem Ceskem. JDržavni protekotor je v svoji naredbi določil, da se preselijo vsi v Terezinu bivajoči arijci nemške m češke narodnosti na državne stroške. Kraj novega bivanja si lahko izbero sami. Popolna izolacija judov v Protektoratu je bila potrebna, da se zajezi šušljaFska propaganda, izvirajoča večinoma od Židov. Koncentracija Židov ▼ Terezinu se je pričela že lani v avgustu. Terezm je na meji med Piotektoratorn in sudetsko pokrajino. Mesto šteje okrog 7.000 prebivalcev, večinoma Cehov. 600 besed v eni minuti Od leta do leta se dviga tempo strojepisja. Tudi v tem pogledu slišimo o novih rekordih, pa tudi povprečne storitve tu ne smemo podcenjevati. Dobra strojepisk* j udari v sekundi 8 do 10 tipk. kar pori>eni, da napiše v eni minuti do 600 črk. Premog — drva — oglje specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri Resman Lojze LJUBLJANA, CESTA 29. OKTOBRA (RIMSKA) 21 — Telefon 44-90 M A L i OGLASI Inserirajte v .Slov. Narodu4 i Židovska ulica 6 ŠMINKE SO STRUPENE, kvarijo ln starajo lica. Ambroževa medica pa vam ohrani svežost, lepoto in gladko kožo. Pristno dobite le v — Medarni — Ljubljana, LANI LAME DA R A SOI REZILA ZA BRITVE REZILA Prezii ■ m b a t r i b ■ I ■ Neprekosljtv« cono ■ Ouolito tnsuporobile Nedosežno kakovost • Produziono dado piu Proizvodnjo nojvecjo o/ondo fobbrico iloliono ilolijonsko tvornico ih*** *4 1930) lni^o^im M* n>M| Chiedote prozzi o Zohtov«jlo cono in comptont o t vzorce no INDUSTRIA LAMINA TI ACCIAIO ACOUf (PfiMONTfJ ComJIo • MI LAMO • Mart« 11, tat OOJOr Via t, Mart« IS, M. Strtn 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 5. marca 1942—XX ste?. 53 Stalno morajo biti v evidenci ljudje, ki so bili cepljeni proti nalezljivim boleznim — kartoteka — Desinfekcijska služba Ljubljana, 5 marca V prejšnjem poročilu smo v glavnem le našteli naloge bakteriološko epidemiološkega oddelka H.g enskega zavoda in navedli nekaj številk o delu oddelka lan L 2e iz naveden.h podatkov je bilo do neke mere razvidno, kako pomembna vloga v zdravstveni službi je poverjena temu oddelku, ki bi jo skoraj lahko imenovali zdravstveno ustanovo zase Povedati je pa treba še nekaj o notranjem delu oddelka m o desin'ekcijski >Iužbi. ki tudi spada v oddelkovo področje. Pomembno didaktično deic Bakteriloško epidemiološki oddelek nudi zdravnikom tudi dovolj prilike, da izpolnijo svoje znanje, zlasti da se vežbajo v diagnostičnem de'u čitanju analiz, načinu pošiljanja ir !e.kc.;skeea materiala itd. Zdravniki pa imajo seveda tud: večkrat priliko, da sodelujejo pn zatiranju nalezljivih bolezni na terenu. To je posebno pomembno. k;ijti zdravniki morajo biti dobro pripravljeni za primer večjih, posebno nevarnih epidemij. V letošnjem poročilu mestnesa fizikata je navedeno, da mnogi ljubljanski zdravnik, v svoji praksi n«o imelj pr-like srozratj nekaterih nalezljivih bolezni Na bakteriološko epidemiološkem oddelku imajo pr.iiko vežbati se tud; gojenke šole za zaščitne sestre. Tako je ta oddelek tud: v nekem pogledu pomembna šola. njegovo didaktično delo zasluži vso pozornost Po opravljenem delu. visokem številu analiz :n cepljenj že lahko sprevidimo. da >e nudi osebju dovolj prilike za poglobitev znanja s praktičnim Velik pomen bakteriološke kartoteke Oddelek deluje v zeio tesn h prostorih v poslopju HZ na Zamiki ce~U- Vprašanje primernih prostorov H:g. enskega zavoda je akiualno že od same ustanovitve te zdravstvene ustanove. Med tem so sicer pridobili mnogo prostorov, t± v primeri z razvojem zavoda ter posameznih oddelkov mnogo premalo. To velja tudi za bakteriološko epidemiološki oddelek. Ce si ogledate te prostore, se čudite, kako je mogoče opraviti toliko dela v njih, zlasti laboratorijskega. Ze samo pisarniško delo je zelo obsežno. Pisarna vodi kartoteko tudi za kemijski oddelek. Vodjo tn kartoteke: ep.demioioško, bakteriološko in Kartoteko prijav in odjav o nalezljivih boleznih. V bakteriološki kartoteki so vpsane vse tiste osebe, ki so b.le za nje ali zaradi njih opravljene kakršnekoli analize. Evidenca je zelo točna. Iz kartoteke lahko takoj zvedo, kdaj je bila opravljena kakšna preiskava, katere vrste je b'la analiza bi njen rezultat. Vpisano je tudi, kdo je poslal material v analizo. V kartoteki hranijo kartotečne liste prejšnj h let, ker je treba pogosto ugotoviti, kakšen je bil rezultat starih preiskav, in scer bodisi na zahtevo sodišča, zdravnikov itd. Ta kartoteka je bila sestavljena prva v bivši državi in, odkar deluje bakteriološko epidemiološki oddelek, se je zkazclo že neštetokrat, kako zelo je potrebna in pomembna. Vsi cepljeni vpisani V nekem pogledu se zdi epidemiološka kartoteka še važnejša. V nji so vpisane vse osebe, kj so bile imunizirane proti nalezljivim boleznim na področju delovanja od-cfclka. Razen tega nam kartoteka nudi tudi dober pregled v kater.n krajih in kdaj so bila že cepljenja proti davici, škrlatinki, tifusu in griži. Cepljene osebe so vpisane po abecednem redu. Iz kartoteke zvedo, ali so b li posamezniki imunizirani proti nalezljivi bolezni popolno ali nepopolno. Glavnj ramen kartoteke je, da je omogočena kontrola pri prijavah nalezljivih bolezni, namreč al j je bil bolnik imun ziran prot: tej bolezni in kakšen uspeh je imela imunizavija. — Vodijo pa tudi kartoteko prijav n odjav vseh nalezljivih bolezni, ki spadajo pod obvezno prijavo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni. Desinfekcijska s!'jžba v naših krajih Desinfekcijska siužDa je posebno važen sestavni del zdravstvene službe. Tudi starejši zakonski predpisi izpred prve svetovne vojne so predpisovali desinfekcijo. V začetku pa za desmfekcijske posle niso imeli izučenega osebja. Desinfekcijska sredstva so nakupovale občne, ki so morale tudi same skrbeti za desinfekcijo Ko ni bilo drugega desinfektorja. je moral to delo prevzeti — občinski sluga. Razumljivo je. da te vrste >desinfektorjic niso imeli nobene strok ovne usposobljenosti in ne rudj pnmerne prakse Predpisi o desinfek-cijski službi niso določali strokovne izobrazbe, temveč so jo samo priporočali. V o.v.š: Jugoslav.ji je bil L 1922 izdan začasni pravilnik o kolonah za desmrekcijo. S pravilnikom je bila desinlekcijska služba urejena za vso državo enotno m pripisovali so ji tudj večj; pcmen Predpisane so bile pr; okrožn.h odnosno okrajnih sanitetskih upravah kolone za des^nlekcijo. Kolona je bila sestavljena iz šolanega desinfektorja m potrebnega števi.a aparatov in prpemočkov za dezinfekcije. Desinfektor je moral absolvirati desinfektorsko šolo Predpi-ano je bilo. da so morale desinfek-tor-ke kolone opravljati tudi higiensko inspekcijo : morale so poizvedovati, kje je bilo potrebno ep demiološko delo. Tako so bil j desinfektor j; pomočnik; uradnih zdravnikov, predvsem zdravnikov epide-BSiotOgov Ker je pa torej pravilnik predpisoval, da morajo met; desmfekv.rske kolone šoiane desinfektorje, je bilo treba vsem ustanovitj šole. V Ljubljani je bila ustanovljena šola za desinfektorje 1. 1923. V začetku je bila šola v Decker'evem paviljonu. Učna snov je bila obsežna. L 1926 je bil končan tretjn le'nik šole in ustanovili so lahko kolone v številnih kra: h Zavod za desinfekcijo in desinsek-cijo Pri Higienskem zavodu je bil 1. 1P24 ustanovljen zavod za desinfekcijo in des-insekcijo Bil je pod upravo HZ do L 1929, ko je prešel v upravo splošne bolnice. Zavod je opravljal desinfekc.je po bolnicah, -olah in dobrodeln h zavodih. Tudi desin-sekcija se je v naših krajih razvila po ustanovitvi desinfektorskih kolon. Higienski zavod je začel opravljatj des.n>ekcijo L 1925 s c ano—vodikovim; plini, ki edini zanesljivo delujejo, prejšnja leta so pa uporabljali za desmsekcijo manj vredna sredstva in učinek ni bil poso^to zanesljiv. — Ob tej priliki naj omenimo, da v Ljubljani deluje tudi de? nfekcijski zavod mestnega poglavarstva, in sicer pod okriljem mestnega fizikata. Lanj so me^tnj desinfektor- ji delali 407 ur (v 201 dnevu) Prostornina desinfeciranih prostorov je znašala 33.709 kub m Pr desin-ekcijnh so pa bili mestni desinfektorji zaposleni 6o5 ur (v 143 dneh) in deinsekc;rana prostornina je znašala 30.736 kub. m in bakteriološka Razkuževalna dela na področju Higienskega zavoda Na področju bakteriološko epidemiološkega oddelka H.g.enskega zavoda je bilo iani opravljen.h 567 desiniekcij. Skupno je.bilo razkuženo 45.574 kub. m prostorov. Delali so skupno 463 dni. Razkuževanj je bnio^ v čmomeljskem okraju 20, v kočev-M\em 82, logaškem 32, v ljubljansko oko-i.škem 110, novomeškem 72 in v Ljubljani 251. Prostore so razkuževali zaradi naslednjih nalezljivih bolezni: radi erisepela v 38 primerih, zaradi tifa in paratifa v 73, dizenterije v 16, škrlatinke 83, difterije 272, meningitisa 46, tuberkuloze v 24 itd. Desinsekcij je pa bilo skupno 141, in sicer vse zasebne, med tem ko je bilo desinsekcij samo 28 zasebnih. Desinsekcije so bile profilaktične. Desinkcirano je bilo skupno 29.370 kub. m. Vse desinsekcije so bile v Ljubljani. Delali so skupno 131 dni. Uporabljali 50 ciankalij, žvepleno kislino, for-malin, denaturirani špirit, amonijak :n for-malin table+e. Kakor rečeno spada v delokrog desinfektorjev tudi higienska inspekcija. Tako je bilo lani še opravljenega precej kontrolnega dela, ogledov :n podobno, skupaj v 483 dneh To delo je opravljalo 7 zdravstvenih pomočrvkov. Ornenriti ie treba, da pri vsem tem delu niso vštete dezinfekcije in desinsekcije v bolnican. Bakteriološko epidemiološkemu oddelku je poverjeno tud: strokovno vodstvo nad okrajnimi in občinskimi desinfektor ji in zdravstvenim-; pomočniki. Oddelek jim daje vsa potrebna navodila, razen tega pa tud: skrbi za njihovo opremo in sreastva, ki jih prejemajo od Visokega Komisarijata. Delo desinfektorjev neposredno nadzira, ure;a njihovo poslovanje in sprejema njihova poročila. Nekatera dela na oddelku, začeta prej, n. pr. proučevanje meningitisa in t-fa v naših kraj:h, imuniznciia proti davic; itd.. so začnsno zastala, je upanje, da iih bodo lahko kmalu zopet nadaljevali. Upoštevati je pa treba, da oddelku primanjkuje s ti uho v nem osebja in da njegovo delo ovira tudj stiska v neprimernih prostorih Nemčiji. Tekmovalci so morali najprej pre-leteti poizkusni let na 800 km v dveh etapah, nato zopet 1000 km v dveh etapah m so končno morali opraviti vajo strateškega spoznavanja in vajo taktičnega spozna\ a-nja Tekmovalci finalisti so sodelovali na letalih znamke LVG. Albatros. Aviat'*:. Gotha-Taube. AEG in Runipler, vsi z motor i moči 100 CV. Kar so storili Nemci že v začetku prejš_ nje svetovne vojne je bilo veliko presenečenje, poučno za vse druge narode. Se zanimivejše bo zvedeti izvedbo organizacije Sedanje nemSke zračne sile. tem bol;, ker so jo morali Nemci zaradi mirovnih določb dolgo Časa skrbno >kamufiiratU Madžarska v boju proti tuberkulozi Proti tuberkulozna zVeza na Madžarskem je pokrenJa široko zasnovano akcijo, da opozori prebivalstvo na nevarnost tuberkuloze in na potrebo večje previ Inosti. Vsako leto zahteva tuberkuloza na Madžarskem okrog 17.000 žrtev. Ze pred leti je bilo storjenih več ukrepov za pobijanje tuberkuloze, vendar pa smatra protiluber-kulozna zveza za svojo glavno nalogo opozoriti in poučiti prebivalstvo, naj strogo izpolnrje vse predpise glede zatiranja tuberkuloze. Na Madžarskem boj proti tuberkulozi ni več inei.iic.nski temveč 5»«>cial- n; problem. Soda nekoč in danes Tragična usoda kemika Leblanca, kateremu se moramo zahvaliti za sodo Bazvoj E2iii5kega letalstva To, kar so storili Nemci že v začetku prejšnje vejne, je pous.no za vse narede Vsaka pridna sK^podinJa uporablja dan na dan s*xlo. drobni beli pr.i^ck, ki ji pomaci pr: v*-j k o\-rsr n c m či;ćcnju. Nc bo rx!-vcč. če ji danes zaupamo neka* zanimivosti, ki so v zvez: s lo ur*.rsbno kemično spojino, združi;jočo v sebi natrij in ogljikovo k :ii'ino. 2e v davnih časnih, ko sc vladali Caraoni m ves čas klasične la pod trgovskim imenom trona iz katcrc2:i je nastaifo ime rwc.ron. k: rabi 7-a nntri;cv !uc Največ SO sodo upoTđhlj al i za razna mazila in tiul: Ze za pranje. V srednjem veku <-c je Začelo *z-dc!o*vnnje m;!a. kar jc v zve-zi z narastorn uporabe sode. kajti naincstr. n;U'''c\x^i hl-2a so za cepitev rna-o r.h uporab! i ril i sodo. Dr> pretcklejn stoletja so v»do ^ pridobivati iz posebnih vrst nv^^kili haUiC odnosne a\%. Francoska revHuci j-.i v 18. s4 tjn ie povzročala anfllc'ko pomorsko blokado, tako da je bila Francija odrezana od vseh preko-morskih dobav in takr, tudi ni motjla več dobiti potrebnih a'c 7-\ bpdc Io nje«o\-i zasnovi -o <->|o 7ares tudi izdelovali. K& pa sc je vojna končala, so se povrnili zopet k staremu načinu pr-dr-S-va-nja, namreč iz morskih alg. in Lchlanc jo delil usodo mnogih genialnih izn-i :ditcl jev: obubožan in zapuščen si je leta 1S<~>6 v pariški Ubo/ni bolnišnici konča! življenje. Vendar jc po nje^i smrti njegov post pek proze'a an^'c'ka volcindustrija. ki jc do-9egla prav v 1°. sto'etju ogromen razmah in n»-*-.) n;c*to na svetu. SpVh je za r:izvo»j kemične indu-stritc tcri-nično pridobi v anje sode ogromne važnooiti: pt^trebne s> zanjo namreč ogromne množine žvcplcnc kis'ine. za kar je bik) treba uvtanmiri zadevno industrijo. Cenena ••>-lena kislina ;c o^nogočila razvoj organske industrij-t bar\"il. dobavo štcvi'rr'h umetrh gnojil in sploh razvoj xsch tistih panog, ki to ki^'ino v večji men potrebu jej«'. Kot stranski produkt pri pridobivanju srde do-bimc solno kis-lino. ki jc spet poklicala v življenje nešteto drugih industrij, da omenim le dobavo kloT vera apna. Iz odnad« rega kalcijevega sulfita lahk:> celo pridobivamo žveplo. Sedaj uporabljajo no'c« Leb-lancovega postopka šc- drag tako imenovan S'lvavev postopek. Vidimo torej, kakšno zgodovino ima za scKoi «oda. ki daie tolikim ljudem Se danes vsakdanji kruh in ki ie človešt vu ncnnv— i-no prinesla toliki industrijski razmah. T .m sc pač človek nc bi zavedal, čc vzame V roko oni na videz tako brezpomembni prah — sodo. t>i — Spartaco Tre vi san objavlja v četrtkovi >Gazzettl dello Sport« zanimive in pouC-ne Številke in zgodo\ inske podatke o razvoju nemškega letalstva Pisec pravi: Francija je imela Ze v začetku 1. 1911 izvrstno organizacijo letalstva med ceni ko ni bilo v Nemčiji se nič podobnega. Tedaj pa je nemška Đržavnn zrakoplovna ligi nagnala velik hrup. oprzar ajoč na primer v državi onstran Rena Razglasila je nabiranje prostovoljnih prisp vkov za orga nizacljo in napredek nemškega letalstva. Dosegla je velik uspeh: med tem ko so v Franciji zbrali 4,906.320 frankov, so v Nemčiji našteli skupno 7.234 506 mark Denar je bil namenjen predvsem za »izso-larre v najkrajšem možnem času največjega možnega števila pilotov, uporabili v h za vojsko« ln za »pcspeševaji e razvoja nemške etalske industrije«. Nemška državna zrakoplovna liga se je obvezala izplačati 10 000 mark vsaki tovarni letal, ki bo izšolala po enega vojaškega pilota Vsaka tovarna letal, ki oi izšolala tri pilote na svojih letalih, bi 'mela pravico vzgajati nadaljnih pet vo aških pilotov. Ne zadostuje učence seznaniti z letalom, potrebno je tudi vzdržati jih v stalni vežbi V ta namen so bile razpisane opogumnjevalne nagrade za letalce. Kdor je letel eno uro brez pristanka, je prejel 1000 mark Dodali so mu in še 500, če ie bil let izvršen izven letaiišca in z enim sopotnikom. Za daljši let brez pristanka (več kot € ur) je bila obljubljena mesečna plača 2000 mark, za najdaljši polet tudi z vmesnimi pristanki, je pilot prejemal me. sečno 3000 mark, če pa je bila dal ava, k1 jo je preletel v 24 urah. večja kot 660 kit., se je plača zvijala na 4000 mark. Uspehi niso izostali. 10 decembra 191^ so ugotovili naslednte stanje: 307 piloiov je letelo po eno uro. 157 po dve uri, 86 oo tri. 50 po 4. 28 po 5, 14 po 6, 4 po 7. 2 po 8 in 1 pc 9. V dveh naslednjih mesecih, ko meteorološke prilike niso bile ugodne, se je število tistih, ki so leteli po eno uro dvignilo te na 369. kar je značilo 20 prirastka Število tistih pa, ki so leteli po 8 do 9 ur pa se je pomnožilo za 300°/». Kako ac bili izrabljeni milijoni mark, r: Pl je zbrala državna zrakoplovna liga7 Evo podrobnih podatkov za razdob e od 16 decembra 1912 do 15 decembra 1913. Tr-iolanje letalcev je stalo 586.272 mark r.izrade za polete 479.513. zavarovanja letalcev *0.429. podpore družinam padlih metalcev 24.504, natečaji 213.000. izboljšanja I t :išč 125 013. priloge znanstvenim Iru-;tvom 50.000. splošni izdatki 24.574, skupno torej 1.715.341 mark. Se zgovornejš; ]e proračun za 1 1914. Za dolge polete je bilo namenjenih 300 000 k, za kolonijalno letalstvo 100.000, za častne nagrade vojaškim pilotom 55 uOO, za opogumi i an je Lzn ajdi tel jev 40.000, za natečaj letalskih motorjev 225.000, za hi-droavijatične posta e 100.000, za natečaj hi'lroavnonov 125 000, za napravo letališča na Baltiku 250.000, za letalsko šolo v Johannisthalu 60.000. za vežbanje in šolanje letalcev 776.000. za njih zavarovanja 669.570, za velike polete 1.170 000. skunno torej 3,875.570 mark. Razen tega je bilo namenjenih še 300.000 mark za hitrostno tekmovanje, ki bi se moralo izvesti konec 1. 1914 in začetek 1. 1915. Zaradi izbruha vojne je odpadlo. Vse to pa še ni zadostovalo za zadostno napredovanje nemškega zračnega orožja. Zato so sklenili ustanoviti zbor letalcev prostovoljcev. Ti so se obvezali v mirnem času sodelovati na najmanj 10-dnevnih vežbah ir na tečajih za vojaško izobrazb-*. Voaška oblastva so sodelovala prt ob'ikc-vanju in izvežbanju letalskih rezerv z naslednjimi vsotami: 3000 mark na leto za vsako letalo odboru zbora letalcev prostovoljcev; 40 mark dnevno za stan m vzdrževanje pilotov med obvezno dobo šolanja in vežbanja. Poseben donos je določila drV.va za prevoz na zborno meito in za eventualni prevoz aparata. Vojnika oblast se je razen tega obvezala preskrbeli pilotom za čas vežbe letala, če jih n*so imeli. Obvezala se je tudi izplačevati pokojnine v primeru nezgode. V maju 1914 na primer se je Izvedla važna letalska manifestacija, tekmovanje princa Henrika, v kateri so smeli sodelovati vojaški in zasebni piloti v spremstvu enega potnika in na letalih, zgrajenih v Razdejanje v Singapuru Zmagovalec Singanura japonski general Yamašita je v nedeljo novnarjem izjavil, da je bilo v Singapuru ujetih 88.000 angleških in kolonijalnih vojakov, će računamo Se kitajske in malajske dobrovoljce, znaša število ujetnikov 95.000. Predstojnik indijske občine v Singapuru je opisal po radiu strašno trpljenje civilnepa piebival-stva pred zasedbo mesta. V Singapuru je bio ubitih 20.OO0 civilistov, ranjenih pa 30.000. Guverner Smgapura sir Shenton Thomas je hotel že več dni pred kapitulacijo ustaviti sovražnosti, da bi prihranil civilnemu prebivalstvu nove žrtve, tola vrhovni poveljn k general VVavell se je temu uprl. Japonci so bombardirali samo vojaške cilje, toda Angleži so utrdili vsak vrt in vsak trg Zato je bilo porušen h toliko stanovanjskih hiš in zato je padlo med civilnim prebivalstvom toliko žrtev. Ko je postal položaj Singapura kritičen so hoteli evakuirati z mesta indijsko prebivalstvo. In poslana je bila brzojavka indijskemu podkralju. Najprej so pa odpeljali z mesta angleške žene in otroke, šele potem je prišlo na vrsto indijsko prebivalstvo. Vodja indijske občine v Singapuru je ob koncu svojega predavanja izjavil, da ravnajo Japonci z Indijci v Singapuru zelo lepo. Izločitev židovskih inženjerjev v Rumuniji Rumunsko prometno ministrstvo objavlja, da je Inženjerska zbornica črtala iz seznama vse židovske inženjerje in podjetnike, ki niso vojaki ali sinovi vojakov. S tem jim je prepovedano izvrševanje poklica tudi vsem inženjerjem tuiim državljanom. Prizadetih je okrog 1500 inženjerjev. Bolgarija pridobiva novo zemljo Bolgarski poljedelski minister Kučev je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo pridobilo kmetijsko ministrstvo vso zemljo v južni Dobrudži, ki je bila doslej last ru-munskih državljanov. Na temelju v Craio- vi sklenjene pogodbe se je lahko ta ru-munska zemlja do začetka marca 1942 prosto prodajala. S pridobitvijo te zemlje bo zelo ustreženo bolgarskim kmetom. Mnogi kmetje, ki niso imeli lastne zemlje, jo bodo zdaj dobili. Pomanjkanje zemlje v Bolgariji je bilo deloma omiljeno že z razlastitvijo židovske zemljiške posesti. Kmetijski minister je izjavil, da se pomnoži število kmečkega prebivalstva Bolgarije vsako leto povprečno za 80 000. Zato odpade na vsakega kmečkega prebivalca samo 16 ha zemlje. Velik požar v Carigradu V carigrajskem okraju Bevazid je nastal v nedeljo ponoči velik požar. Poslopje, ld je bila še nedavno v njem filozofska fakulteta carigrajske univerze, je pogorelo do tal. Gre za zelo lepo. starinsko leseno poslopje s krasnimi sobami in poslikanimi stenami, ki ga je dala zgraditi egipt-ska princesa Zevnep in ga zapustila v oporoki državi. Po požaru povzročeno škoda se ceni na poldrug milijon turških funtov. Zgorela je vsa knjižnica filološke fakultete, obsegajoča več tisoč zvezkov in mnogo dragocenih rokopisov. Novi turški državni proračun Turški finančni minister Fuat Agrali ie priobčil v listu »TJius« podrobnosti o novem državnem proračunu. Po ministrskem svt*-tu odobreni osnutek proračuna za finančno leto 1942 43 izkazuje 284 milijonov turških funtov in je za 74 milijonov večji od lanskega. Zvišanje proračuna je v prvi vrsti posledica nedavnega zvišanja uradniških plač ter vedno večjih izdatkov za obrambo države. ZviSanje uradniških plač Je obremenilo državni proračun za novih 45 milijonov funtov. Finančni minister pa pravi, da bo mogoče novi državni nroračun navzlic zvišanju v sklad s finančno in gospodarsko zmogljivostjo države. Potrebni bodo pač novi viri dohodkov. Izredni proračun vojnega ministrstva znnša 120 milijonov funtov in je za 37 milijonov večji od proračuna za finančno leto 1941/42- V Atenah zopet vozi tramvaj Tudi v Atenah je v letošnji zimi primanjkovalo premoga in zato je blo treba orne j. ti porabo električnega toka. Omejitev je zadela tuli tramvajski promet. Več tednov tramvaji v Atenah sploh niso vozili. Zdaj je promet električne cestne železnice deloma zopet obnovljen. Atenska elektrarna je namreč zopet začela obratovati, tako da lahko dobavlja tok tudi cestni železnici. Tramvaji pa vozijo samo podnevi. V Atenah se polagoma obnavlja običajno življenje. Tramvajski promet je bil zaenkrat obnovljen samo na glavnih progah. B. Perowne: Dr. Torridon igra za vse Roman Nekaj teatrskega je res bilo v teh treh dekletih. In tudi mladenka v sinji obleki je morala spadati k njim, kajti z možem v listrastem površniku očitno ni potovala. Ta se je zdaj vzpenjal po stopnicah, vendar precejšen košček za njo. Postave ni bil zelo visoke, a mogočna, čeprav nekoliko upognjena ramena so ga delala podobnega velikanu. Za njim je stopal vitki Egipčan, menda njegov sluga ali tajnik, s prenosljivim pisalnim strojčkom in zvitkom odej. Rov Torridon se je jel z rokami v žepih izpreha-jati po palubi. Svetloplavi lasje so se mu iskrili na solncu in progasta ovratnica mu je po vihra vala v morski sapi. In lahkomiselni Rov je sklenil, da ni bilo na ladji nobene, ki ne bi bila poročena ali se mora po vsaki ceni seznaniti s tem dekletom. Tri leta je že sanjaril o takšni ženski Vrhu tega zaročena, in niti ene, ki bi jo bilo moči vsaj od daleč primerjati s to. Med svojim premišljevanjem je mahoma začni iz kadilnice vesele ženske glasove, živahno trkanje s kozarci m nalezljivi baritonski smeh polkovnika Alistairja Kidda ... Rov je krenil proti zadnjemu koncu ladje in sam pri sebi zadušil kletvico. Nič več pokerja posihmal, nič več močnih pijač. Toliko pameti je vsaj imel, da se je umaknil, preden je izgubil tudi denar za poravnavo računa pri baru in za napitnine. Drugače pa... saj ni, da bi mislil na to! Hrupna razigranost polkovnika Kidda ga je preganjala po vsej palubi. Bivši ladijski zdravnik, brez beliča v žepu! n. poglavje Nekdo je padel v morje Nekaj minut po odhodu > Ran pora« iz Porta Saida je zvonec poklical k zajtrku, a mladi doktor Torridon v obednici ni imogel najti dekleta svojih sanj. Za kratek hip jo je opazil popoldne, toda kaj, ko ni bila sama. Bila je s plečatirr gospodom v širo-kokrajnem klobuku. Naslanjala sta se na ograjo desne promenade in se živahno razgo var jala. »Da bi bil njen oče?« se je mahoma vprašal Rov. Ko je prišel zvečer v obednico, je takoj začutil, da je ozračje na ladji nekam nenavadno. Opazil je na primer, da je bila običajna dobra volja poveljnika, kakor tudi drugih častnikov, ki so predsedovali raznim mizam v o bednem salonu, čudno poudarjena. Roy je vedel, da mora to nekaj pomeniti. »Nocoj prihajate zgodaj, doktor Torridon,« je rekla njegova soseda na levi. ko je minuto po Rovu zavzela svoje mesto, >če človek pomisli, da ste član kadilniške zarote!« »Novo razdobje začenjam,« je pojasnjeval Roy. »Kadilnica mi zdaj nič več ne pomeni.< Neki Shoebury, lastnik gumovih nasadov, petdesetleten gospod, ki je bil zaradi svoje mlade žene ljubosumen na Rova — kakor vobče na vsakega moškega, če je imel manj kot osemdeset let — se je ozrl po salonu in oznanil: »Cherchez la femme!« Za salo je rekel tako, a prav tedaj so stopila v salon štiri dekleta in en moški. Shoeburv je dvignil obrvi Z jezikom je napel eno lice in kradoma pogledal Rova. »Štiri krasotice,« se je zahahljal. »Več ni treba vedeti Vprašanje je že dobilo odgovor.« Roy se jc ljubeznivo nasmehnil. Tri leta zdravniškega življenja na ladji so ga bila naučila skrivati svoje nagibe, in njegov nagib v tem trenutku je bil, da bi pod mizo stopil Shoeburyju na nogo in mu jo zmečkal. Tečna veselost tega človeka je presedala Rovu ie ves čas, odkar je bil parnik odplul iz Singapura. »Kdo so?« je vprašala gospa Shoeburvjeva. »V Portu Saidu so prišle na ladjo, dragica,« je odvrnil mož. »Kdo so, pa menda nihče ne ve.« V tem se je motil. Roy Torridon je vedel. Malce pred čajem je bil imel kratek pomenek z ladijskim komisarjem, ki ga je že tri leta poznal. »Lahko bi si bila mislila,« je studijivo rekla gospa Shoeburvjeva, »da jim bo kadilniški bar najboljše zavetje.« Tako govoreč je opazovala novodošle. Vsi, ki so že sedeli za mizami, so delali isto. Toda novi došleci niso bili videti zaradi tega prav nič v zadregi. Moški je bil očitno že malce zidane volje. Med tem ko je višji natakar vodil družbico k mizi, je z vsako roko držal po eno dekle za podpazduho. Ena izmed mladenk, črnolasa in kačje vitka, je nosila črno večerno obleko, ki je posebno poudarjala belino njenih ramen in prelestno oblikovanih lakti. Drugo, ki je bila v zeleni obleki, so krasili prelepi kostanjevi lasje. Moški je bil za glavo višji od njih vseh. Stopal je čudno vzravnan, s prožnimi in točnimi koraki, njegov smoking je bil brezhiben kakor preča, ki mu je delila valovite lase; vendar pa je bilo v njegovem mladeništvu nekaj zoprno umetnega in teatralnega. »Temu dečku je vsaj pet in štirideset let, ako ne več!« je menil Bingham Caffery, drugi somiznik Rova Torridona. CaTfery je bil nevoščljivec. Bil je čokat, trebušat mož srednjih let in ni imel ob svoji strani ne nežne črnolaske ne ljubke kostanjke. Imel je samo gospo Shoeburvjevo in ženo nekega uradnika iz kolonij. Roy je opazoval sinjo mladenko, ki je imela zdaj belo, globoko izrezano obleko, tako da je prihajala njena gladka, od solnca zlato ogorela polt še bolj do veljave. Roy ni mogel določiti, ali so dekličini lasje medene ali bledoplatinaste barve. Stopala je za natakarjem, korak pred ostalimi tremi, v družbi četrte lepotice, mladenke z rdečkastimi, kodrastimi lasmi Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran * Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani