Poštnina plačana v gotovim.
Leto XI., št* 143
Ljubljana, nedelja 22. junija I930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
St 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celja: Kocenova ul. 3. Telefon št 190.
Rokopisi se ne »Tacajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandroma cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; \Vien št. 105.241.
Letošnja konferenca Male antante
Odhod nase delegacije z zunanjim ministrom dr. Ma-rinkovičem - Velika važnost letošnje konference
Beograd, 21. junija, r. Kakor že jav-fjeno, se bo vršila konferenca zunanjih ministrov Male antante v času od 25. do 27. v Štrbskem Plesu. Beograjsko »Vreme« poroča, da bo zunanji minister g. dr. Marinkovič v ponedeljek odpotoval na Češkoslovaško. Z njim potujejo obenem direktor političnega oddelka zunanjega ministrstva g. Konstantin rotič in ministrov osebni tajnik g. Ko-sta Pavlovič. Konferenci Maie antante bosta prisostvovala tudi naš poslanik v Bukarešti g. Colak-Antič in naš poslanik v Pragi general g. Peter Pešič. Obenem z našo delegacijo odpotujeta v Štrbske Plešo tudi rumunski poslanik v Beogradu g. Frlodior in češkoslovaški poslanik v Beogradu g. dr. Flieder.
O pomenu letošnje konference Male antante objavlja »Vreme« naslednje informacije:
»Letošnja konferenca bo v toliko pomembnejša, ker bo dala Mali antanti (definitivo obliko. Mala antanta je pri vseh prilikah pokazala, da je normalna organizacija, ki jo druži skupnost interesov. Niti največje izpremembe v no-trantii politiki posameznih držav, članic Male antante, niso mogle omajati ali zrahljati medsebojnih vezi. Najboljši dokaz temu sta 6. januar v Jugoslaviji in nedavna izprememba na prestolu Rumunije. Moč in solidarnost Male antante se je pokazala tudi na haaški in pariški konferenci, ko so vse tri države nastopale vedno enotno in kot celota, ki je ni moglo ničesar omajati. Tako Rum unija, kakor Češkoslovaška in Jugoslavija so si postavile neomajno načelo. da je za mednarodne odnošaje Male antante edino zadovoljiva ona reši-
tev, ki popolnoma zadovoljuje interese vseh treh držav, ne pa posameznih članic.
Na konferenci v Štrbskem Plesu se bo razpravljalo o splošnem političnem položaju, a več zelo važnih političnih vprašanj daje temu sestanku Male antante posebno važnost. Razpravljalo se bo nadalje o položaju, nastalem po sprejemu liaaškega in pariškega sporazuma in o načinu izvajanja teli sporazumov. Proučil se bo nadalje gospodarski problem med državami Male antante in sprejeti bodo tudi sklepi o enotnem stališču do Briandovega predloga o osnovanju evropske unije.
Kakor že javljeno, bo po končani konferenci Male antante v Štrbskem Plesu jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič odpotoval skupno z ru-munskim zunanjim ministrom Mirones-corn v Bukarešto, kjer bosta razpravljala o vseh onih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Dr. Marinkovič bo izkoristil to priliko tudi za to, da stopi v
stike z vodilnimi rumunskimi politiki.« *
Pariz, 2> i. junija, AA. Po poročilih pariškega »Le Teanps« iz Bukarešte bo trajala konferenca Male antante od 26. do 28. junija t. 1. Po informacijah iz istega vira bo jugoslovenski minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič po konferenci Male antante odpotoval z rumunskim ministrom za zunanje zadeve Mironescora v Bukarešto, k.ier bo ostal 2 do 3 dni. Oba ministra bosta v Bukarešti proučila vprašanja, ki tangi-rajo obe državi. Dr. Marinkovič bo pri tej priliki stopil v stike tudi z raznimi rumunskimi politiki.
Proslava koroškega plebiscita v Celovcu
Slavnosti so pričele včeraj ob navzočnosti avstrijskih in nemških politikov - Manifestacije za „Anschkiss"
__ Celovec, 21. junija, s. V okvirju svečanosti o priliki 10 letnice koroškega plebiscita je imela danes avstrijsko-nemška ljudska zveza svoj strankin zbor. Poleg oficijelnih koroških osebnosti so bili navzoči zastopniki nemških strank, in sicer za nemško nacionalno Kudsko stranko dr. Holscher, za avstrij-sko-nemško ljudsko zvezo ga. dr. Kem-pova, kot zastopnik avstrijske socialne demokracije dr. Renner, kot zastopnik nemške socialne demokracije poslanec Gerlach in kot zastopnik demokratske stranke Nemčije ministerijalni direktor dr. Gotz. Zvezo nemških mest je zastopal dr. Harfenstein. Po obligat-niih pozdravih je imel celovški mestni
tajnik dr. Gratzihofer predavanje »Koroška in Anschluss«, v katerem se je obširno bavil tudi s koroškim plebiscitom. Nato so parlamentarni zastopniki vseh strank iz Avstrije in Nemčije izrazili svoje čestitke. Zastopnik nemško-nacijonalne ljudske stranke je zahteval kot pripravo za »Anschluss« dvojno državljanstvo za Avstrijce v Nemčiji in obratno za Nemce v Avstriji. Zastopnik socialne ^demokracije Nemčije Gerlach je sporočil posebne pozdrave predsednika nemškega dlržavnega zbora T oe-beia, ki zaradi zaposlenosti ni mogel osebno prisostvovati svečanosti. Tudi ostali govorniki so izrazili svoje čestitke.
Tardieujev odgovor na Mussolinijeve grožnje
10.4 milijarde frankov za narodno sivnih namenov, zaščitila pa
Pariz, 21. junija. V finančnem odboru Zbornice je izzvala senzacijo Tardieu-ova izjava, da namerava vladia izdati za narodno obrambo nič manj kot 10.4 milijard frankov in da smatra te izdatke za absolutno potrebno. Med razpravo je dal Tardieu o polažaju državne blagajne zanimivo poročilo o francosko-italijanskih odnošajih. Tardieu je izjavil, da ie francoski vladi popolnoma nerazumljivo, kaj Mussolini prav za prav misli s svojimi neprestanimi provoka-cijami. Francoska vlada ve samo, da je
obrambo — Francija nima agre-
bo svoje meje, da ohrani mir
italijanska vlada koncentrirala v zadnjih mesecih velike množine vojaštva na francoski meji in zaradi tega je smatrala francoska vladla za svojo dolžnost, da podvzame proti temu primerne korake. Odločila se je k temu tudi zaradi razumljivega razburjenja, ki vlada med obmejnim prebivalstvom. Nihče pač ne bo očital Franciji, da ima agresivne namene. Edina želja Francije ie, da očuva mir, kar dela tu s tem, da pojača obmejno stražo zaradi večnih italijanskih groženj.
Stomiiijonsko avstrijsko investicijsko
Pogajanja v Londonu bodo v kratkem z uspehom zaključena — Nadzorstvo nad posojilom bo prevzela reparacijska banka
Dunaj, 21. junija, d. V' dunajskih financ« nih krogih se izgledi za avstrijsko investi« cijsko posojilo zelo povoljno ocenjujejo in
smatra se, da bodo v nekaj dneh poga« janja med avstrijskim zastopnikom in Ion* donskim finančnim konzorcijem uspešno zaključena. Ni izključeno, da bo reparacij« ska banka prevzela upravo in nadzorstvo obrestovanja, sličnp kaker svoječasno Društvo narodov. Po teh verzijah bi repa« racijska banka ponudila avstrijski narodni banki 4000 akcij proti takojšnjemu vplači« ki 2 in pol milijona švicarskih frankov.
London, 21. junija. Finančni minister dr. Juch in predsednik avstrijske narodne ban« ke dr. Reisch sta včeraj dospela sem in sta danes konferirala z zastopnikom Mor* ganove grupe Whighamom in Andersonom, šefom newyorške bančne grupe Morgan. Američani so se že dogovorili z angleško finančno skupino, v kateri so Rothchild, Schroeder in Baring ter so poslali tudi kontinentalnim finančnim skupinam, ki bi prišle v poštev, nujno vabilo, naj sprejo
mejo ameriško stališče. Američani poudar« jajo, da bi bilo zelo priporočljivo, čim prej skleniti avstrijsko posojilo in ga predlo* žiti v podpis, da se ne bi stvar zavlekla v poletje. Pospešitev zadeve bi bila tudi v interesu madžarskega posojila. Da bi pri posojilu sodelovale tudi one finančne grupe na kontinentu, ki so sedaj zaposlene s ®v°j'mi lastnimi notranjimi posojili, se vršijo pogajanja v tej smeri, da se zaen« krat da v podpis samo 60 milijonov dolar« jev ter bi bil ostanek 50 milijonov dolar« jev izdan v subskripcijo šele drugo leto. V tem se tudi izraža zaupanje, da bodo red in mir še naprej vladali v Avstriji.
Zaradi enoglasne želje v Londonu in Newyorku, da se posojilo čimprej sklene, se lahko pričakuje brez pretiranega opti« mizma, da bo posojilo v teku kakih dese« tih dni perfektno.
Španski kralj v Parizu
Pariz, 21. junija. AA. Španski kralj Alfonz XIII. je prispel v Pariz.
PRVI DAN NARAŠČAJSKEGA ZLETA
Jugoslovensko prestolnico so okupirali polki sokolskega naraščaja — Ogromna udeležba pri tekmah — Prisrčen sprejem češkoslovaškega Sokolstva — Zadnje priprave za vseslovanske sokol, tekme
Beograd, 21. junija, pr. Po včerajšnjem deževnem dnevu, ki jc motil potek spre* jemnih svečanosti, jc danes zasijalo nad Beogradom jutro, da si ga lepšega ni mo« goče misliti. Zaradi včerajšnjega deževja se je ozračje prav prijetno ohladilo in ta* ko je zavladalo nad prestolnico tako pri« jetno vreme, kakor v lepih pomladanskih dneh. Vročina je zopet pritisnila šele pro« ti popoldnevu.
Beograd sam je ves prazničen, ves v za« stavah, tako da ni hiše, s katere ne bi vi« hrala jugoslovenska trobojnica. Večina tr« govin je okrasila tudi svoje izložbe s so« kolskimi amblemi in slikami prvega staro« ste Sokola kraljevine Jugoslavije, presto« lonaslednika Petra; sliko prodajajo tudi v tisočih izvodov po ulicah. Že itak ži« vahne beograjske ulice so dobile še bolj živahen značaj z vsemi pestrimi barvami srajc in bluz mladih jugoslovenskih nara« ščajnikov, z belimi platnenimi kroji češko« slovaških naraščajnikov, živobarvnimi kro« ji jugoslovenske sokolske dece in prikup« nimi kroji češkoslovaških naraščajnic. Ar« mada mladih Sokolov, ki je poplavila Te« razije, je udarila Beogradu danes popoln sokolski pečat. Po ulicah vrvi na tisoče Sokoličev in Sokoličic, ki so prihiteli iz vseh delov naše države, da pokažejo sve« tu, kako so si utrdili mlada telesa in duše v telovadnicah in na letnih telovadiščih. Vsi so svečano in radostno razpoloženi. Veselje je gledati to našo mladino, s ko« likim ponosom koraka po beograjskih uli« cah v večjih in manjših skupinah ter z radostjo v očeh ogleduje krasno jugoslo« vensko prestolnico.
Število udeležencev je prekoračilo vsa« ko pričakovanje in daleč preseglo višino prijav. Iz dravske banovine same je prišlo nad 500 naraščajnikov in naraščajnic. Po« sebno močne so deputacije sokolskega na« raščaja iz južnih krajev, od koder jih je poslal na pr. Kruševac 195, Kragujevac 141, Požarevac 190, Štip 150. Kumanovo 120, Niš 110 itd. Tudi Vojvodina je poslala le» pe čete, samo Subotica 170. Rekord je od« nesel stari Sivar, ki je poslal 236 naraščaj« nikov, takoj za njim pa je naša Ljubljana z nad 200 naraščajniki in naraščajnicami.
Vsi tj transporti so dosipeli že včeraj. Poslednji posebni vlak je bi! vlak češkoslovaškega naraščaja, ki se je udeležil kljub veJifkj oddaljenosti nad vse reprezentativno zleta svojih jugoslovenskih bratov.
Dospelo je 259 naraščajnikov in 150 naraščaju«; teir okoli 150 članov GOS, med njimi tudi tekmovalna vrsta za slovanska prvenstvo. Transport je dospel davi cb 6.50 pod vodstvom g. Agatona Helerja, drugega namestnika staroste, dočim prispeta z naslednjim transportom tudr prvi namestnik staroste g. Očemašek in tajnik slovanske sokolske zveze g. Štepanek. Sprejem češkoslovaškega naraščaja je bil nad vse prisrčen ter se ga je udeležil pole? starešinstva SKJ s prvim podsta-rešino Ganglom na čelu tudi češkoslovaški poslanik, češkoslovaška kolonija ter beograjski sokolski naraščaj z vojaško godbo, ki je korakala nato na čelu impoeamtnega sprevoda pod razvitimi prapori češkoslovaškega naraščaja protf češkemu domu in tretji moški gimnaziji, kjer so nastanjeni češkoslovaški gostje. Mladi Cehoslovakj sa se takoj, čim so se umi.ii in pospravili svojo prtljago, razkropili v večjih in manjših skupinah po mestu ter si ga ogledovali z našimi naraščajnčki. S svojimi slikovitimi platnenimi kroji vzbujajo splošno po-zornost.
Pri slovenskih naraščajnl-kih
Ko sem v pisarim zletnega odbora izvedel za šodo, v kateri prenočujejo slovenski naraščajniki, sem ja udaril tja. Vsa ležišča v prostornih in lepih dvoranah pa so bila že prazna tako prj moškem kakor pri ženskem naraščaju. Pri vhodu mi je povedal orožnik, ki čuva imovino naših mladih Sokoličev, da so že pred 7. uro odšli na telovadišče, kjer so se pričete cb 7. zjutraj naraščaj ske tekme.
Odšel sem probi zJetišču in nalete? na skupino Ljutomerčank, ki so pile limonado, utrujene zaradi »druikanja« za svojo tekmovalno vrsto. Mimogrede sem čul slovensko govorico tudi v paviljonu Bat'e, kjer zastonj popravljajo našim mladeničem oa mladenkam po nesreči strgane čevlje.
Naraščajske tekme
Skupaj z Ljutomerčankami sem prišel na zle,tis če, ki se je zfrohoitilo v vsej svoj* ponosni lepoti, vse ozaljšano s stotinami jugoslovenskih in zavezniških zastav. Tribune so bile posejane kakor z rdečim makom od tiscčgilave množice mladega sokolskega naraščaja, kj je napeto opazoval potek te-kean, pri katerih je 26 vrst moškega nara-
ščaja višje skupine, 50 poedincev višje vrste ter 58 poedincev nižje skupine tekmovalo za prvenstvo v moškem naraščaju, skupaj 555 naraščajnikov.
Postavile pa so se tudi naraščajnice, ki so postavile 18 vrst višje skupine in 38 vrst nižje skupine, 14 poedinh tekmovalk višje skupine ter nad 30 tekmovalk nižje skupine, skupaj 440. Vseh skupaj ie tekmovalo moškega in ženskega naraščaja 995. Zato so se tekme zavlekle d0 pol 2. popoldne in so se še morale prekiniti ter se nadaljevati v zgodnjih večernih urah.
Program tekmovanja je bil zelo obširen. Za moški naraščaj je obsegal proste vaje, vaje na drogu bradlji, skok v višino in daljavo, preskok preko konja, hitrostni hoo na 100 metrov in metanje kroglo. Prj tem je bilo za poedince dosegljivih 72 točk, za tekmovalne vrsta pa 45*2 tečk. Baje se je najbolje odrezal po dosedanjih poročilih ljubljanski naraščajtnik Gostiša, k; je men. da dosegel od 72 točk 71. Naraščajnice pa so tekmovale na krogih, bradlji, gredi, v skoku in metanju usnjene krogle.
Med tekmovanjem je igrala narašeajska godba iz Knina in godba naraščajnic iz Zente. Ker je bilo število tekmovalcev tako ogromno, tehnična komisija še ni mogla zbrati vsega materijala ter je izid tekmovanja za posamezne vrste še neznan.
Poskusni nastop
Popoldne se je vršil poskusni nastop naraščaja, naraščaj ji i c in dece. Pri štetju se je izkazalo, da bo jutri nastopilo okoli 2000 naraščajnikov 6 prostimi vajami, 1300 nara. ščajnic ter 500 moške in ženske dcce. Potek poskusnih prostih vaj je zelo dobro uspel ter je tehnično vodstvo nadvse zadovoljno. Disciplina je izborna in ni doslej zaznamovati niti enega obolenja, kljub temu, da so bili napori jutranjega tekmovanja zelo hudi. Popoldanski poskusni nastop je malo oviral dež. vendar pa je kljub temu naraščaj nastopil jm na tribunah je bilo kakih 10.000 ljudi.
Zvečer se je vršil velik ognjemet, istočasno pa slavnostna akademija, na kateri so sodelovali s štirimi točkam; tudi češkoslovaški naraščajniki.
Naša tekmovalna vrsta za slovanske prvenstvene tekmo še pridno trenira: splošno sodijo, da bo najbrž odnesel prvenstvo Primožič. Tekmovanje za slovansko prvenstvo se prične v ponedeljek zjutraj in bo trajalo do torka zvečer.
Tudi Oven Young obsoja ameriško carinsko
politiko
Po njegovem mnenju bo imelo povišanje carin za posledico popolno gospodarsko izolacijo Amerike
London, 21. junija, r. Avtor slovitega Youngovega načrta o regulaciji reparacij-skih plačil g. Young je imel včeraj v ame-rišikem radiju govor o svetovnem gospodarskem položaju. V svojem govoru je priporočal tako nacijonalno politiko, kj bo negovala zveze z inozemskimi tržišči s pomočjo olajšav v dobavi ugodnih kreditov, kar bi obenem predstavljalo rešitev problema hi-perprodukcije v poljedelstvu. Nikdo, ie na-glasil Young. nima tako širokega obzorja, da bi mogel spraviti v sklad vso nadpro-dukoijo z uporabo v državi. Zato je potrebno, da se višek pridelka izvozi v inozemstvo. Ze, iz tega razlosta je mednarodno sodelovanje na gospodarskem polju neobhodno potrobno in vsaka politika, ki bi to za-
nikala ali onemogočala, mora slej ali prej ekrahirati. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da bodo nove carinske tarife še bolj izolirale Zedinjene države na gospodarskem polju in da ustvarjajo negotovost slede bodočega razvoja.
Francoska intervencija v Ameriki
Pariz, 20. junija. A A. Minister za trgo« vino Flandin je izjavil glede na nove ca« rinske tarife Zedinjenih držav, da bo fran« coska vlada intervenirala pri vladi Zedi« njenih držav, naj dovoli upravičene olaj« šave glede njene nove carinske tarife.
Nova poljska nota nemški vladi
Poljska ugotavlja, da so se incidenti na meji zgodili po krivdi nemških organov in zahteva kaznovanje krivcev
Varšava, 21. junija. AA. Poljsko _ telegrafska agencija poroča: V zvezi z incidenti, ki so se nedavno odigrali na poljsko _ nem-
ški meji, zlasti pa zaradi izgredov dne 13. t. m. v Vjelkih Vjoslih v srezu Gnjevu, je pomočnik ministra za zunanje zadeve Vi-sočki jeročil danes nemškemu poslaniku v Varšavi Rauscherju noto, ki je v njej določeno stališče poljske vlade glede teh dogodkov.
Glede incidenta v Vjelkih Vjoslih se v tej noti ugotavlja, da je preiskava poljske vlade v nasprotju z opisom tega dogodka po nemških oblasteh dognala, da je poljski obmejni stražnik Bjentek na dan incidenta prijel neko ženo in moža, ki »ta bila brez dovoljenja za prehod preko meje. Pri tem
je bil napaden in obstreljen od prebivalcev nemške obmejne vasi Kanizen. Sodna preiskava o tem incidentu je nadalje doenaki da so bili oddani na stražnika Bjenteka 4 streli z nemškega ozemlja. Dva strela sta bila oddana iz neposredne bližine in vsekakor po gori navedeni osebi, ki je nato pobegnila in se skrila v visoki travi.
Poljska nota navaja nadalje šest drugih incidentov na meji v zadnjih mesecih ia predlaga, naj se takoj sestavi mešana poljsko - nemška komisijr.. ki naj ugotovi dejstva v zvezi z izgredi v Vjelkih Vjoslih. Nadalje zahteva nota, naj se kaznujejo krivci, ki so napadli poljskega obmfjnega stražni. ka Bjenteka v službi.
Nova demonstracija v madžarski zbornici
BndimpeSta, 20. junija, s. V gornji zbornici se je danes ob priliki 10-letnice podpisa trianonske pogodbe vršila žalna manifestacija. Predsednik madžarske akademije znanosti Albert pl. Berzeviczy je poudarjal, da Madžarska proti svojim prejšnjim sovražnikom nima nobene mržnje. Madžarcka priznava .vojaške vrline Jugoslovenov, ka-
kor tudi gospodarsko kulturo Čehov. Madžarska je tudi povratek rumunskega kralja Karola pozdravila s simpatijami. Madžarska pa ne more priznati, da vsi njeni sosedje menijo, da morejo le z zatiranjem madžarskih manjšin izvršiti svoje nacijo-nalne naloge. V svojem sedanjem položaju Madžarska ne more misliti na to, dr M uporabljala vojaško silo, vendar pa zaupa v to, da se bodo storjene krivice v dogled-nem času popravile. Seja je bila nato za pet minut v znak žalosti prekinjena.
Asfaltiranje ceste Beograd-Ljubljana
Beograd, 21. junija č. V ministrstva za zgradbe je bil izdelan načrt za ureditev glavnih cest v državi. Med prvimi bi se razširili in asfaltirali glavni cesti Beograd-Zagr eb- Ljubi j a n a ter Beograd-Niš-Skoplje. Tozadevna dela nai b; se izvršila postop-niiema. Za to potreben kredit bi znašal 300 milijonov dinarjev. Tehnični načrt s proračunom bo predložen v odobritev eko-nomsko-iinančnemu komiteju mčnistrov.
Zveza Slovenije z morjem
Sušak, 21. junija, n. Svoječasno je bilo na neki konferenci gospodarskih krogov v Ljubljani sklenjeno, naj se čim prej skličejo zastopniki gospodarskih krogov iz savske in dravske banovine na konferenco, da bi se pospešila zgraditev železniške 'proge Kočevje - Vrbovsko, s katero bi dobila Slovenija krajšo zvezo s Sušakom. Inicijativa za sklicanje te konference se je prepustila mestni upravi na Sušaku. Na poziv mestnega načelnika Ružiča se je zato danes vršilo po. svetovanje zastopnikov sušaških gospodarskih organizacij. Sklenjeno je bilo, naj se širša anketa o tem vprašanju, ki bi se .b udeležili zastopniki posameznih ministrstev in gospodarskih krogov iz Slovenije, vrši na Sušaku 6 julija. Na konferenco bodo povabljeni zastopniki gospodarskih krogov in ustanov iz obeh banovin.
Udruženje sodnikov
Beograd, 21. junija, p. Danes se je v Beogradu vršila prva skupščina udruženja sodnikov kraljevine Jugoslavije, v kate« rem so vsi člani prejšnjih pokrajinskih sod« niških organizacij. V odbor so bili izvo« ljeni kot predsednik kasacijski sodnik Ru« somir Jankovič, kot podpredsednika Mirko Koščec in Josip Kavčič, kot tajnika pa Zlatanovič in Kravina.
Bolezen Vanče Mihajlova
So*ija, 20. junija, r. Kljub demantijem organa makedonstvujuščih se v dobro poučenih krogih potrjujejo vesti o obolenju Vanče Mihajlova, enega glavnih voditeljev makedonstvujuščih. Vanče Mihajlov se nahaja v bolnici v Sofiji, neguje pa ga njegova žena Korničeva. Mabedonstvujušči skušajo prikriti njegovo bolezen, ker se boje, da bi mogli v njegovi odsotnosti nastati v vrstah makedonstvujuščih, kjer še klub nedavni spravi vladajo velika osebna nasprotstva, novi razdori in krvavi pokolji.
Elektrifikacija Slovenije
Ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc nadaljuje dane« svojo serijo člankov o problemu elektrifikacije dravske banovine.
Ako se pri načrtih za elektrifikacijo dravske banovine oziramo pred vsem na elektrarne, ki so za enkrat v slovenskih rokah, vidimo, da pridejo v poštev naslednje obstoječe električne naprave: Kranjska elektrarna (Završnica), ljubljanska mestna elektrarna, Majdič v Kranju, elektrarna Česen in v manjši meri žiri in Zagradec, ki sta itak že v rokah canovine. Kot projekti pa pridejo v bliž-i.jem času v poštev hidrocentrala v Medvodah, Kamniška Bistrica in least not last, kalorična centrala v Velenju.
Nobenega dvoma ne more biti, _ da je pogoj smotrene elektrifikacije naše banovine kooperacija obstoječih električnih naprav. Ne more biti v narodno-gospo-darskem interesu ,da bi se med temi napravami vršil uničujoč konkurenčni boj, ker ne bi bilo nikomur v korist, ako bi se obstoječe naprave uničevale. Med njimi je treba napraviti sporazum, ki bo na eni strani določal vsaki napravi^ njeno področje odnosno konsumni okoliš, ki bo dalje omogočal medsebojno izmenjavanje električne struje v primeru potrebe, zlasti za kritje konic in ki bo naposled omogočil tudi uvedbo električne tarifne politike.
Ni mi razumljivo, zakaj bi taka kooperacija ne bila mogoča. V drugih državah vidimo, da so se kar po vrsti ustanovile take gospodarske skupnosti, ki so postale blagoslov prebivalstva. Vodstvo take gospodarske kooperative pa pripade brezdvomno banovini, katere naloga bodi pospeševati v tem pogledu javno in privatno inicijativo, pritegniti k sodelovanju vse nove naprave ter pospeševati razširjenje omrežja do poslednjega kota naše banovine.
Velenje mora pri tem igrati velevažno vlogo. Z ozirom na to, da ima Velenje veliko množino rjavega premoga, ki ne prenese daljšega transporta, je bila srečna zamisel, zgraditi v Velenju elektrarno, ki bi mogla pošiljati svoj tok daleč po Sloveniji naokrog. Velenje pa je državna last in zato se gradi bolj počasi: Od 1. 1922. sta se postavila dva turbo-agregata, vsak po 1000 kilovatov, kar je zaenkrat zelo skromno. Država sama je bila zelo previdna, kajti ni si hotela naprtiti gradnje dragih daljnovodov. Zato so se začeli zanimati za Velenje drugi faktorji, širši javnosti ni znano, da se je 1. 1928. že kalknlirala nadaljnja izgradnja Velenj na predpostavki, da bo Velenje dobavljalo tok mestni občini ljubljanski po 65 para za kilovatno uro.
Tudi bivši oblastni odbor se je začel zanimati za Velenje ter je končno sklenil z Velenjem pogodbo, glasom katere plačuje o aroma bi plačeval tok na licu mesta po 55 para za kilovatno uro. To pogodbo je sedaj prevzela banska uprava. —
Če upoštevamo, da stane velenjski tok pri izviru 35 para za kilovatno uro, moremo zaključiti, da bi stal tok, priveden v Ljubljano, zaradi izgube energije pri prenosu in transformaciji ter zaradi
amortizacije in obrestovanja daljnovoda, okrog 50 para za kilovatno uro. Iz tega sledi, da je bila velenjska kalkulacija iz L 1928., po kateri naj bi se dobavljal Ljubljani tok po 65 para za kilovatno uro, že precej dobičkanosna.
Zato je bilo za vse nad vse presenetljivo, ko je banska uprava v imenu Kranjskih deželnih elektrarn v svoji prvi ponudbi nudila velenjski tok mestni občini ljubljanski po 2 Din za kilovatno nro, v drugi pogodbi pa po 1.08 Din, torej trikrat odnosno dvakrat dražje, kakor znaša velenjska kalkulacija iz leta 1928.
Da se pomen te zahteve pravilno razume, je treba še imeti pred očmi, da se je svojedobno tudi elektrarna na Fali zanimala za Ljubljano ter 1. 1925. izrekla svojo pripravljenost napeljati daljnovod do Ljubljane, pri čemer je nudila tok po 90 par za kilovatno uro. Ponudba je bila odklonjena, ker je smatrala mestna občina, da ne sme iti v gospodarsko rob-stvo in odvisnost od tuje družbe. Pripravljena je bila skleniti pogodbo samo pod raznimi kavtelami, ki so obstajale v glavnem v tem, da se Ljubljani zasigura dovoljno velik konsumni okoliš, da se sklene dobavna pogodba za dovolj dolgo dobo let, tako da bi si mestna občina pred potekom te pogodbe lahko zasigurala, če bi Fala ne hotela pogodbe podaljšati, drugo rešitev dobave toka.
Svojo gospodarsko neodvisnost je varovala Ljubljana tedaj že pred petimi leti, takrat, ko je bila glede proizvodnje električnega toka v skrajno mučnem položaju. Nismo še pozabili na električno mizerijo tiste dobe, ko si je morala mestna občina, da si pomaga iz mučne situacije, postaviti v elektrarni na brzo roko dva Dieslova motorja. Danes je Ljubljana v drugem položaju. Njena elektrarna ima poleg svojih starih strojev še veliko parno turbino s 4000 KS, ki je v stanu zadostiti celi vrsti industrij. Že iz tega razloga pozdravlja Ljubljana elektrifikacijo banovine, ker je iz razumljivih razlogov z veseljem pripravljena plasirati prebitek svojega cenenega električnega toka drugod.
Zato smo zagovorniki složnega sodelovanja obeh pogodnikov: v javnem interesu in v lastnem interesu. Tako složno delovanje bi bilo po našem mnenju zasi-gurano na ta način, da se spojita obe elektrarni pogodnikov, to je hidrocentrala na Završnici in pa ljubljanska kalorična centrala na bazi enakopravnosti. Pri tem pripominjam, da potrebuje Završnica v enaki meri Ljubljano ,kot pa Ljubljana Završnico. Primeroma cenen in dobro obtežen daljnovod ne bi oviral poznejšega priključka Velenj, kar bi se zgodilo, čim bi to zahteval povečani konsum električnega toka. Stroški za dograditev daljnovoda med obema centralama naj bi se razdelili sporazumno.
Mnenja sem, da bi tak kompromis, ki bi ne stavljal nobene obstoječe naprave samo v rezervo, marveč ki bi pomenil najboljšo izrabo vseh električnih naprav, ogromno znižal elektrifikacijske stroške, obenem pa bi likvidiral neljubo vprašanje hidrocentrale na Ljubljanici.
Dr. Dinko Puc.
Amerika na umiku
V dveh dneh je prejela ameriška vlada proteste od 40 držav — Carinska tarifa ho revidirana, ker se Amerika noče izpostavljati gospodarskim represalijam
VVashington, 21. junija. Vlada Zedinje* nih držav je tekom zadnjih dveh dni pre; iela nič manje kot 40 protestov od raznih evropskih, južnoameriških in drugih dr* žav proti novim ameriškim carinam. Snoči .ie bil objavljen o tem službeni komunike, ki povdarja, da ima ameriški predsednik možnost znižati in omiliti določbe nove
carinske tarife. Carinski odbor poslanske zbornice bo skrbno proučil vse proteste in skušal najti primeren sporazum. Komuni* ke zaključuje z ugotovitvijo, da bo pred« sednik Hoower storil vse, da prepreči go* spodarske represalije, s katerimi groze zla* sti evropske države.
Popoln neuspeh carinske konference
Ker ie Poljska odklonila ratifikacijo pogodbe, je postal uspeh carinske konference iluzoren — Poljska predlaga sklicanje nove konference
strani ostalih držav, ki so že dale svoj pristanek in ves uspeh konference, ki bi naj tvorila uvod v gospodarsko zbli-žanje evropskih držav, je šel po vodi. Treba bo pričeti znova. Poljska je s svoje strani tudi predlagala, naj se ponovno skliče carin sika konferenca, ki naj skuša omiliti nekatere trdote prvotne pogodbe, ki je za večino držav, nastalih 00 vojni, ki se nahaja?o šele v gospodarskem razvoju, nesprejemljiva. Ni še znano, kako stališče bo zavzelo k temu predlogu Društvo narodov, toda glede na nevarnost, ki grozi Evropi od Amerike, bo skoraj gotovo prišlo do novih pogajanj.
Ženeva, 21. junija. Včeraj je potekel rok za ratifikacijo sporazuma, doseženega po dolgotrajnem prizadevanju Društva narodov na carinski konferenci glede ukinitve izvoznih in uvoznih prepovedi in znižanja gotovih carinskih postavk ter začasne stabilizacije sedanje carinske politike. Konvencijo je ratificiralo brez ugovora 11 držav, dočim je Češkoslovaška vezala ratifikacijo na pristanek Poljske. Poljska pa je včeraj obvestila Društvo narodov, da nikakor ne more sprejeti te pogodbe, ker ne odgovarja interesom poljskega gospodarstva. S tem je postala rluzorna tudi ratifikacija pogodbe s
Zmaga »mokrih"	v New Jerseyu
Pri volitvah v senat je prodrl z veliko večino glasov kandidat »mokrih« Morrow, najhujši	nasprotnik prohibicije
Newyork, 21. junija. »Mokri«, to so	volitvah v senat. Zmaga Morrowa je nasprotniki prohibicije, beležijo veliko	nov dokaz stalno naraščajočega odpo-zmago. Bivši ameriški poslanik v Me-	ra proti prepovedi alkohola v Zedinje-hiki Morrow je bil izvoljen z veliko	nih državah. Volilni boj se ie vršil pod veČino pri senatorskih volitvah v New	parolo »Za ah proti prohibiciji«. Govori Jerseyu. Morrow je skupno dobil okoli	se, da bo Morrow kandidiral pri pri-408.000 glasov, dočim je dosegel njegov	hodnjib predsedniških volitvah 1. 1932 »suhi« protikandidat samo 114.000 gfla-	za predsednika. V primeru njegove fesov. Noben politični dogodek v zadnjih	volitve bi bilo po mnejiu poučenih kro-letih ni vzfe-udil toliko zanimanja in po-	gov konec ameriške prohibicije, eornosii, kakor izvoSfitev Moriwa .pri
Tiha desetletnica zaslužnega društva „Soce"
Ljubljana, 21. junija.
Društvo »Soča«, ki se je po prevratu iz skromnega družabnega kluba hitro razvilo v ljubljansko ljudsko univerzo, praznuje 10-letnico obstoja. Brez pompa, brez parade. Zato pa je nocojšnji jubilejni občni zbor pri »Levu«, kjer ima društvo svoje taborišče, pokazal taok lepo in vse pohvale vredno bilanco smotrenega delovanja, da je treba »Soči« izraziti ob tihem jubileju najlepše čestitke in zahvalo za njeno prizadevanje.
Občni zbor je nekaj po pol 21. otvoril društvu vseh 10 let zvesti predsednik ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. S toplimi besedami, ki so presrčno razodevala njegovo navezanost k »Soči«, je pozdravil prav številno navzoče člane, obeležil dosedanje lepe uspehe in temperamentno pozval k nadalj-nemu delu. Tajnik Bensa je nato podal la-pidarno sestavljeno tajniško poročilo. Uvodoma se je spominjal v preteklem letu umrlih članov Medveda, Kurenta, Danice Boletove, Mozetiča, dr. Lovrenčiča, Smrzu-ja, Popovca in Bufona. Stanje društva je ob 10-letnici naslednje: članov šteje Soča s podružnicami vred okrog 1.300. Če pa prištejemo tudi družine včlanjenih, lahko mirno trdimo, da se okrog »Soče zvesto združuje okrog 4 tisoč duš. V minulem poslovnem letu je društvo priredilo 6 lepih prireditev, tako: vrtno veselico pri Reining-hausu, slavnostni večer ob 50-letnici predsednika dr. Puca, sodelovanje pri odkritju spomenika »Iliriji«, Silvestrov večer z zelo lepim sporedom, prvi Sočin valčkov večer za Jožice in Joške ter preteklo nedeljo pomladanski izlet v Tomačevo. Navajamo te prireditve zgolj v dokaz, kako skuša »Soča« raznoliko gojiti tudi družabnost.
Glavni smoter »Soče« pa je ljudska univerza s poljudnimi predavanji o najrazličnejših aktualnih problemih. Ta predavanja, ki se v zimski sezoni vršijo vsako soboto, so si pridobila čvrst sloves in združujejo v dvorani pri »Levu« vedno več vnetih poslušalcev iz najrazličnejših ljubljanskih slojev. V preteklem letu je bilo 14 predavanj, ki so poslušalce seznanila: s panevropskim gibanjem, z delovanjem pokojnega Kreka, z življenjem lužiških Srbov, s potovanjem v Ameriko, z zgodovino naše vladarske rodbine, s pravilno prehrano današnjega človeka, z življenjem Janeza Svetokriškega, s turnejo Glasbene Matice po Franciji, s potovanjem po Bolgariji, s planinsko floro o boju za slovensko bogoslužje in sličnem. Predzadnji predavateljsik večer je izpolnil g. Fran Milčinski z recitiranjem lastnih izbranih del, zaključno predavanje pa je imel dr. Franjo Mis o duševni higijeni. Vsa ta pestrost kaže smotreni aranžman, za katerega pač pripada največ zaslug neumornemu društvenemu blaganjiku g. Josipu Sfi-ligoju.
G. Josip Sfiligoj je duša društva »Soče«. Poleg predsednika dr. Puca in odbornikov dr. šaple in Kerševana, je vse desetletje Soči najbolj zvesta in najbolj skrbna opora. Nad vse zanimivo je zato bilo poslušati njegov do vseh potankosti vestno sestavljeni referat o delovanju Soče v minulem desetletju. Ustanovni zbor kluba »Soče« se je vršil 14. avgusta 1920 v dvorani Narodnega doma ob veliki udeležbi občinstva iz zasedenega ozemlja. Prva prireditev se je vršila že 3. oktobra 1920 istotam na čast dr. Gregorinu, ki je ravno prišel iz Primorja. Skupna trpka usoda izgnanstva je bolj in bolj zbliževala v Ljubljani bivajoče primorske rojake in društvo Soča si je prizadevalo, da z vsakovrstnimi prireditvami poglobi družabnost in ljubezen do rodne grude. Začeli so se vrstiti družabni večeri, skupni izleti, primorska »šagra«, silvestrovanja s pomembnimi vzpodbujajočimi nagovori in alegorijami. Redno pa so se kmalu začela vrstiti predavanja, ki jih je bilo tekom 10 let nič manj kakor 159. V seznamu predavateljev opazimo imena najuglednejših ljubljanskih znanstvenikov in med temami obravnave najrazličnejših, vedno aktualnih problemov. Izmed zvestih predavateljev Krije ruša nadvse delavnega Čveka, dr. Dorčiča, dr. šavnika in Srečka Kosovela. Poleg 159 predavanj našteva bilanca 11 veselic in družabnih večerov, 4 Miklavževe, 6 Martinovih in 9 Silvestrovih prireditev, dve mladinski akademiji, dve vinski trgatvi, spominske večere Rapalla in slično. Seznam izletov, ki jih je bilo 12, beleži kar najprijetnejša izletišča v ljubljanski okolici kakor na šmarjetno goro, v Medno, v Kranj, v Škofljico, k Sv. Jakobu, v Sotesko, pa tudi v Maribor in Celje.
A ne samo moralno, tudi gmotno se je Soča pobrigala za podpore potrebne člane. Revnim pribežnikom iz zasedenega ozemlja je bilo teokm 10 let skupno izplačanih 41.830 Din. Največ je pripomogel društvu za blagor Soče vedno skrbeči dr. Puc, ki je izposloval na raznih krajih 38 tisoč Din podpore. eDnarnega prometa v vsem 10-letju je bilo 268.284 Din prejemkov ter 222.993 Din izdatkov, torej skupno okrog pol milijona Din. Soča ima tri podružnice: v Celju, Novem mestu in Boh. Bistrici, dočim je jeseniška prenehala 1926. Vseh od-borovih sej je bilo 231, širših pa 12. Razpravljalo se je o prosvetnih, kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanjih, zlasti pa tudi o zadevi vojne škode.
V preteklem letu izkazuje bilanca 46.973 Din prejemkov ter 43.263 Din izdatkov. Tako je tudi letošnjo poslovno leto ugodno zaključeno z ostankom 3.750 Din v blagajni.
Izčrpno poročilo blagajnika je bilo pozorno prečitano in nagrajeno z živahnim odobravanjem. V imenu nadzorstva je g. Batjel u; jtovil najlepši red v blagajni ter je bilo celotnemu odboru posebno pa še blagajniku Sfiligoju podan absolutorij s toplo pohvalo.
Pri volitvah sta bila soglasno zopet izvoljena za predsednika župan dr. Dinko Puc in za podpredsednika Ivo Sancin, odbor pa v stari sestavi z malimi izpremem-bami. ž elimo v nadaljnjem delu vso srečo in vedno več častnih uspehov!
Priznanje naši zdravstveni službi
Beograd, 20. junija, p. Te dni odpotuje na Kitajsko dr. Berislav Borčič, šef higi-jenskega zavoda v Zagrebu. Dr. Borčič potuje kot ekspert higijenske sekcije Društva narodov, da uredi na Kitajskem zdravstveno službo po zgledu zdravstvene službe v naši državi. To je dokaz, da je našla organizacija zdravstvene službe v naši državi priznanje vsega sveta. Naloga dr. Borčiča bo, da organizira na Kitajskem pobijanje , kužnih bolezni, kuge, kolere in črnih koz, /
Milijonska poneverba pri Mestni hranilnici
v Črnomlju
Blagajnik Josip Kastelic je po lastnem priznanju poneveril 1,265.000 dinarjev — Točno vsoto bo ugotovila šele preiskovalna komisija
Novo mesto, 21. junija. Te dni so ugo* tovili pri Mestni hranilnici v Črnomlju ogromen primanjkljaj. Kei je bil dolgolet* ni blagajnik Josip Kastelic, star okrog 40
let, že par dni odsoten, je nastal sum, da je on sam povzročil primanjkljaj. Do te* ga časa še niso mogli točno ugotoviti, ko* liko denarja je bilo vzetega iz hranilnične blagajne.
Danes je prišel blagajnik Kastelic iz Liubliane v Novo mesto, kjer so ga po nalogu črnomeljskih orožnikov aretirali tukajšnji orožniki in odvedli v zapore okrožnega sodišča. Na vprašanje orožnika, kje ima denar in koliko je poneveril, je samo odgovoril, da o tem žnjim sploh no* če govoriti in da bo že povedal preisko* valnemu sodniku.
Davi je bila izvršena tudi preiskava na domu njegovih tukajšnjih sorodnikov, ven* dar pa je rezultat ostal negativen. Kaste*
lic je nato tukajšnjemu preiskovalnemu sodniku sam priznal, da je poneveril 1 mi* lijon 265 tisoč dinarjev. Kolik je resničen primanjkljaj, bodo morali ugotoviti šele na podlagi kontrole poslovnih knjig.
Kastelic se zagovarja, da je z denarjem špekuliral in pri špekulacijah izgubil pone* verjeno vsoto. Ugotovljeno je, da je res špekuliral največ v lesni trgovini. Podrob* nosti bo ugotovila nadaljnja preiskava. Upravni in nadzorni odbor Mestne hrami* niče v Črnomlju sta prišla na sled njego* vim mahinacijam šele po ovadbi neKeg.i domačina. Vest o velikih poneverbah in o aretaciji blagajnika se je bliskovito r2Z« širila po vsem mestu ter tvori predmet raz« nih komentarjev. Vlagatelji črnomeljske Mestne hranilnice pri tem seveda v nobe* nem pogledu ne bodo oškodovani, zato je vsako vznemirjanje nepotrebno.
Toča, nevihte in poplave vsepovsod
Huda neurja v Italiji — Poplave v Franciji in Grčiji
Jadranu
Vihar na
Rim, 21. junija, r. V vsej Italiji so divjale včeraj strašne nevihte. Posebno hudi nalivi so bili v zgornji Italiji. Vsa polja so uničena. prav tako pa tudi vinogradi. Poškodovanih je tudi mnogo hiš. Na progi Milan. Ravena ee je odtrgal velik plaz, ki je progo popolnoma dcmoliral ter je promet začasno ustavljen, dokler proge ne popravijo. V Na. puiju je padala debela toča, ki je povzročila zlasti v vinogradih ogromno škodo. Naj. huje je prizadeto mesto Annunziata. Nad mestom ee je utrgal oblak, ki ]e povzročil pravo poplavo. Voda je vdirala v kleti m nižje lež°ča stanovanja ter povzročila obilo škode. Ve6 promet je ustavljen.
Pariz, 21. junija, r. V južni in zapadni Franciji so povzročile nevihte velijko škodo. Reke so na mnogih krajih prestopile bregove in poplavile prostrana polja. Ponekod je dosegla voda višino do a metrov, poškodo-
vala ceste }n onemogočila ves promet. Tudi proga Pariz - Lvon je na več krajih razdrta. V selu Osoneau je porušenih 15 hiš. Voda je odnaSala pohištvo, pa celo ležke stroje in avtomobile. Več tovarn je popolnoma uniče. nih. Tudi iz področja Marne poročajo o velikih poplavah. Vse telefonske zveze in električne napeljave so prekinjene. Mesto Touloin je deloma poplavljeno.
Atene, 21. junija, r. V Patrasu še vedno dežuje. V dolini Elide so nastale poplave, zaradi česar je prekinjen ves promet, tudi železniški, med Patrasom in Calamato.
Split, 21. junija, r. Nad Jadranom je besnela včeraj popoldne huda nevihta. Parnik >Scnjc, ki ga je zatekla nevihta na odprtem morju, je komaj in komaj prispel v luko. V sprednji jambor je udarila strela i>n ga močno poškodovala.
Angleži se pogajajo z Gandijem
Gandi zahteva neodvisnost Indije, ukinitev raznih davkov ter prepoved uvoza alkohola in tekstilnega blaga — Spopadi se nadaljujejo
Pariz, 21. jun?Ja, s. »Petit Parisien« potrjuje vest iz Bombaya, da se vršijo v ječi v Yeravadi pohiradna pogajanja z Gandijem za ustavitev sovražnosti. Gandijevi mirovni pogoji so: konferenca pri okrogli , mizi naj izdela ustavo, ki bo dala Indiji neodvisnost. Dalie zahteva Gandi ukinitev solnega davka ter prepoved uvoza alkoholnih pijač in tekstilnega blaga in končno amnestijo za vse politične obsojence.
London, 21. junija, s. Kakor javljajo iz Bombaya, je prišlo v trgovinskem delu Bontbaya kljub obširnim varnostnim odredbam vlade zvečer ponovno
do velikih demonstracij, katerih se je udeležilo več tisoč prostovoljcev, med njimi tudi mnogo žensk. Ko je policija nastopila proti demonstrantom s pen-direki, je prišlo do ljutih bojev, pri katerih je bilo ranjenih nad 500 oseb.
Pariz, 21. junija, AA. »Havas« poroča iz Bombaya, da ie prišlo med policijo in neko skupino manifestantov do spopada, pri čemer ie bilo ranjenih sto t oseb. Malo pozneje ie prišlo do ponov-| nih spopadov s policijo, tako da je mo- * ra'la policija streljati. Ob tej priliki je bilo ranjenih 12 oseb.
Potnike pometal v morje
Pariz, 21. junija, r. Španska policija pre* iskuje tragičen dogodek, ki se je odigral na grški ladji »Teodora Kalakolrit«. Ko je parnik prispel v bližino španske obale, je kapetan opazil, da so na parniku trije španski potniki, ki niso plačali voznine. Kapitan se je zaradi tega tako razburil, da je odredil, naj vse tri Špance vržejo v morje. Temu dogodku je prisostvovala tu* di kapitanova žena, ki je svojega moža z revolverjem prisilila, da je dal odvezati rešilni čoln. Dva Španca so na ta način še rešili, tretji pa je utonil. Kapitan je pozne* je ponujal rešenima Špancema velike vso* te, da bi molčala. Španca sta res pristala na to ponudbo, vendar pa je prišla zade* va kljub temu v javnost in brezsrčnega kapitana so zaprli. Obtožen bo zaradi umora.
Iskanje morilca male šolarke
Beograd, 20. junija, n. Zaradi strašnega zločina nad malo učenko III. razreda osnov* ne šole Mariško Ulisan iz Bačke Topole, ki so jo našli v gozdu zabodeno in za* davljeno, so bili osumleni neki pastirji, ki so se nahajali v bližini. Preiskava je ugo* tovila, da so nedolžni m so jih že izpu* stili iz zaporov. V zaporu se nahaja le še 521etni Miloš Bogdanovič, čuvar v žrebčar* ni Karagjorgjevo, ki je bil dobro znan s starši male deklice. Ugotovljeno je, da se je kritičnega dne mudil v bližini kraja, kjer so dekletce našli mrtvo. Prav tako so ugotovili, da je njegova žena istega dne prala perilo svojega moža, pa domne* vajo, da je to delo vršila zato, ker je ime* lo perilo krvave sledove zločina. Za iz* sleditev zločinca je razpisana nagrada 20 tisoč dinarjev.
Za pospeševanje obrti
Beograd, 20. junija. AA. Državni zavod za pospeševanje industrije in obrtništva je odobril kredit v znesku 20.000 Din za Zbornico za TOI v Zagrebu kot prispevek za podpiranje in pospeševanje obrtništva. Zbornica je sklenila, da bo ta znesek uporabila za prirejanje obrtniških tečajev.
Politično ozadje sprememb v avstrijskem trgov, ministrstvu
Dunaj, 21. junija. Za naslednika trgovinskega ministra Hainiecha je bil imenovan dr. Friedrich Schuster. Njegovo imenovanje se živahno komentira v političnih krogih. Posebno se poudarja, da so heimwehr.>vci dosegli, kar eo vedno želeli, to je svojega zaupnika v vladi. Imenovanje Schueterja za trgovinskega ministra se smatra za mirovno pogodbo vlade Heimwehru.
Zračna zveza Bratislava-Zagreb-Sušak
Zagreb, 20. jun*ia, n. Dne 1. julija bo otvorjena zračna prometna proga Bratislava—Zagreb—Sušak. V ponedeljek bo priletel iz Bratislave šef delavnice češkoslovaške družbe za zračni promet inž. Kubiček z dvema pilotoma in mehanikoma, ki bodo napravili poskusni polet na omenjeni progi. S 1. julijem pa se bo pričel reden promet. Potniško letalo bo odhaiaio iiz Bratislave ob 1. popoldne ter bo dospelo v Zagreb ob 3.30 poipoldne, od tu bo odletelo ob 4.45 in dospelo na Sušak ob 5.35. Povratek s Sušak a je določen za 5.45 zjutraj, prihod v Zagreb za 6.35 zjutraj, odhod iz Zagreba proti Bratislavi pa bo vsako dopoldne ob 9. Cena vožnji iz Zagreba do Suša k a je določena na 250 Din.
Nezgoda v zagrebškem zoološkem vrtu
Zagreb, 21. iumja n. Snoči se je v zoološkem vrtu. ko so se v njem mudili mnogi češkoslovaški Sokoli in Sokolice, pripetila neobičajna nezgoda, ki je povzročila precejšnjo paniko med mnogoštevilnim občinstvom. Podrla se je namreč 30 m visoka topol z velikim truščem. k: je podrla na tla tudi sosednje topole. Zgolj srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni bilo med občinstvom nobenih žrtev. Poškodovane so bile samo nekatere naprave v zoološkem vrtu. Zanimivo ie, da se je visoko drevo podrlo, čeprav ie biio ozračje popolnoma m:rno in ni bilo niti najmanjšega vetra.
Sofijska tobačna tvornica pogorela
Sofija, 20. junija. AA. Nocoj je izbruhnil požar v veliki tobačni tvornici »Pleen to-bacco«, ki je bila popolnoma uničena. Zgorele so vse rezerve tobaka. Sodijo, da je bil požar podaknjen. Škodo cenijo na 30 mili-jon<.\ drahem; stavba in blago sta bila zavarovana.
Hmeljski trg
Žatec, 21. junija, h. (Tedensko poročilo). Petkove cene 675 do 750 Kč. Stanje hmelja se je v tem tednu zopet izboljšalo, le na nekaterih krajih se opažajo posledice suše. V splošnem je rast hmelja neenaka in za-kasnjena.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved ia nedelj«:
Malo spremembe.
Domače vesti
*	Kraljica zopet na Bledu. Nj. Vel. kra« ljica Marija, ki se je bila mudila par dni v Beogradu, se je v petek zopet vrnila na Bled. Do Ljubljane se je pripeljala z red« nim nočnim brzovlakom, kateremu sta bi« la za kraljico in njeno spremstvo priklop« ljena dva dvorna vagona, iz Ljubljane pa je nadaljevala pot na Bled z avtomobilom.
*	Visoko odlikovanje ljubljanskega ško« fa. Kakor poroča »Slovenec«, je papež po« delil ljubljanskemu škofu g. dr. A. B. Jeg« licu naslov nadškofa garelenškega.
*	Diplomirali so včeraj na juridični fakultete ljubljanske univerze gdč. Vlasta Božiče-va. hčerka uglednega celjskega odvetnika g. dr. Božiča, z. Miron Bleiwejs-Tr s teniški iz Liubliane. teniški prvak ljubljanske univerze, in g. Ciril Goiouh i-z Hrastnika. naš uredniški tovariš. Čestitamo!
*	Diplomski izpit,- na tehniški srednii š°li v Ljubljani. Ustni izpit.; s„ se vršili od 11. do 21. t. m. V arhitektonsko-eradbenem odseku ie izpit opravljalo 18 kandidatov in 4 kandidatke. IziP:t so opravili: Dušam Breznik. Avgust Cimperman. Milan Grego-rič. Katnlil Hilbert. Kare! Jakob. Franc Kaste! ic. Sava Keršmanc. Mihael Kurnik. Fr. Novak. Mirka Polokar. Vladimir Ravnikar. Franc Rozman. Milan Rudolf. Franc Sršen. Herman Slamič. Vanda Ste-ska. Josio Thon, Ptii Žužek. Zofiša Rebec. Od teh s prav dobrim uspehom 1. 14 z dobrim uspehom, 4 z zadostnim uspehom. Odklenjen na ie bil 1 kandidat za tri mesece in 2 kandidata 7.a leto dni. V strojnem odseku ie opravljalo i23t>it 26 kandidatov. Izpit so opra-
• vili: Vinko Ahlin. Ivan Bavčar. Jožef Biz-iak. Draeo Cerar. Ivan Cirman. Viktor Deiak. Viliem Finžgar. Vemčeslav Hafner. Iziidor Hrovath. Štefan lic. Božidar Jerbič. Valentin Kokali. Franc Kos. Anton Lavren-6:č. Amom Lilleg. Viktor Lochert. Pavel Luckmann. Framc Rak. Franc Smole. Ivan Scteišek. Ivan Zobec. Od teh 3 s prav dobrim uspehom 13 z dobrim uspehom. 5 z zadostnim uspehom. Odklonjeni oa so bili 4 kandidati za tri mesece. 1 kandidat za leto dni. V elektrotehničnem odseku ie izpit apravtiialo 13 kandidatov. Izpit so opravili: Časti.mir Riziiak. Danilo Černič. Lazar Dčviak. Ivan Golič. Josip Kos. Fran Kovačec. Rudolf Krute. Josip Petrač. Al. Pregelj. Srečko So>nnemwa!d, Evgen Win-daseh. Dragotin Zrimšek. Ferdinand Živic. Od teh 2 z odličnim uspehom. 3 s prav dobrim uspehom. 2 z dobrim uspehom. 6 z za do širnim uspehom.
* Spremembe v železniški službi. Premeščeni so zvaničniki I. kategorije: Kaplja Ignacij. kurilnica Ljubljana I. glav. kol. za strojevodjo v kuril, izpostavo Zidani most; Jani-šek Jurij. Celje za sklad, slugo v Maribor glav. kol.; Jerič Josip, kurilnica Maribor za vozovnega preglednika v kuriln. izpostavo Pragersko: Molan Albin, Sava za prometnika v Sotesko; čeč Alojzij, Ljubljana gor. kol. za sprevodnika v Ljubljano glav. kol.; Vjrlic Anton, kuriln. izpostava Pragersko za strojevodjo v kurilnico Ljubljana T. glav. kol.: Peruziai Miroslav, zastopstvo drž. žel. Postojna za vozovnega preglednika v kurilnico Ljubljana II. gor. kol.; Kremžar Ana. delavnica Zagreb, za administr. zvaničnieo k strojnemu odeljenju, direkcije Ljubljana; Zvaničniki II. kategorije: Bizjak Alojzij, Liubljana slav. kol. v Št. Vid-Vižmarje; Widmar Ivan, Ljubljana go>r. kol. za sprevodnika v Ljubljano glavni kolodvor; Tome Ivan, Ljubljana gorenjski kolodvor za sprevodnika v Ljubljano glavni kol.; Renčelj Franc. Ljubljana gor. kol. za sprevodnika v Ljubljano glav. kol.; Menoni Egidij, Sv. Lov. rejic na Drav. polju za nadkreinika v Ptuj; dnevničarji: Arnuš Miroslav, Store v ^t. Ilj; Velepič Maksimiljana, Ljubljana dol. koL v Ljubljano gor. kol.; Pokom Elza. Ljubljana dol. kol. v Ljubljano gor. kol. — Postavljeni so za kretnika v II. kategor. 3. skup. zvari i čn i kov: Hribar Franc, Šmarje Sap; Ver-hovnik Karel. Šoštanj Topolščica; za sklad, desetarja: Janežič Alojzij. Stična; za pro-g,>vne«a čuvaja: Hotko Janez, progovna sek. cija Zidani most. — Sprejeta sta kot prometni ka-dnevniča rja: Zwolf Josip, Grosuplje; Tomažič Miroslav, Jarše-Mengeš. — Napredoval je v zvaničnika II/3 Medvešček Sil-vij. nakladnik. Ljubljana glav. kol., dosedaj služitelj. — Stalnost je priznana: dr. Mel-liwi Viktorju ur. 1/9 pri občem odeljemju direkcije.
Tvrdka
A. Kune
Ljubljana, Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke moških oblačiL = Cene kar mogoče nizkel
*	Jugoslovenski škof na kongresu angl|-fanske cerkve. Kakor javljajo iz Novega Sada, je škof Irinej čirič iz Račke odpotoval v London, kjer se bo udeležil kongresa a:i-gličanske cerkve, ki se bo vršil v dneh 1. julija do 7. avgusta letos. Kongres se vrši vsakih deset let. Letošnji bo razpravljal v j;rvi vrsti o zedinjenju krščanskih cerkva.
*	Kmečki praznik na zgodovinskem Krškem Poliu bo letos v nedeijo 20. julija ves dan. Na programu praznika bodo letos poleg pestrega sprevoda tudi razstava kon.i. konjska in kolesarska dirka. Po sprevodu ob 2. popoldne se prične na polju i i — --
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Liubliani
Številk« za oinaibo kraj« pomenijo: I. ta« opazovanja, 2. stanjt barometra. 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5 »mer in brzmo vetra. • »hlačno« 1—10, 7. padavin« » nun. 8. vrsta padavin,
21. junija 1930. Ljubljana: 7. 765.6, 14, 85. mirno, megla, dež, 1.0. Maribor: 7. 763.6, 18, 85, NNW 3, 0, —, —. Mostar: 7. 760.8, 20, 45, N 8, 4, —, —. Zagreb: 7. 764.3, 16, 85, SSW2, 0, dež, 2.0. Beograd: 7. 76.3.7, 15, 90, mirno, 10, dež, 3.0. Sarajevo: 7. 763.9, 13, 90, N 2, 10, —. Skopi je, 7. 761.9, 15, 85, W 6, 10, dež, 15.0. Kumbor: 7. 759.4, 20, 65, E 4, 3, —, —. Split: 7, 761.4, 20, 45, NEH, 7, —, —. Rab in Viš ni depeš.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27, najnižja 12: v Mariboru 14; v Mosta« ru 16; v Zagrebu 14; v Beogradu 14: v Sa» rajevu 11; v Skoplju 14; v Splitu 19.
Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 1.22, zahaja ob 16.50.
| veiika liiudska veselica, združena s petjem, ; plesom in presto zabavo. Ker se pričaku-J je na železnici polovična vožnja. se obeta od vseh strani velika udeležba.
*	Stanje gostov v Rogaški Slatini je bi« ' lo 15. t. m. 550, dosedanja frekvenca be«
leži 1400 gostov. Ob binkoštih je bilo v Ro« gaški Slatini 2000 posetnikov. kar znači rekord.
*	Pokrajinska skupščina slovenskega učiteljstva. Deseta pokrajinska skupščina Udruženja jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništva Ljubljana bo v dneh 18., 19. in 20. julija v Novem mestu.
*	Začetek poletja. Danes ob petih zju« traj se je pričelo koledarično poletje, ki pa so ga letos vremenske razmere prehi« tele. Že trinajst let mesec junij ni bil ta« ko gorak kakor letos in vse kaže. da bo letošnji mili zimi sledilo vroče poletje.
*	Dopusti državnih uradnikov za sokol« ski zlet. Po naredbi predsednika vlade je vsem državnim uradnikom, ki sodelujejo na zletu Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu, dovoljen dopust od 25. junija do 2. julija.
*	Kresovanje. Običaj, da ee na predvečar godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (4. julija) prižigajo kresovi širom Slovenije, močno utrjuje naeijonalno zavest v ogroženih krajih. Zato prosi Družba sv. Cirila in Metoda vse rodoljube, posebno pa CM podružnice, da naj potrebno ukrenejo, da se zažgo kresovi na vseh gričih in vrhovih naše domovine. 4. julija zvečer naj s kresovi ožnrjena Slovenija utrdi našim zasužnjenim bratom na severu in jugu up v boljšo bodočnost.
Premiera smeha! Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer!
šmit Ima smolo
Velika filmska groteska! Znižane cene!	KINO IDEAL
*	Društvo orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo 15. t. m. v Ljubljani svoj redni letni občni zbor, na katerem so bili zastopani skoro vsi večji okraji Slovenije. Društvo si je izvolilo naslednji odbor: predsednik Ivan Lipoglavšek, podpredsednik Vinko Križaj, tajnik j,n blagajnik Franc Klemene, namestnika Josip Cegnar in Josip Lovše; odborniki: Globočnik, Živic, Jakopič. Kreč. Tsohurvvald in Bratina, njihovi namestniki: Svetič, Černigpj. Horvat in Mikuš; pregledovalca računov Križaj in Globočnik.
*	Smrtna kosa. V Črni pri Prevaljah je umrla gostilničarka ga. Katarina D 1 o p« s t o v a, vdova Krulčeva, rojena Šobrova. Pogreb pokojnice je bil včeraj ob veliki udeležbi domačinov na domače pokopali« šče. — V Cerknici je umrla ga. Rezika K r o š 1 j e v a, rojena Logarjeva Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob 8. — Po« kojnicama blag spomin, žalujočim naše so« žalje!
*	Dražba gramoza za posipanje cest.
Tehnični oddelek sreskega načelstva v Karlovcu je razpisal dražbe -a dobavo po« sipalnega gramoza za banovinske ceste. Pri občinskem uradu v Metliki se bo draž« ba vršila dne 3. julija ob 10. pri občinskem uradu v Črnomlju pa dne 5. julija ob 10. Rok za dobavo je določen do konca sep« tembra. Vsak dobavitelj mora položiti 5« odstotno kavcijo za sigurnost prevzete do« bave.
Rade n s ko vodo piti, pomeni zdrav in mlad ostati.
*	Zračni promet Zagreb—Sušak. Kakor javljajo zagrebški listi, bo zračni promet na novi progi Zagreb.—Sušak otvorjen dne 1. julija. Avijoni se bodo pri Sušaku spu« ščali na Grobničkem polju, od koder se bodo potniki z avtomobili vozili na Su« šak. Cena za enkratno vožnjo iz Zagreba na Sušak bo 250 Din.
*	Izsuševanje Skadarskega jezera. Počet-kom prihodnjega meseca se prične z izsu-ševanjem Skadarskega jezera v okolici Vir Pazarja. Prihodnje leto pa se bodo nadaljevala dela pri Bojani i;i Reki Crnojevičev. Pri tej priliki se bo reka Bojana regulirala tako. da postane deloma plovna.
*	Pomorska vojna akademija v Dubrov« niku sprejme letos 25 gojencev v staro« sti 17 do 21 let. ki so uspešno položili iz« pit zrelosti v gimnaziji, realki ali realni gimnaziji, ali pa maturo na nautični aka« demji. Študij v pomorski vojni akademiji traja tri leta.
*	Ribolov v vodah severne Dalmacije je letos izredno bogat. Tekom prošlega mese« ca so ribiči nalovili 172.318 kg raznovrst« nih rib v vrednosti 1,415.902 Din. Za do« mačo porabo je bilo prodanih 99.327 kg, v inozemstvo 13.131 kg, osoljenih 13.800 kilogramov, v olju konserviranih 5450 kg, v dimu posušenih pa 600 kg. Najobilnejši je ribolov v okolici Šibenika. V srednji in južni Dalmaciji pa je bil ribolov precej slab.
*	Pouk o solnčenjii. »SoIneenje< (Ivo Zor) je knjiga, ki v zanimivem razpravljanju pove koj>a]eu vse, kar mora ta vedeti, če hoče poletje koristno preživeti. Publikacija je lepo ilustrirana in je naprodaj v vseh knjigarnah r>o 12 Din.
*	Sarajevski zdravnik utonil v Savi. V Savskem mostu se je v zadnjih dneh mu« dil sarajevski zdravnik dr. Branko Čirko« vič s svojim bratom in sestro Ko so se vsi trije kopali v Savi, je voda nenadoma zanesla zdravnika, ki je izginil v valovih. Brat in sestra sta mu hitela na pomoč, a brez uspeha. Trupla ponesrečenega zdrav« nika še niso našli.
*	Ogenj v Rovtah. K našemu včerajšnje« mu poročilu nam še poročajo iz Rovt: Ka« kor da bi slutili nesrečo, smo še v pravem času namestu dosedanje ročne brizgalne naročili motorko pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Motorka je brezhib« no delovala, da smo ogenj kmalu udušili Domačemu podjetju gre vse priznanje za ta prvovrstni izdelek.
*	Granata raztrgala seljaka. Seliak Ma« ne Velijevič iz seia Glavice pri Kočanih
je našel te dni na nekem pašniku v grmov« ju staro granato iz svetovne vojne. Začel jo je odpirati, pri čemer je granata eks« plodirala in seljaka na kose raztrgala.
*	Skočil je v vodnjak. V bližini subo« tiškega pokopališča je v petek izvršil sa« momor Matija Adamček, ki je bil nekdaj precej premožen, pozneje pa je obubožal in zašel v veliko bedo. Iz obupa je mož skočil v vaški vodnjak in utonil.
*	Huda nesreča pri gradnji. Iz Logatca nam pišejo: Pri novozgrajenem parnem mlinu tvrdke Maček, Gregorig in Hren se je pripetila v petek nesreča, ki le po na« ključju ni zahtevala smrtnih žrtev, druga« če pa je povzročila občutno stvarno ško« do. Tvrdka je zgradila zraven mlina še po« slopje za parno žago, dolgo približno 20 metrov. Stavba je bila že pokrita, manj« kali sta le še čelni steni. Okoli 16 je na« stal silen piš, ki je zagrnil v trenutku ves kraj v oblak prahu. Vihar se je uprl ob streho, jo zamajal v temeljih ter jo podrl s silnim truščem na tla, tako da ni ostal od približno 12.000 komadov cementne stresne opeke cel niti eden sam komad. Podrli sta se s streho obenem tud< obe vzdolžni steni. Od prisotnih delavcev, ki so se umaknili nesreči še pravočasno, je ranilo samo zidarja Makovca iz Borovnice, vendar je njegova poškodba na glavi laž« jega značaja. Materijalne škode trpi tvrd« ka okoli 40.000 Din. Nesreče ni kriv niti stavbenik, niti tvrdka. Seveda bi bila ka« tastrofa še mnogo hujša, ako bi žaga že obratovala.
Samo še nekaj dni
nadrobna prodaja manufaktur-nega blag?
I. MEDVED
Tavčarjeva ulica
*	Grozna rodbinska drama se je odigra« la v banaški občini Mihajlovo. Brivec Ale« ksander Pavlovič je, ki je s svojo ženo živel v večnem prepiru, prošli četertek z nožem ogrožal njeno življenje. Kljub težki poškodbi je žena v svojo obrambo zgrabi« la motiko in z njo nasilnemu možu raz« bila lobanjo. Pavlovič je kmalu nato izdih« nil. Otroci zakonske dvojice so v strahu bili priča groznemu činu. Žena Pavloviče« va, ki je bila aretirana, se brani, da je rav« nala v opravičenem silobranu.
*	Samomor 20 letne deklice. V okolici Novega Sada je 20 letna Josipina Fabijano« va z mosta kraljeviča Tomislava skočila v Donavo. Do nedavna je bila nameščena pri novosadski mestni občini, te dni pa je bila odpuščena. Zdi se, da jo je odpust iz službe gnal v smrt. Ker v trenutku, ko je skočila v vodo, ni bilo blizu nikogar, ki bi jo mogel rešiti, je nesrečna deklica izginila v valovih Donave.
*	Kobilo sta ukradla. V okolico Cerkelj in na Štefanjo goro sta se pritepla te dni cigana Rudolf Held ter Boštjan Reichert, ki sta vodila s seboj še nekaj ciganskih tovarišev. Cigani so se potikali od hiše do hiše, nakar so izginili v gozd, kjer so ta« borili. V Štefanji vasi je kmalu zmanjkalo več kokoši, vendar se cigani niso zado« voljili samo s perutnino. Boštjan in Ru« dolf sta se ponoči splazila v hlev posest« nika Lovrenca Poravneta ter mu odpeljala 4 leta staro kobilo temnorjave barve. Ta« tinski cigani so nato izginili in jih orož« niki doslej še niso mogli izslediti
ITO — zobna pasta najboljša !
*	Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2=111.
*	Gradite moderno, solidno in ceneno!
Izrabite prostor! Vse je odvisno od stro« kovnjaškega načrta, proračuna in nadzor« stva gradbe, kar vse preskrbi najugodne« je Tehnični biro arh. Ivana Zupana, Ljub« Ijana, Gradišče 13, telefon 27=96
*	Obleke in klobuke kemično čisti, bar« va, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	V Kranju, Glavni trg 140, pri »Pu« ščavniku«, je otvorila znana ljubljanska tvrdka Ign. Vok, Tavčarjeva ulica 7. tr« govino s Pfaffovimi šivalnimi stroji in Puchovimi kolesi ter vsemi v to stroko spadajočimi predmeti. Imenovana tvrdka se cenj. čitateljem toplo priporoča.
Iz Ljubljane
u— Finančni direktor e. dr. Josio P°-valei ie od 23. do 30. junija službeno odsoten. Nadomestuie ga pomočnik finančnega direktoria tr. Fran Baiič.
u— Spored IV. javne produkcije gojen« cev državnega konservatorija bo izredno bogat in zanimiv. Sodelovalo bo v kon« servatorijskem orkestru nad 30 gojencev. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in pri« jatelje konservatorija, da v obilnem števi« lu posetijo IV. javno sklepno produkcijo. Sedeži po 10, 7 in 5 Din, stojišča po 3 Din. Predprodaja .v Matični knjigarni.
n— Na državni realki r Ljubljani se je vršil tečajni izpit od 4. do 20. junija t. 1. pod predsedstvom univ. prof. dr. Hadžije. K izpitu se je javilo 50 pripravnikov. Od teh sta 2 odstopila radi bolezni, 5 je bilo odklonjenih na 3 mesece. 43 pripravnikov pa ie napravilo izpit.
u— Državna meščanska š°'a na Viču ponovi danes 22. t. m. eb 4. pcooldne. ne ob 6. kakor ie bilo prvotno javlieno. v Sokolskem domu Fr. Lovšinov igrokaz: Desetnik in sirotica. C:«ti dobiček se bo porabil za nakuo učnih knii^ revnim učencem. zato vldudn^ vabi k obilni udeležbi ravnateljstvo.
u— Akademski oevSiki zbor bo fmel v Ponedeljek 23. t. m. redno tenorsko vajo. Red vai ie: v poncdeliikih temoTii, v sredah basi. v petkih ves zbor.
Vse vrste kotenine, blago za obleke pri
I. MEDVED
u— Poročilo o kongresu InternacionaIne-
ga ženskega saveza. ki se ie vršil pred kratkim na Dunaju, bo podala ga. Min-ka Govekarieva v četrtek 26. t. m. v dam-sk; sebi kavarne »Emona«. Začetek točno ob osmih.
u— Cvet in sad. Iz Tomačevega so nam prinesli v uredništvu čudno vejico z jabla« ne, ki stoji na vrtu g. Kokala. Dejal bi, da je vejica naravnost »idilična«. Na njej je že polzrelo, prav debelo jabolko, na drugem rogljičku pa šest krasnih svežih j cvetov. Da, vedno smo trdili, da je To« j mačevo čuden, prečuden paradiž.
7340 »
in potrebščine najceneje
r drogerijah KANC, LJUBLJANA
KANC rVollram), MARIBOR CENIK G^TIS! Izvršujemo vsa amaterska dela.
Obiskovalce kopališča na Ježici prosim, naj oproste, ker moje osobje minulo nedeljo ni bilo kos
nepričakovanemu
ogromnemu navalu
kopalk in kopalcev, zato sem pomnožil osobje, da bo vsakdo postre-žen najhitreje z vsem najboljšim.
Anton štirn
Vsakovrstno mamsSakturno blago
v veliki izberi in po izredno nizkih cenab prodaja
Krekov tr«
Avtotaksi J. Bačko
naznanja svojim cenj. gostom, da zaradi odpoklica k orožnim vajam začasno ne obratuje.	8874
Kuhinfo&o pc&odo
y največji izberi in po najnižjih cenah dobite edino le ori tvrdk; z železnino
Stan&o JCerjancic
Ljubljana. Sv. Petra cesta št. S5.
i u— Žegnanie v Trnovem bo tudi letos j najboli veselo na veselici pevskega društva Krakcvo-Tmovo v nedeljo 29. t. m. na vrtu v Kolaziji pri aru Peku, ki ie že naročil muz:k^ in pita regiment piščancev, da se bo imenitna kapliica bolj prilegla.
u_ Za jubilejni Rožnodolskj sejem. (25
letnica Olepševalnega društva), ki bo dne 6. julija t. 1. po vsej naselbini, so priprave v polnem teku. Agilni odbor pod načelstvom g. Viktorja Jeločnika je pritegnil k delu še par požrtvovalnih in sposobnih domačinov. Kdor je obiskal prejšnja leta kateri Rožnodolskj sejem, ga ima v najboljšem spominu i:i gotovo tudi letos ne bo manjkal, ker bo letošnja jubilejna prireditev breadvomno prekosila vse dosodanje. Na treh senčnih vrtovih — pri Ravnikarju-(Marnova restavracija, Rožna dolina), pri V. Jelocniku in Kan-čanu — bodo godbe s plesišči. Izmed pisanega programa obeta posebno privlačnost srečolov, za katerega že nakazujejo razne ljubljanske in zunanje tvrdke lepa darila. (Imena darovalcev bodo rriobčena). Na sejem bo vozil vse popoldne pozno v noč avtobus. V soboto. 5. julija zvečer, bo serena-da, v nedeljo dopoldne po maši v vaški kapelici slovesne odkritje spominske _ plošče prvemu odboru Olepševalnega društva na Permetovi hišij. ki je bila prva stavba v R.^žni dolini.
u— Nezgode in nesreče. V mestni hiši za Bežigradom se je včeraj dopoldne po« nesrečila 2 in polletna Dasija Božičeva, hčerka suflerja v gledališču. Padla je z vozička in si zlomila levo nogo. — Pred« včerajšnjim popoldne okrog 17.20 se je v delavnici kurilnice na gorenjskem kolo« dvoru težje ponesrečil ključavničar Franc Zdešar, doma iz Rožne doline. Imel je opravka pri nekem-stroju, ko mu je na« enkrat zdrsnil z rok železni križni klin in mu padel na nogo. Železo, težko okrog 7 kg, mu je skoro popolnoma zmečkalo prste na levi nogi. Ponesrečenca so takoj prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. — V Prešernovi ulici se je včeraj zjutraj okror 8. nenadoma zgrudila na tla 58 let« na Franja Koprivšek, doma iz Podzida pri Blagovici. Ker je bila skoro nezavestna,
so jo prepeljali v bolnico, kjer pa se je kmalu opomogla, nakar so jo spet odpu« stili.
u— Huda nesreča trgovskega potnika.
V splošno bolnico so pripeljali trgovske« ga potnika Frana Kostjaka iz Maribora. Kostjak se je peljal predsinočnjim z av« tomobilom skozi Nomenj na Gorenjskem, kjer ga je dohitela nesreča. V trenutku, ko je zavil mimo nekega vogala, mu je pridrvel nasproti neznan mofociklist. Da prepreči karambol, je Kostjak svoje vozi« lo silovito zavrl te r ga res ustavil, a ga je sunek vrgel z voza na tla. Motociklist namreč ni mogel ustaviti in se je z vso silo zaletel v Kostjakov avtomobil. Kost« jak si je pri padcu zlomil desno nogo in se tudi sicer težje poškodoval po životu. Motociklist se je poškodoval le neznatno in je vozil naprej. Kostjaka so ljudje pre« nesli v bližnjo hišo, nakar so ga včeraj zjutraj odpeljali na zdravljenje^ v Ljub« Ijano.
PEGE °dPravl Hitro in brez sledu
..CREME GRIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah ln parfumerijab. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99.
i I
u— Nepoštena natakarica. V gostilni »Grajska klet« na Mestnem trgu 13 se je dogodila te dni večja tatvina. Gostilničar« ki je zmanjkalo iz zaklenjene omare okrog 2000 Din. Zadeve se je lotil znani detektiv H., ki je kmalu ugotovil, da ta« tu ni iskati daleč. Že tekom par ur je dognal, da se je polastila tisočakov nata« karica T. Z., ki jo je takoj po priznanju aretiral ter odvedel v zapor.
u— Vlom v stanovanje. Te dni je ne«
znan tat vlomil v stanovanje Marije Mu« «ičeve v Aleševčevi ulici št. 30 ter ukra« del kakih 20 ženskih srajc iz šifona, v ka« tere je bil vdelan monogram M. Z. Zlikovec se je dalje polastil še' 12 ženskih hlač, 6 rjuh in okrog 20 m šifona, tako da znaša skupna vrednost ukradenega perila približ« no 2500 Din. Oškodovanka je opazila tat« vino šele 20. t. m., ko se je po daljši od« sotnosti vrnila zopet domov. Naznanila je zadevo policiji, a bo drznega tatu go« tovo težko izslediti, ker je ukradene stva« ri prav lahko spravil v denar tudi kje na deželi.
u— Obleko kradejo. Posestnik Andrej Vrhove na Poljanski cetsi št. 56 je prija« vil> da mu je predvčerajšnjim ponoči tat
[Še nekaj kuponov najfinejšega angleškega sukna pri
I. MEDVED
odnesel 400 Din vreden suknjič, ki se je sušil v kozolcu na dvorišču. Kot storilca zasleduje policija nekega gonjača živine, ki je pri Vrhovčevih dobro znan in ki ga je videla hoditi po mestu neka ženska oblečenega v prav tak suknjič, kakor ga pogreša Vrhove. — Poštni uslužbenec Franc Glavnik, stanujoč v Rožni dolini na cesti IX., št. 23, je prišel na enak način ob 100 Din vredne bele hlače, ki jih je su« šil na vrtu. Tatu ni nihče opazil.
u— Dr. Milan Perko v Vodmatu od 23. do 29. t. m. ne ordinira.
u— Izgubila so se v petek zvečer od restavracije »pri Levu« do kavarne E-vrope ■očala iz r-mženine in specialnega stekla. Pošten najdite!i j.e zaprošen, da bi iih odi dal v našem uredništvu.
u— Izgubil sem naibrž v glavnem drevoredu Tivoli i a polnilno pero VVatterman Najdmtelia prosim, naj ga vrne za dobro nagrado na ime lastnika, ki ie gravirano na zlatem obročku držala. Kongresni tr"-št. 13.
Iz Celja
e— Odhod celjskih Sokolov v Beograd.
Člani celjskega Sokola odpotujejo v Beo« grad v sredo 25. t. m. s posebnim vlakom ob 11.11 dopoldne. V Beograd prispejo ob 4. zjutraj v četrtek. Z zleta se bodo vrnili 30. t. m. ob 4.55 in bodo prispeli v Celje ob 4. zjutraj. Vsi udeleženci in člani mo« rajo imeti pravilne društvene legitimacije, na podlagi katerih prejmejo zletne legiti« macije, kakor je bilo to že objavljeno.
e— Javna zahvala celjskega Sokola. So« kolsko društvo v Celju izreka javno zahva« lo vsem bratom in sestram ter vsem tvrd« kam. ki so s svojim delom, posebno pa s svojimi darili, omogočile, da je zlet Celj« ske sokoiske župe v nedeljo 15. t. m. na celjski Glaziji tako sijajno uspel. Posebno zahvalo smo dolžni tvrdkam Ivo Čater v Celju, Vinko Kukovec v Celju, I. Srebot« njak v Št. Petru v Savinjski dolini ter Blaž Sodin v Celju za veliko količino podarje« nega lesa. Izrekamo zahvalo celjskim in izvenceljskim trgovcem in industrijskim podjetjem, ki so z mnogoštevilnimi darili omogočili bogat srečolov za našo priredi« tev. Zahvaljujemo se vsem gg. trgovcem in obrtnikom, ki so nam s posojili' raznih potrebnih predmetov omogočili, da se je prireditev izvršila v tako "velikem obsegu. Končno izrekamo zahvalo vsem, ki so nam z del om svojih rok ali pa na kakršenkoli
Krvno, kožno in živčno bolni doseže io z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. špecijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo" da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove «vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskib trgovinah.
drug način pomagali, da je prireditev tako lepo uspela. — Sokolsko društvo v Celju.
e— Matura na celjski gimnaziji. Pretek* li teden so se vršili na celjski realni gim« »laziji višji tečajni izpiti pod predsedstvom ministrskega odposlanca univ. prof. dr. Ni» Kole Radojčiča iz Ljubljane. Od 19 prijav« ljenih kandidatov je bil 1 oproščen ustme« nega izpita, 11 kandidatov je napravilo iz« pitt dočim je bilo 7 dijakov reprobiranih, in sicer 2 za celo leto in 5 za 3 mesece. Izpit so napravili: Dolcher Janez, Herzog Karol, Jager Franc. Jagodič Boris Jakhcl Adolf. Likar Ivan, Marek Evgcn (oproščen ustmenega izpita). Medvešček Marjan. Mo> žina Ivan, Perič Milica, Pinter Franc in Žličar Janez. Nižji tečajni izpiti, ki se že vršijo, so bili zaključeni včeraj.
e— Trojni jubilej. Danes bo proslavil splošno znani in priljubljeni celjski trgo« vec in čevljarsk' mojster g. Štefan Strašek s svojo zvesto družico go. Ano SOletnico poroke. Slavnostni cerkveni obred zlate poroke se bo vršil z mašo v župni cerkvi v Petrovčah, kjer sta se jubilanta poročila pred petimi desetletji. Zanimivo je, da bosta zlati poroki prisostvovala slavljenj čev brat g. Anton Strašek in ga Mirni Angenetterjeva z Dunaja, ki sta bila pred 50 leti starešina in družica pn poroki Isto« časno bo proslavil g. Strašek SOletnico svo« jega rojstva in 55lctnico obstoja svoje tvrdke. Priljubi ienemu someščanu in go« spe soprogi iskreno čestitamo!
e— Popravek k poročilu o otvoritvi av= tobusne zveze Celja s Šoštanjem. Včeraj« šnjo notico glede otvoritve rednega avto« busnega prometa med Celjem in Šoštanjem moramo popraviti glede napačne obiave časa odhoda avtobusa iz Celja v Šoštanj. Avtobus mesta Celja prične voziti v torek 24. t. m. zvečer ob 18. in ne ob 16. iz Ce« Ija, kakor je bilo to pomotoma objavljeno.
Zobozdravnik
dr. Stane Vrhovec
ne ordinira od 25. junija do 5 iulija v Celju Vrazov trg 6/1 8921
e— Smrtna kosa. V celjski iavni bolnici ie umrla 75-!etna zasebnica Mariia Uran-karieva iz Latkcve vasi ori St. P^vlu Dri Preboldu.
e— Novi mestni avtobusi. Predvčeraj« šnjim je prejelo celjsko mestno avtobus« no podjetje iz Češkoslovaške dva nova avtobusa znamke »Tatra«. Avtobusa bosta obratovala na cestah med Solčavo, Gor« njim gradom in Celjern.
e— Nesrečen oadec z drevesa. Včeiral zjutraj ie obiral cvetie na lipi za starim okrožnim sodiščem 11-letm učenec 4. razreda mestne osnovne šole Valter Valentine. stanujoč Za kresiio. Nenadoma oa ie zdrknil z drevesa kakih 4 do 5 metrov trloboko in obležal na tleh nezavesten. Takoi ie b:I prepeljan v iavno bolnico, kier ie bil sprejet v oskrbo in zdravljenje. Poškodbe. ki jih ie zadobil Dri oadcu. so nevarne.
Iz Maribora
a— Osebna vest. Upravnik mariborske policije g. nadsvetnik Vekoslav Kerševan je davi službeno odpotoval v Beograd in odpadejo pri njem do nadaljnjega spreje« mi strank. Nadomešča ga g. svetnik Puš.
a— Poslednia nre^stava v letošnii se-Zon; bo v torek 24. t. m. vesela francoska komedilia »Scstreciia iz Varšave« za ab. B ter šentlenartske abonente reda C. Naslednji dan se bo ponovila ista veseloigra kot Poslednja predstava v sezoni za ab. A in mariborske abonente reda C.
a— Pevski zbor Glasbfene Matice v Ma« riboru je imel v petek zvečer svoj občni zbor, ki je pokazal, da je društvo srečno prebolelo najtežjo krizo in dela zopet mir« no na svojem programu. Zbor šteje 80 aktivnih in 300 podpornih članov. Prire« dil je pod novim dirigentom, g. prof. Mir« kom dva velika konccrta in vrh tega so« deloval pri raznih kulturnih prireditvah. Že desetič je bil soglasno izvoljen za pred« sednika dosedanji agihi: predsednik, go« spod Janko Arnuš, in tudi ostali odborni« ki so ostali isti, samo da so nekateri me« njali svoje funkcijske posle.
a— Moška podružnica CMD v Mariboru ima svoj letošnji redni občni zbor v ponedeljek 23. t. m. ob S. v restavraciji Narodnega doma. Vsi prijatelji CMD vabljeni k udeležbi!
a— Razpored za zemljarino In zgradarino (hišni davek) Za davčno leto 1930. sta gotova in vsem davčnim obvezaneem na vpogled med uradnimi urami od 2H. do 30. junija pri davčni upravi v sobi št. 1 v pri^ tličju. Pismeni ugovori računskega značaja zoper odstotek dopolnilnega davKa za zeim-Ijarino se sprejemajo pri' sreski katastrski upravi v II. nadstropju soba 76. Zoper višino davčne osnove na zgradartni se pritožbe lahko vlože v roku 30 dnf od dneva prejema plačilnega naloga. Pritožbe je kol-kovati z 20 Din.
a— Usposobijenostni ali praktični učitelj« ski izpiti v Mariboru. Od 16. do 21. t. m. so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Ma« riboru praktični učiteljski izpiti pod pred« sedstvom direktorja g .dr. Potočnika. Iz« pit so napravili: Ambrož Martin, Bajde Viktor, Conč Franja, Penko«Conč Ela, Frahm Vilko, Donik Anton, Grzetič Maj« da, Doma=Belovič Jolanda, Gruden Danica (z odliko), Hari Deiieš, Hari Soltan, Jaz« bec Ludovik, Iskra Zora, Jovčič Bruna, Kaiser Štefan. Kermclj Alojzija, Kinčič Marija, Konečnik Ciril. Monari Siivija. Prelog Avgust, Stopar Josip, Vrcže Juriji Zei Avrelij, Zorjan Justina in Zupančič Dragotin.
Autotaksi
M. Jnvan
Kocenova al. 5. Teltlm
i-
2821
a— Proste roke niede cene Diva imajo mariborski gostilničarji na podlasi skieoa feredneza občne s: a zbora Zadruee srostil-ničariev. ki ie bi! Predvčerajšnjim. S tem ie razveljavili en sklen. da se mora p:vo prodajati po 5 Din vrček in 3.50 Din čaša. Sklenilo se ie dalie uvesti akciio. da bodo vsi mariborski srastilničarr odiemali Tsche-liziiev^ Divo.
a_ Smrtna kosa. V četrtek Je preminula
nenadne smrti gdč. Dora Selinšek. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na 1'obrežju. Blag ji spomin!
a— Mesto fotografa na Mariborskem I čimprej obnove letno družbeno naročnino
ntll	f r»t .-»rt,-.:, f r«	\/l o i i ! O/". IA i_ 1----- 1- .	—.....J__- _: „ 1-
otoku je dobil fotograf g. Vlado Vlašič, ki ima izključno pravico za fotografiranje oseb na otoku, dočim je fotografiranje ko« paliških naprav in otoka samega še vedno pridržano mestni občini.
a_ Meso za znižano ceno. V ponedeljek se bo od 8. dopoldne naprej predalo na stoj. niči za o poročeno meso 130 kg govejega mesa po 8 Din kilogram, in sicer največ 2 kg na osebo.
a— Stojnice za kruh. Javnost zasleduje z umevanjem stremljenje kompete.itnih faktorjev, da se uredi naš živilski trg po preizkušenih načelih modernih mest. S tem večjim začudenjem doznavamo sedaj, da skuša neka tukajšnja pekarna dobiti dovoljenje, da postavi na Glavnem trgu stojnico za kruh in pecivo. Ker bi se kmalu našli tudi nadaljnji reflekfanti za slične '»ambulantne« prodajalne, bi nastalo v tem pogledu naravnost nevzdržno stanje. V .Mariboru je toliko prodajaln kruha in peciva, da javnost odklanja slične nepotrebne in ? higienskimi načeli nezdružljive stojnice. Upravičeno je zato Zadruga pekov v Mariboru vložila na magistratu protest proti morebitnemu dovoljenju za tako stojnico.
a— Verižništvo z nmetninaml Jn starinami. V Mariboru se je zaredilo gnezdo ve_ rižnikov, ki uprizarjajo pravcati lov na starine in umetnine, zlasti na cerkvene ter jih z dobrim dobičkom spravljajo neznano-kam. Cerkvenim predstojništvom in drugim lastnikom starin zatrjujejo, da zbirajo za mariborski ali celo beograjski muzej. Vodstvo mariborskega muzeja izjavlja, da od teh ljudi ni dobilo nitj najmanjšega predmeta in jih tudi ni pooblastilo za kako nabiranje ali kupovanje. Istotako ima pismeno izjavo beograjskega muzeja, da tudi ondotno ravnateljstvo ni pri nas nikogar pooblastilo, kupovati ali nabirati kaj za beograjski muzej. Če bo kdo res za naš muzej kaj zbiral, se bo tudi legitimiral z društvenim pooblastilom; če bi pa zopet kak verižnik trdil, da zbira za mariborski ali kak drug muzej, ga naznanite in se bo poskrbelo, da se tem škodljivcem naše narodne kulture stopi na prste. — Muzejsko in Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Iz Škofje Loke
šl_ Otvoritev kopališča v Retečah. Z
vročimi dnevi se otvarjajo kopališča drugo za drugim. V nedeljo je bilo otvorjeno vsem okoličanom, pa tudi Ljubljančanom dobro poznano in priljubljeno kopališče v Rettčah. Sora bo ugaiala posebno kopalcem, ki ljubijo nekoliko toplejšo vodo. Za dobro založeni bife tudi letos skrbi podjetni gop. Jurij Gosar. gostilničar iz Stare Loke. Udeležba kopalcev je vedno lepa. Sča-som upajo urediti in razširiti pot do kopališka. da bo mogoč dovoz k bregovom Sore tudi vozovom in avtomobilom. Tik postajališča je otvoril v novi stavbi restavracijo sosp. Jenko, pravtako pa ne zaostaja s postrežbo gostilna »Pri Tilhu« ob glavni cesti.
šl— Zanimivo zbirko metuljev, nalovlje-nih v Vincarjih. je zbral tekom kratkega časa davčni nadupravitelj gosp. Franc Adamič. Zbirka obsega celo vrsto metuljev vseh velikosti, imen in barv. Ob pogledu na skrbno in vestno razporejene dvokrilce, se nam razkrije to in ono drobno čudo škofjeloške okolice. Gosp. nadupravitelj je slično zbirko daroval tudi deški šoli.
šl— Analfabetski tečaj za nepismene re-krute škofjeloške garnizije je bil otvorjen v drugi polovici t m Dočim Je prvi tečaj lani obiskovalo le. okoli 100 vojakov, se je število letošnjih zvišalo na približno 300. Mladeniče, ki so večinoma iz južnejših pokrajin Jugoslavije poučujeta škofjeloška učitelja gg. Rudolf Horvat in Gabrijel Ja-nežič. Z otroško ljubeznijo so naslavljali fantje prvega tečaja lastnoročno pisane vrstice svojcem in se vidno veselili doseženih uspehov. Vsa pohvala gre tud.j vojaški upravi, ki z vsemi razpoložljivimi sredstvi deluje na odpravi analfabetizma. Koncem tečaja se vrši posebni izpit. Lani je bilo uspehov SO %.
Z Jesenic
s— Odkritje grobnice v jeseniški župni cerkvi. Te dni so v jeseniški, v popravilu se nahajajoči cerkvi odkrili dve grobnici, za katere so vedli morda Ie najstarejši jeseniški ol>čani. Pred desnim stranskim oltarjem so našli v dva metra globoki grobnici telesne ostanke 4 oseb in sicer 2 otrok in dveh odraslih oseb; torej gre očividno za rodbinsko grobnico. Trupla so morala ležati v krstah gotovo več sto let. Okrog lobanj otrok so ležali še precej dobro ohranjeni venčki iz pušpana in' cipres, zelo dobro so bili ohranjeni na obeh otrokih tudi lasje. Pri enem otroku se je našel še precej dobro ohranjen čevelj, dočim so bili pri drugem samo še podplati. V ostalem pa se nahaja okostje vseh štirih oseb v popolnem razpadu. Ža katero rodbino tu gre, se ne more dognati, domneva pa se, da je bila tu položena k večnemu počitku rodbina Buzizeleni. Grofje Buzzeleni so bili pred stoletji last niki nekdanjih rudnikov in plavžev na Jesenicah in v raznih drugih krajih Gorenjske.
Zvočni kino »RADIO« Jesenice-Sava predvaja danes ob 3. pop. in ob
KDO BO PLAKAL,
KADAR SE RAZIDEMO?
Veliki pravi zvočni in govoreči film v nemškem jeziku. 8883
s_ CM družba. Danes je na Jesenicah
dan bonbon čkov«. Naj ne bode nikogar, ki bi odrekel mal dar za našo šolsko družbo.
s— Velika tehnična pridobitev KID. V sredo dne 18. t. m. eo bila dovršena dela pri namestitvi novih avtomatič.iih zatvornic na savskem jezu na Stari Savi. Jez sam, ki je sedaj precej preurejen, je za podjetje velika tehnična pridobitev, osobito še, ker se bo s pomočjo avtomatičnih zatvornic, ki so se sedaj napravile, dotok in odtok vode v tovarniško strugo in tudi preko Jezu sam avtomatično reguliral, kar prej ni bilo mogoče. Vsa betonska dela pri preureditvi jezu je solidno izvršila, tvrdka inž. Josip Dedek iz Ljubljane.
s— Poverjeniki Vodnikove družbe na Jesenicah vljudno pozivajo družbine člane, naj
20 Din, ker se bo sprejemanje denarja te j dni zaključilo in se bo dosedaj nabrani denar nakazal' prihodnje dni glavni družbi v Ljubljano. Obenem apeliramo na vse one ki se mislijo na novo prijaviti, da to takoj store, ker se poznejše prijave ne bodo mogle upoštevatj.
s— Športne vesti. Na praznik se je vršila na sokolskem igrišču v Kurji vasi nogometna lekma med SK Svobodo z Jesenic in rezervo ASK Primorja iz Ljubljane, kj je končala v razmerju 17:2 v prid gostov. Jeseniško moštvo je torej doživelo zelo hud poraz, bilo je v slabi formi, a gostje so igraje zabiiali gol za golom. Publike je bilo na igrišču razmeroma veliko jn je prišla v polni meri na svoj račun. Danes, v nedeljo, pa bo na s-rkolskem igrišču tekma med SK Tržič in SK Bratstvo z Jesenic Tekmovalo se bo za nogometno prvenstvo Gorenjske in za pokal. ki ga je poklonil SK Bled onemu klubu z Gorenjske, ki si bo priboril prvenstvo v nogometu.
Iz Kamnika
ka— Promenadni koncert kamniške me. stne godbe. Na praznik smo bili prijetno presenečeni, ko je prikorakala po procesiji godba zopet na Glavni trg ln priredila promenadni koncert. Škoda le, da mnogi niso bili o tem pravočasno obveščeni, sicer bi bilo hvaležnih poslušalcev Se več. Torej. kakor vidimo, godba zopet deluje in moramo priznati da dobro deluje. Prepričani smo. da nas bo sedaj vsako nedeljo zabavala s svojim' komadi.
ka_ Športne prireditve na našem novem kopališču. Ko bo kopališče dograjeno, bi bilo priporočljivo, da se povabijo vodilni ljubljanski klubi, ki goje vodni spori, na medsebojno tekmovanje. Bazen bo za plavanje dolg 70X17 m. ostalih 30—40 m bo pa nizke vode. tako. da za bazenom »Ili. rij° nič ne zaoslaja. Na kopališču bo tudi skakalni stolp za skoke 1 3 in 5 m. Priporočali bi to misel merodajnim faktorjem, ker smo prepričani, da se bodo ljubljanski plavači in skakalci, ki kaj radi pobite v naše planiiie, z veseljem udeležili tudi otvoritve in tako nemalo pripomogli k čim bolj slavnostni obliki. Obenem bi bilo to propagandno tekmovanje moralna podpora za razvoj plavalnega športa v našem mestu.
V nižavah, v gorah, pri morju — pri vsakem športu Vas obvaruje Niggerol olje in krema solnčarice in opeklin. (Patent št. 5922.) Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Drogerija GREGORIč, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Litije
i— Naši Sokol} na beograjskem izletn.
Naraščajskega izleta v Beogradu se udeležuje te dni 20 malih Sokoličev, ki so pohiteli polni lepih želja v stolno mesto Števi-le n odziv za izlet je posebno med članstvom. Do sedai je dobil vodja izleta načelnik br, Taufer 70 prijav. Visoko število prijav Je za naš kraj vsekakor častno, posebno še, ker se udeleži telovadeče članstvo tudi tekmovanja.
i— 40-Ietnica pevskega društva »Zvon« v Šmarfnein pri Litiji 6. julija t. I. bo, kakor
čujemo, res veličastna prireditev. Šmarska dekleta in fantje se že pridno pripravljajo, da gostom (saj pridejo razna pevska društva) in pa domačinom dokažeio, kaj zmorejo dobro srce in pridne roke in seveda tudi čisto grlo. Nai n.jhče ne zamudi prilike, poslužiti se polovične vožnje, ki je že odobrena. Vsi v prelepo Šmartno!
i— Tovariški sestanek rezervnih oficirjev. Zadnji dan naborov so se javili na<ši rezervni oficirji svojemu komandantu g. polkovniku Purini. Po oNe i ielnem delu so priredij rez. oficirji h Litije, Zagorja, Toplic in Šmartna izlet v Šmartno, kjer so prebili da« v prijetnem tovariškem razpoloženju. Ro_ bavsev vrt se je izkazal za imeniten oro.slor ob podobnih prilikah in so vsi navzoči gospodje sklenili, da bodo uvedli odslej vsako leto skupne izlete, ki goie tovarištvo.
i— Zanimiva redkost. V zaporih litijskega okrajnega sodišča nimajo že nekaj dni nobenega jetnika. Le redki so časi. ko so pri nas vsi pržoni prazni. Po starem običaju je izobesil g. Juvan belo zastavo.
i— Po več ko 20 letih so pristopili litijski provoobhajanci včeraj na Aloizijevo k obhajilu v domači, litijski cerkvi. Doslej so mo. rali otroci k temu zakramentu v sosednje Šmartno, kar ni bilo ne za mladino, ne za starše prijetno. Želji staršev na je ustregel pred tedni došli novi dekan. Za proslavo so matere priredile malčkom po prvem obhajilu bogato zakusko. popoldne pa so napravili vsi prvoobhajanci pod nadzorstvom izlet na Savo.
Iz Braslovč
br— Letoviščarji. V začetku meseca julija
dospe na Polzelo 70 dijakinj iz Zagreba. Stanovanja jim je dala v uporabo iz prijaznosti tamošnja tekstilna tovarna. Pri braslov-škem jezu pa bodo taborile skavtke iz Maribora. Savinjska dolina postaja zaradi dobre in tople Savinje za tujce vedno bolj privlačna.
br— Z avtom v drevo je zadel g. Petrič iz Pake, ki je holel prehiteti nekega voznika. Avto je tako močno poškodovan, da ga je moral lastnik poslati s tovornim avtomobilom v reparaturo v Ljubljano.
br— Popravek. »Jutro« 139. Je objavilo v dopisu iz Celja pod naslovom »Nesreča pri karambolu dveh avtomobilov« netočno poročilo. Karambol celjskega avtobusa s privatnim avtom g. Czeria se ni dogodil v bližini Rečice ob Savinji, ampak na ovinku v Braslovčah. G. Ivan Jeraj iz vasi Nizko pri Resici ob Savinji si ni zlomil roke v zapestju pri padcu iz avtobusa, ampak zlomil si je dlančno kost sredinca desne roke po lastni krivdi, ko je premočno parkrat sunil v rezervno kolo avtobusa.
br— Tatvina psa. Od sobote na nedeljo je izginil ge. Maljngerjevi krasen velik volčji pes temnosive barve z imenom »Murgot, ki je bil dobro dresiran. Hodil je sam z listkom
/V"
1/5

/THE ■•. BANTAI \ (Omanu
Postno vozta^
J4p
(p
(0
v košari v trg po moko, kruh, cigarete in drugo ter vse v gobcu prinašal domov točno in v redu. Domneva ee, da je postal žrtev kakega pasjega prijatelja, ki ga je odgnal s seboj ter prodal. Gospodu Maršiču je tudi izginil letos pomladi na sličen način mlad volčjak.
Iz Slovenjgradca
sg— Sreski načelnik g. Miroslav Vilher je
nastopil daljši bolezenski dopust. Za čas njegove odsotnosti ga nadomešča višji pristav g. Eiletz.
sg— Za vsesokolski izlet v Beogradu se ie prijavilo 32 bratov in sester.
sg— Dramski odsek Sokola pripravlja veseloigro »Ploha«, katero namerava vprizoriti v petek 27. t. m.
sg— Požar. V Starem trgu je do tal po gorela hiša, v kateri je stanoval kot najemnik Anton Krevh. Ker je imenovanemu po. gorelo vse imetje in ima razven tega osem nepreskrbljenih otrok, mu je sresko pogla varstvo dovolilo nabiranje milodarov.
sg— Nesreča na ulici. Tajnik okrajne hranilnice g. Lovro Vaupot je padel na ulici tako nesrečno, da s' ie zlomil levo roko.
Iz Ljutomera
lj— Nabori novincev se bodo vršili 8.. 9. in 10. julija za Ljutomer in občine daljne okolice v gostilni »Triglav«.
Ij— Še o petju. Naša notica o nemškem petju po mestnih ulicah in trgih se ni obračala toliko zoper nemško pesem samo. ampak v glavnem zoper to, da bi kdo z njo hotel izzivati mirne pasante in začel prepevati prav zaradi tega. da jih draži.
Ij— Završni izpiti so se na tukajšnji meščanski šoli vršili od 12. do 17. t. m. Od '28 učencev, oziroma učenk IV. razreda so bili 4 zavrnjeni za leto dni, 4 pa za 3 mesece, tako da jih je bilo 20 pripuščenih k izpitu. Prijavila sta se tudi dva privatista. Vseh 22 je napravilo izpit, in sicer Gerbec Boris. Kardoš Ivo. Marinič Franc. Mlinarje Janko, Ros Ivan, Slokan Avgust, Topolnik Ignac in Mirko. Čagran Terezija, Dittrich Marija, IIo-yer Ana, Klemončič Vida, Kolmanič Amalija. Koren Agata, Korošak Marija, Lipi>ač Gabrijela. Lipša Veronika, Rajh Katika, Škof Marija, Škrujnar Vida. Klugler Ivan in Senčar Slavica.
lj— Na sokolsk| zlet sta odpotovali na Telovo dve vrsti sokolskega naraščaja, moškega in ženskega, da se udeležita naraščaj-skih tekem. Spremljala sta vrsti nač. br. Lu-bej in s. Scheilchauer.
lj— Stekla p^a sta se pojavila v naši okolici, in sicer v občinah Kamenščak in Stara cesta ter ogrizla vajenca tukajšnjega peka in neko deklico. Obe živali so ustrelili, ugriznjenca pa spravili v Pastorjev zavod v Maribor. Pasii kontumao, ki je poprej veljal samo za Kamenščak in Slamnjak. je -az-širjen na vse občine sodnega okraja Ljutomer.
Iz Poljčan
p— Otvoritev stolpa na Bofu bo danes združena z veliko slavnostjo. Ob 10. bo pri starodavni cerkvici Sv. Miklavža na Boču (624 m) slavnostna maša nakar bo opoldne slavnostna otvoritev in blagoslovitev. Popoldne bo na prostornih planinskih pašnikih pri Sv. Miklavžu prosta zabava in boš lahko dobil med drugimi dobrotami za mal denar tudi kos prašička z ražnja. Prj celotni prireditvi bo igrala godba »Drava« iz Maribora. Kdor bo prišel na to slavje, bo videl pri Miklavžu tudi znamenito jamo, kamor se je pogreznjl kmet, ko ga je Gospod kaznoval, ker je oral na nedeljo. Pol ure stran so tudi obsežne jame, imenovane Belunjice, kjer so svojčas stanovale vile, ki so pomagale obdelovati ponoči pridnim Bočanom njive in vinograde dokler se niso prevzeli. In še marsikaj lepega bosfp videli na tej zeleni, romantični gori. Pridite in prepričali se boste sami!
p— Nova elektrarna, ki jo gradi v Polj-čanah g. F. Vezjak. bo kmalu dograjena. S tem bo podjetnik zdajšnjo električno energijo znatno razbremenil. Tudi se nam poslej ne bo treba bati. da bi bili vsled prevelike suše ali vode kdaj v temi. ker bo nova turbina dobivala stalno količino vode. V zvezi s lo napravo namerava kasnr\je g. Vezjak električno omrežje še razširiti na sosednje kraje, kar znači lep napredek in je treba načrt samo pozdraviti.
t— Nove zgradbe. Zelo naglo se pri nas dvigajo nove lične zgradbe in hišice. Dela nove elektrarne v Poljčanah ter impezant-nega trgovskega skladišča v Peklu se bližajo h koncu. Stavbi bosta kmalu izročeni svojemu namenu. Lične hišice pa si gradijo gg. Kostanišek in Pepelnak v Peklu ter Ritonja v Beli. Na Boču pa je adaptirala podružnica SPD del gospodarskega poslopja šentjurske kmetijske šole in ga preuredila v planinsko okrepčevalnico, ki je bila že sredi junija slovesno otvorjena.
p_ Aeroplan »Zlatorog« rz Maribora, ki bo pribrnel semkaj na slavnostno otvoritev stolpa, bo sitartal na prostranem travniku poleg gasilnega doma že dopoldne. Pilot bo jemal s seboj tudi potnike, ki si bodo lahko ta dan z viSka ogledali idilični Boč ter novi stolp na njem. Vožnja 8 minut bo stala 100 Din. Kdor hoče zgrabiti ugodno priliko, ki se ne nudi vsak dan, naj se zadevno zglasj pri g. Josipu Baumannu v Peklu. Na eni teh voženj bo spuščena z aero-Dlana pri Sv. Miklavžu mala državna troboj-nica. Kdor jo bo našel in izročil domačemu načelniku SPD dr. Ilronovskemu, prejme od njega lepo darilo.
SOKOL
Sokolska župa Ljubljana
Javlja se tem Dotom vsem društvom naše župe pozivno na zadnjo okrožnico župnega načelništva, da je odhod tekmovalcev v Beograd v ponedeljek dne 23. t m. z rednim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 19.55. Za tekmovalce bo rezerviran poseben vagon.
Ostalo članstvo naše župe odhaja iz Ljubljane v sredo dne 25. t. m. in sicer članstvo društev ob dolenjski, notranjski, kamniški progi dopoldne ob 10.10, vsa tri ljubljanska društva in okoliška pa z vlakom ob 17. uri. Opozarjamo vsa društva, da se drže točno navodil, katere je razposlal zletni odbor, saobračajna sekcija, direktno vsem društvom. Samovoljna izmena vlaka je nedovoljena. — Zdravo! —
2upna uprava.
za Dravsko banovino industrije, večje trgovine in obrti, ki je izšel za časa X. jubilejnega ljubljanskega velesejma.
Adresar je lepo urejen in razdeljen v branže, kot:
I.	Rudniki in topilnice.
II.	Lesna industrija, trgovina in obrt.
III.	Železna, rv. Tekstilna.
V.	Prehrana.
VI.	Elektrotehnična.
VII.	Gradbena in keramična.
VIII.	Papirna.
IX.	Grafična.
X.	časopisi.
XI.	Kemična.
XII.	Usnjarska.
XIII.	Radio, gramofoni, glasbila.
XIV.	Avtomobili.
XV.	Razne industrije, trgovine in obrti.
XVI.	Denarni zavodi, špedicije, transp. društva, javna skladišča, car. posredniki, agenture in kom. inform. pisarne in reklamni zavodi.
XVII.	Pregled važnejših zdravilišč, kopališč in letovišč v Dravski banovini.
Naroča se pri:
REKLAMA »SATURN«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
Adresar stane: pri plačilu v naprej Din 35.— kom. ali pri povzetju Din 37.— kom.
Sokolski nastop v Ljutomeru
Murski Sokol je priredil v nedeljo, 15 t. _m. svoj prvi nastop po rekonstrukciji novega Sokola na svojem let. telovadišču za Sok. domom, pričetek je bil točno ob 3. uri, žal je bil zato obisk manjši. Spretno je vodil telovadbo načelnik br. Fr. Ljubej, ki je pač vedno na mestu. Nastopili so vsi' oddelki, v glavnem domačini, le pri članili in članicah jih je bilo nekaj iz okol. društev. V uvodu so se odrezali kot vedno starejši člani (15) z br. SI. Stoparjem, ki so podali svoje _ beograjske, za njimi so bile efektne skupine članov in naraščajni-kov (28), sledile so igre ženske dece (26) z gdč. Severjevo ml., ki so posebno poži-vele nastop, člani (36) so zletne vaje v redu odtelovadili in enako članice (28) z sestro Severjevo. žen. nar. (20) in moš. nar. (21) sta se potrudila z Mačuscvimi zletnimi. Lep intermezzo je bila orodna telovadba vseh oddelkov društva in nato zanimive tekme moške dece (41) preko ovir. Lepo je bila odigrana odbojka med kombiniranim moštvom članov in naraščajem. Zaključna skupina vseh oddelkov je bil lep sklep tel. dela, na kar je pozdravil s par besedami društveni starosta g. dr. Stanjko ter za njegovim pozdravom Nj. Vel. kralju in starešini in Nj. V. prestolonasledniku Petru je ljutomerska godba intonirala drž. himno, na kar se je vršila v don.u in okrašenem veselišču zabava.
Društvu, ki je letos že pokazalo dovolj uspehov, samo čestitke in mnogo uspehov v Beogradu. _ Zdravo!
Ruše - Selnica. Za vse, ki pohitite iz našega društva na I. vseslovauski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije, se vrši v ponedeljek dne 23. t. m ob 20. uri (8. zvečer) v Sokolskem domu v Rušah informativni sestanek, kjer dobijo vsa potrebna navodila za zlet, legitimacije in znake. Ta sestanek je za vse udeležence zleta strogo obvezen! Zdravo! Društvena uprava.
Sv. Jurij ob ščavnici. Tukajšnje sokolsko društvo je s sodelovanjem društva Kmetskih fantov in deklet pred kratkim uprizorilo Bevkovo dramo »Kajn«, ki je bila kljub pomanjkljivostim odra in igralcem novincem dobro podana ter je dosegla svoj pravi učinek. — V nedeljo, 22. t. m. bo ponovna uprizoritev igre v Slatini Radinci.
Slatina Radinci. V nedeljo dne 22. t. m.
bo pri nas Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici s sodelovanjem društva Kmetskih fantov in deklet ponovno uprizorila Bevkovo dramo »Kajn«, ki nam predočuje od lomek neizmernega gorja naših neodreše-nih bratov v Primorju ter je bila pred kratkim z dobrim uspehom uprizorjena p^l
Sv. Juriju ob ščavnici. _ Uprizoritev f«
bo vršila v dvorani g. Sterniše v Radincili ob 5. uri popoldne. Po igri bo prosta zabava s plesom.
»Kaj vidim! Ti delaš sam cigarete?« »Veš, zdravnik mi je naročil, da se moram gibati.«
Naši kraji in ljudje
Po beograjskih zletnih zabaviščih
a. r. — Beograd, 19. junija.
Ko je šlo za rešitev zelo važnega vpra« sanja, kako naj bi se poskrbelo za vse« stransko zadovoljivo prehrano vse one ogromne množice ljudstva, ki se bo zgri« njala v našo prestolnico zlasti v glavnih zletnih dneh, je prišla s pristojne strani zelo samozavestna izjava, da so beograj« ski gostilničarji tako dobro organizirani, da ni prav nič treba nikakršne druge or« ganizacije, ki naj bi razdeljevala množico zletnih udeležencev na skupine in te sku« pine potem dodeljevala posameznih loka« lom. Tako je obveljalo in zletniki, pa naj pridejo odkoderkoli, naj poznajo Beograd ali ne, naj si iščejo i stanovanja i prehra« nc. kakor, kadar in kjer vedo in znajo.
Kar se tiče stanovanja, nimam namena, da bi obširneje razpravljal o tem vsekaš ko tudi važnem vprašanju — zlasti za sta« rejše ljudi — ali pripomnim naj vendarle, da je Beograd že sedaj, ko se dotok tuj« cev nikakor ne da primerjati z navalom, ki ga je pričakovati v glavnih zletnih dneh, takorekoč poln, prepoln. Kdor torej želi imeti stanovanje za glavne zletne dni, naj si ga zagotovi že sedaj; najbolje zasebno, ker^ po hotelih najbrž že ne bo nič več prostega.
Za prehrano bo gotovo poskrbljeno v dovoljni meri in tudi po primernih cenah. Priznati je namreč treba, da dosedinji zletni dnevi niso prav nič dvignili običaj* nih gostilniških cen, pri čemer je treba pripomniti, da Beograd splošno ni prav nič dražji od Ljubljane, pač pa morda še ne« kaj cenejši. Prav posebej pa je treba do* dati, da so tudi na zletnih zabaviščih, ob zletišču — med Aleksandrovo in Bitoljsko ulico — in na travniku okoli Svetosavske ccrkve — Svetosavska ulica, nad »Slavijo« •— cene res zmerne, gotovo ravno take, kakor v srednjih gostilnicah v mestu.
Zletnikom iz slovenskih krajev je na obeh zletnih zabaviščih pripravljeno pri« jetno presenečenje: med nepregledno vr« sto paviljonov, kioskov, lop in šotorov, iz katerih »bog roko moli«, nudeč tu »Vaj* fertovo«, tam »Bajlonovo« pivo in pa bes le, rdeče — (»ružica«, ne pa morda »cvi« ček«) — in črne »božje kapljice« [ruško* gorske, smederevske. vršačke, negotinske, prokupske, župske in celo dalmatinske, in kjer sc ti ponuja vse, kar premoreta do* mača srbska kuhinja in shramba, od če« vapčičev in ražnjičev pa do škembičev, če« vapa in janjčka, da niti ne omenim srb« skega sira, kajmaka in »užičkih proizvo* do« z »rakijo« in »klekovačo«, — se ti zablišči pred očmi napis, ki te tako pri* jetno pošegeta okoli srca, da se ti zazdi, kakor da si na ljubljanskem velesejmu. Kakor da si doma!
Na zletnem zabavišču ob zletišču sta dva slovenska paviljona. Večjega je priredil naš vipavski rojak Ivan Krkoč, ki ima dru« gače svoj stalni buffet v palači »Prag« v Balkanski ulici, in mu je nadel napis »Slo« venija« z vabljivim, daleč vidnim dodat« kom, da so tu lačnim želodcem na razpo« lago pristne svetovnoznane Urbasove »kranjske klobase«. Pa seveda tudi vse drugo, česar je treba, da se utolažita la« kota in žeja, zlasti pa vedno sveže »Vaj«
fertovo« in pa imeniten fruškogorski riz« ling. Ta paviljon se nahaja skoraj ravno nasproti glavnemu vhodu na zletišče. — Drugi slovenski paviljon je vrinjen neka« ko na sredi zabavišča med drugimi jedil« nicami in točilnicami in nosi napis znane ljubljanske tvrdke »Slamič«. Tudi_ tu ti najbolje postrežejo s pijačo in jedačo, zla« sti pa s pristnimi Slamičevimi prekajeni« nami.
V nedeljo, zadnji dan vojaških nastopov, se je trlo ljudstva na zabavišču ob zletišču, od ranega jutra pa do poznega večera. Po velikem večernem koncertu vojaških godb pa skoraj ni bilo mogoče dobiti prostora, dasi je zabavišče zelo razsežno in se je občinstvo neprestano menjalo. Za glavnih zletnih dni bo tu vsekako premalo prosto« ra za vse one ogromne množice, ki bodo iskale okrepčila, zlasti še, če pritisne taka vročina, kakor smo jo imeli tu že lep čas. Včeraj in danes je sicer nekoliko popu« stila, ker je lahen dež kolikor toliko ohla« dil ozračje, toda kakor trdijo tukajšnji vremenski preroki, je treba za prihodnje dni zopet pričakovati novega »vročinske« ga vala«. Velik del gostov bo torej mo« ral iskati okrepčila izven zletnega zabavi« šča, v sosednih ulicah, Aleksandrovi in Katarski, kjer bo tudi dobro preskrbljeno za to, ko je itak skoraj vsaka druga hiša
—	krčma.
Drugo zletno zabavišče se nahaja, kakor že omenjeno, na travniku okoli Svetosav« ske cerkve, nad »Slavijo«, kjer je veliko več prostora kakor pa ob zletišču, in pa« viljoni niso postavljeni strnjeno, temveč vsak zase. Na sredi stoji paviljon za vo* jaško godbo, vse naokoli pa paviljoni za gostilniško postrežbo Poleg njih -'mate stojnice z najraznovrstnejšo zabavno robo, prodajalnice tobačnih izdelkov, razglednic in sličnega. Za zlet je monopolska upra« va pripravila posebno vrsto cigaret v lič« nih kartonih s prestolonaslednikovo sliko
—	»Sokol«, cena kakor »Vardar«. Tudi na tem zabavišču se je, in to še na prav od« ličen način izkazala slovenska podjetnost. Isti naš vipavski rojak Ivan Krkoč krčma« ri tu pod najpristnejšim našim »kozolcem«. Ob naši slovenski »natančnosti« v malen« kostih sicer ni izključeno, da se ne bi kak naš jezikoslovec spotaknil na tem »kozol« cu«, češ, da bi se moralo napisati »pod kozelcem«, toda mnenje nas ostalih lite« ratov je tako, da tudi »pod kozolcem« tek« nejo prav dobro »urbasovke«, posebno še, če jih zalivaš ali z dobrim »Vajfertovim« pivom ali pa s fruškogorskim rizlingom. (Menda ne izdam nikake skrivnosti, če po« vem, da sem videl »pod kozolcem« zbrano že vso najvišjo našo sokolsko upravo z br. Engelbertom in Viktorjem na čelu.) Tu si lahko privoščiš še čašico »ekspres« ne« ali pa se celo še zavrtiš na domačem plesišču ob zvokih domače naše harmo« nike.
Na drugi strani pa »cigani«, »kolo«, pre« pevanje raznih pevskih zborov, umetalni ogenj, žarometi in to in ono in bogve kaj še vse. Prostora pa za tisoče in tisoče! Pravijo, da 'bo treba nekatere privezati na vrvico, da se ne izgube in ostanejo v Beo« gradu! Pa na veselo svidenje!
Orodje za sokolski zlet v Beogradu
Znana domača tvrdka J. Oražem iz Ribnice ie poslala v Beograd za sokol sk; zlet tri transporte telovadnega orodja. Kakor znano, ie ta tvrdka oo svodem skoro 50-letnem obstoju premagala vse ovire ter ie že pred vojno dobavljala raznim odjemalcem zlasti šolam in telovadnim društvom telovadno o rod i e. Dela tudi za vojaške in ■mornarske ustanove. Njeni stalni odjemalci pa so seveda sokolska društva in menda ni v državi društvene telovadnice brez nienesa orodiia. Orodje in opremo za beograjski stadion .ie izdelala — das:. v do-
ta seziiskih naroči — v ničlah treh tednih po sprejetem naročilu. Zletn' odbor orodja ni odkupil, marveč ga ie tvrdka posodila v pričakovanju, da bodo orodje pokupila razna sokolska društva v Srbiji, ki še ni-maio dovolj opremljenih telovadnic. Zletni odbor, ki ceni usluge domačega podjetnika. b^ gotovo tudi pripomogel, da orodia ne bo treba vrniti. Beograjskim okoliškim društvom, k' si bodo lahiko telovadno orodje nabavila na licu mesta, pa bo prihranjena sorazmerna draga voznima
Obmejne Ijuciske knjižnice in planinarstvo
Maribor, 21. junija.
Že pred leti je mariborska Zveza kulturnih društev pričela širiti med narod največje duševno dobro: lepo, vzgojno knjigo. Posebne pozornosti so bile takrat deležne naše obmejne postojanke od Korotana tja do Medjimurja. Danes ni skoraj več vasi ob severni mejj, ki bi nf imela svoje knjižnice. Tem knjižnicam so bili položeni temelji z željo, da se stalno izpopolnjujejo, kar je seveda zvezano s trudom in gmotnimi žrtvami. Kljub temu da ima obmejno ljudstvo, dolga desetletja kulturno ločeno od zaledja, voljo izobraževati se in napredovati, ne morejo žal ljudske knjižnice nuditi ljudem vsega onega, kar jih resnično zanima. Zaradi težavnega gospodarskega stanja so gmotni prispevki domačinov docela nemogoči. Knjižnice zaradi tega ne morejo dobiti primernih prirastkov, zato hirajo in _ umirajo... Tedne in mesece so morda čakale na »dobre ljudi«, ki bi naj priskočili na pomoč, žal — zaman!
Pred meseci se je pa pod okriljem SPD
čimprej na mejo. Knjige revije in časopise sprejema iz prijaznosti »Putnik« na Aleksandrovi cesti.
V stremljenju mariborskih »Mejašev« se pač lahko znajdejo vsi oni turisti in netu-risti, ki hočejo utrditi pot boljšemu položaju našega ljudstva ob kočij .vih obmejnih postojankah.
ustanovil poseben klub »Meja«, ki se je poleg planinarstva nadel nalogo, da ob pogostih izletih v obmejne kraje proučava kulturne, socialne in gospodarske prilike ob- ! mejnega ozemlja. Z osebnimi stjki z ljud- i stvom hoče premostiti prepad med »fron- ! to« in »zaledjem«, odstraniti vse predsodke in si pridobiti prijatelje, zveste čuvarje 1 naše meje.
že na podlagi izkustev svojih prvih letošnjih izletov hoče »Meja« našim obmej-n;m krajem nuditi skromno kulturno pomoč; pomagati hoče pel izobraževanju našega obmejnega ljudstva zaenkrat s tem, da prevzame skrb za izpopolnjevanje že obstoječih obmejnih Ljudskih knjižnic.
Za člane kluba je poleg 12 Din letne članarine obvezno letno darilo 4 knjig, oz. eno izdanje katerekoli književne družbe (Vodnika, Cankarja, Mohorja...). Prav tako klub hvaležno sprejema tudi knjige od vseh drugih prijateljev naših obmejnih krajev. Velike važnosti so tudi razne revije in zanimive številke časopisov, za katere bodo »Mejaši« poskrbeli, da pridejo
Kriza v občinskem odboru trga Središče
Središče ob Dravi, 21. junija.
Središka občina je ena izmed onih red« kih občin v naši državi ki do danes se ni imela občinskih doklad, temveč je lah« ko krila vse svoje izdatke iz dohodkov svojega obsežnega posestva Zemljišča (njive, travniki, pašniki in gozdovi) sredi« ške občine merijo še danes po odprodaji
velikih nerentabilnih kompleksov v zad«
njih letih, približno 370 oralov. Kljub tej obsežnosti občinske posesti pa dohodki v zadnjih letih niso več zadostovali za urav« novešenje občinskega proračuna, v prvi vrsti radi tega ne, ker so se pojavljale vedno večje naloge in so bile potrebne razne investicije, naj omenimo samo eleic« trifikacijo trga, zgradbo dveh velikih mo« stov, melijoracije zemljišč itd. Naštete in« vesticije znašajo nad en milijon dinarjev, dohodki iz občinskih zemljišč pa so zad« nja leta zelo nazadovali zaradi padanja cen deželnih pridelkov (sena, lesa itd.).
Že lanski občinski proračun je iz ^aste« tih vzrokov izkazal primanjkljaj in se je občina začasno zadolžila pri tukajšnji po« sojilnici. Letos se je ta primanjkljaj se povečal in je znašal v novem proračunu 77.000 Din. Banska uprava ni odobrila te zadolžitve, ker se zadolžitev občine pri denarnem zavodu z neomejenim jamstvom protivi obstoječim zakonom. Banska upra« va je zaradi tega zavrnila proračun sredi« ške občine z nalogom, da se uvedejo tudi v naši občini v kritje primanjkljaja dokla« de, ki so itak povsod najobičajnejši vir občinskih dohodkov.
Sedanji obč. odbor j'e stal tako pred ne« prijetno nalogo, skleniti uvedbo občinskih doklad. Po 400 letih obstoja tržke občine je moral sedanji odbor vzeti na sebe odij, da je bil on tisti, ki je uvedel doklade. Priznati moramo, da se večina v občin« skem odboru ni plašila odgovornosti in je bila na seji dne 17. t. m., uvidevajoč, da ni drugega izhoda, pripravljena izgla« sovati predlagane 85 odst. doklade. Iz raz« umljivih vzrokov pa se je ta večina po* stavila na stališče, da mora biti sklep o uvedbi doklad soglasen, da se ne bi mogla kaka skupina odbornikov, pa tudi ne po« samezniki odtegniti odgovornosti in na« knadno izrabljati situacije. Na žalost mo« ramo ugotoviti, da ena skupina v občin« skem odboru ni znala predpostaviti inte« resov občine interesom svoje skupine. Iz« gleda, da so ti gospodje prespali vso Jo« bo od kraljevega manifesta z dne 6. ja« nuarja 1. 1. do danes. Da se otresejo so« odgovornosti za ta brezdvomno nepopu« larni, toda absolutno potrebni sklep ter da dobijo v roke uspešno agitacijsko pa« rolo za eventuelne ^bodoče občinske vo« litve, češ, mi smo tisti, ki smo se borili proti dokladam, so glasovali proti uvedbi predlaganih doklad. Ostali občinski odbor« niki so spoznali prozorno taktiko te sku« pine in se odtegnili glasovanju. Župan je smatral odklonitev po njem predlaganega proračuna za nezaupnico ter je z izjavo, da odlaga župansko čast, zaključil to zgo« dovinsko občinsko sejo.
Možato gesto župana je večina burno pozdravila, med tržani pa je napravila de« misija župana globok utis. G. župan Lu« kačič, ki načeljuje središki občini že pol« nih 11 let, je zaradi svoje konciljantnosti in korektnosti zelo popularen in priljub« ljen. Naša javnost obžaluje njegovo ostav« ko, do katere ga je privedlo oskosrčno sta« lišče omenjene skupine v občinskem odbo« ru. Ta skupma je napravila pač slabo uslugo občini in občanom ter nosi vso odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov.
Elektrifikacija Metlike
Metlika. 20. junija
Vsa Bela Krajina je živela v dobi zadnjih par tednov v velikem pričakovanju m v zaupanju v metropolo Bele Kraiiine — Metliko. Ta starodavna metropola hoče iti z duhom časa. v katerem živimo, ter ie iaprevidela, da ie mogoče napredovanje samo v tem primeru, če bo naša Bela Krajina alokttrffitirana. Metliška kot taka bi sicer bila lahko to izvedla že pred dvema desetletjema, toda našli s„ se takrat gospodje odborniki. k; niso umevaili časa. Vs!. meščani in okolica so neprenehotna apelirali na mestne gospode, da bi privedli vprašanje elektrifikacije Metlike in mie-ne bližnje okol;ce k želi en emu koncu. Elektrifikacija Metlike in Bele Krajine sploh je mogoča samo po elektrarni mesta Karlovca v Oziliu. To smo večkrat poudarjali, al; danes ie prišel eden z ep;m predlogom, jutri drugi z drugim, ter se ie tako t„ zelo važmo in pereče vprašaniie za našo metropolo in ni eno okolico zelo zavlačevalo. V zaidniiiih par tednih so se pa zastopnik' naše Ieoe Metlike odločili, da ood vsako ceno privedejo pogajanja gJede elektrike k gotovemu zaključku. Mnogo se ie o tem
Nov blejski avtobus
Naše svetovnoznano letovišče Bled skrbi za svoj sloves, kar dokazuje podjetnost naših Blejčanov. Družba »Albus« se nI strašila materijelnih izdatkov ter si Je potom zastopstva tvrdke O. žužek, Ljubljana nabavila še en avtobus, priznane kvalitetne znamke Austro Fiat s 24 sedeži in 5 stojišči. Avto vzbuja pozornost v našem letovišču zaradi krasne zunanje oblike in udobne razvrstitve sedežev«
govorilo, trisafo In krittizfralo, toda naposled ie vendar prevladalo irtšfl.ienje. da ne kaže prav nič drugega kakor to. kar nam ie naiiblraie. in sicer priključek Metlike na ozalisko elektrarno.
Metiišk' mestni občinski odbor ie za po-eaiania z elektrarn^, imenoval polno-močne svoje zastopnike g. Milana Gušti-na. podžupana, odbornika gg. Dako Ma-karia in Ivana Malešiča teir načelnika gospodarskega odbora z. Frana Weissa. Pogajam i a so se resnično začela ter so Ma v orav kratkem času tudi zaključena. Na prvem dogovoru ie bilo sklenjeno, da nosi mesto Metlika vse stroške izgraditve dali-noveda jz Oziia do Metlike, a cena za KW ur„ ie bila še pereča. Toda pregovori so se nadaljeval' ter končno privedli k uspehu s tem. da Metlika dobi že v nekaj mesecih pošteno električno razsvetljavo, in sicer po ceni. ki odgovarja današnjemu času.
V soboto Pooblaščeni gosoodne odborniki odpotoval' v Karlovac. da podpišejo pogodbo V Karlovou ie imel istočasno seio ci-ktrični odbor, ki ie tudi razpravljal o spreriemu te prvotno dogovorjene in Štifti rane pogodbe. Karlovčani so
kot pravi sosedie kljub temu. da se ta pogodba vleče že celi dve desetletji, pristali na pogodbo.
Po podpisu se ie vršil v hotelu »Jadran« v Karlovcu improviziran banket od strani mestne elektrarne Karlovac. Mesto Karlovac ie zastopal sam g. župan Gustav Mo-drušan. podžupan g. dr. Rainer. a mestno elektrarno g. inž. Franio Cenčič. Banket se je izpremeni! v pravo manifestacijo našega iuzoslovenskega bratstva ter so vsi podpisnik' in ostal; udeleženci poudariall. da se tudi na gospodarskem polju zediniu-jemo in bratsko sodelujemo.
Metlika dobi torei elektrifikaciio. in s*-cer tako. kakršno ima danes Zagreb. Pozdravljamo prizadevanje metliških odločujočih faktoriev v tem oz-iru z iskreno željo, da bi ta njihova odločitev v gospodarskem oziru rodila dobre plodove, da bi tak"> po-mogli k gospodarskem dvgu naše 'ene Bele Krajine. Prepričan; smo. da ne bo elektrifikacija ostala v Metliki, ampak da se bo razgranila do zadnjega kotička do vse! Bel; Krajini, o čemer danes prepričani tudi; naši sosedie Karlovčani, ki imajo nai-oeneišo električno energijo v Jugoslaviji.
Katastrofalne posledice toče v vinogradih pri Rogaški Slatini
Poročali smo o strahoviti nevihti, ki ie razsajala 2. t m. v okolic' Rogaške Slatine. sedai pa prinašamo sliko, ki io ie ta-kod po nevihti posnel celjski fotograf z. Pelikan in ki nam kaže zan'mivo. toda prežalostno stanje pobočja zelenega Boča. Tu se ie skoro pol ure vsioala toča Po bujnih in bogatih vinogradih. V kratkem so brili t' krasni vinogradi pod ledom. Naj-
bolj so bili prizadeti sloveči vinograd! OgrizikovS 'in Potočnikovi. V globokeiših jarkih s^ se še po desetih dneh našh posamezni ledeni drobci, kar ni čudno, ker je bila toča iaičie debelosti 'n z ostrimi robovi kaikor pocestno kamenie. Slika dobro predstavlja v teh krajih povzročeno škodo.
Mladi talentirani skakač Ilirije
Ziherl, ki je s svojimi vodnimi skoki vzbudil pozornost pri plavalnih prireditvah v Mariboru in Ljubljani. — Sedeč, plavalni trener Ilirije g. Deutz.
Zagorsko pismo
Zagorje, iunlja. Začasno se je umaknila grozeča mora brezposelnosti rudarjev novfen uoom in nadam: zopet ooie kopača v rovih in rudar. ki ie M na robu gospodarskega propada. nekai laž'e d:ha. Posledice minule krize bodo na še dotao zaznatnenovane v knjigah trgovcev, ker gre sedanii zaslužek iz rok v usta. na odplačevanje dolgov odpade minimum. Trenutni gospodarski položaj rudaTja hi mogli označiti za začasno zadovolri^vega s tendenco bodi v poslabšanje kot v iztoolišanje. Smo v visoki poletni sezoni, ko je povpraševanje malenkostno, če upoštevamo še nakuoičene zaloge, lahko vsak trenotek nastopi zastoi. Odločilne važnosti bo poleg ekonomskih faktorjev letošnja zSima. Ce bo tako mi3a kot pretekla, lahko z gotovostjo računamo na težke posladke.
Kdor M sodil naše prilike le pozpna-nriosti bi se kai lahko zmot®, k ari ti 7TPD živahna iizvaia načrt ziveze rudnika in žeflez-nice z širok črtimo progo. Ves komplleks med Weinberger.i eviim mlinom in seoaradi-io bo v kratkem času zguM svoie staro lice: za steklarno, fc so jo že do tal podrli, so prišle na vrsto stare stekJahrusnice na levem bregu Medije. S tem se ie odori naz-gHed na rodairsike s*awovairtitsfce Irše pod gflavno cesto. Namesto male hfršSce za lokomotive je dograiena nova prostornejša stavba, ves teran so dvtorMi skoro dva metra "m ga razširili, za kar je bdllo treba z močnimi betonskimi opornimi zidovi prodreti kakih sedem do deset metrov v hrib. Zssjtnjla bo tudi semaracaja in se umaknila novi. modemi. V drevoredu pred rudn;ško restavracijo so odstranili nekati košatih kostanjev, ker ie proga v svrho preureditve pomakni ena v stram da teče prav ob stanovanjski hiši »Pod uixx.
Ob davni cest; nasorotf »švepovne« si bo sezfidaJ stavbena podjetnik z. Nikola Paviinič vilo im so temeH i že izkopan'. Tik ob izolirnici ie že prefco prvega nadstropja dozfdana stanovanjska hiša strokifta z. Dragaria. V ostalem ie letos stavbeno gibanje zelo zmerno.
Vodovod ima svoie muhe. Na lepem zmanjka vode. našrarie zvečer. Morda ie vzrok v tratenju vode za vrtove, kar pa zelo dvomimo; najbrže so še vedne težave
z nabiralnikom v Kotredežu, ki bi po prvotnih računih moral dajati zadost' vode za vse potrebe n. pr. tudi šikrcplien.ie cest. Prosiimo cestni odbor, da uvede vsaj enkratno šikropljenje. ker je prašna nadloga neznosna. V to svrho bi zadostovali hi-dranti. ker za enkrat ni misliti, da bi se nabavil škropilni voz.
Poleg oraliu so dSvij kolesar® druga nadloga naših cest posebno na klancih. Županstvo je napovedalo kazn' za prehitro vožnjo, prav bi bilo da iih oirnpreje uporabi. da ne bo prede kakih resnih žrtev.
Posamezni razredi zagorske in topiliške šele so aibsolviral' majnišfke izlete v Zagreb. LiuMiano. Celie in okoliške hribe Sv. Planino. Kum. Sv. goro in goro Oljko. Zaradi slabe železniške zveze smo od Gorenjske popolnoma odrezani, dvodnevnih izletov pa banska uprava ne dovoli. Za količkaj daljši izlet mora mladina vstajati še pred polnočjo in se vračati istotako ponoči, izčrpana, da ne omenimo poti od postaje domov v hribe.. Vsekakor bi se moral najti račin. omogočiti dvodnevni izlet za višje razrede.
V	sokolski telovadnici se z mrzlično prid. nostjo pripravlja članstvo na vsesokoski izlet. Prijavljeuci se še vedno oglašajo. V četrtek je odpotovalo osem članov naraščaja pod vodstvom br. Crnelča in ses. Rakove v Beograd. Pri župnem izletu so posamezniki kakor tudi vrste dosegli zelo častne izide.
V	lepem, človekoljubnem delu so se odločili KJS, RK in Vincencijeva družba, da bodo poslali na okrevanje večje število rudarske dece k morju, odnosno na Gorenjsko. V ta namen bo v nedeljo, 22. t. m. popoldne cerkveni koncert, sodelujejo akademiki iu mngr. reg°ns chori Stanko Premeri iz Ljubljane. Program je prvovrsten, občinstvo naj zaradi tega in z ozjrom na blagi nam°n napolni cerkev ter se z malim darom oddolži. Vstopnina 6, 5 in 4 Din.
Restavracija na Golovca
Po dolgih letih so Ljubljančani zopet dobili restavracijo na tolikanj priljubljeni sprehodni točki, na Golovcu. Poslopje je temeljito prenovljeno, da napravi na obi-skolavce najlepši vtis. S solnčne terase
je tako lep razgled, da se človeku oko zadivi. Zložna in silno romantična gozdna pot nas privede v nekaj minutah od mostu na Karlovski cesti, kjer smo izstopili iz tramvaja. Z Golovca se da krasno podaljšati sprehod v čisto poljubne smeri. Tudi pozimi bodo imeli smučarji v restavraciji »Visoko« gostoljubno postojanko. Lastnik restavracije obljublja za vsako nedeljo svojim gostom razne »specijalitete«, o katerih bo^ javnost pravočasno obveščal x novinah.
Ob 3., 5., 7. in 9. zvečer
Danes premiera!
Grandiozni monumentalni historijski velefilm ljubezni in lepote!
»Poslednja ljubezen admirala Nelsona"
LADY HAMILTON — CORINNE GRIFFITH
i kino Matica
Telefon 2124. Znižane cene!
Avtobusni promet v Ljubljani in v okolici
Iz seje tujsko-prometnega sveta za mesto Ljubljana — Važni sklepi in predlogi — Iniciativni Avtoklub
Ljubljana, 21. junija.
Pred dnevi se je vršila III. seja tujsko-prometnega sveta za mesto Ljubljano, na kateri je referiral tajnik Zbornice TOI g. Mohorič o avtobusnem prometu v Ljubljani in v okolici, pri čemur je predvsem naglašal, da je treba rešiti vprašanje postajališč avtobusov. Nekateri so zastopali mnenje, naj se postajališča decentralizirajo, drugi pa stališče, da je najboljše ohraniti dosedanja postajališča in sicer pred Figovcem, na Krekovem trgu, Vodnikovem trgu, v Zvezdi in pri češnovarju na Dolenjski cesti. Ta razdelitev se je izkazala kot praktična in jo je tudi magistratna komisija lani 30. novembra osvojila. Drugo važno vprašanje je partiranje avtobusov za proge, ki nimajo postajališč v Ljubljani in ki ostajajo sedaj po garažah. Zanje bo treba najti primeren javen prostor. Urediti bo treba nadalze vozne rede, ki niso zanesljivi, ter odpraviti razne nerednosti, kakor probremenitev avtobusov itd. V tem pogledu bo odpomogla, šele uredba o avtobusnem prometu. Nadalje bo treba urediti vprašanje čakalnic, škropilno službo v okolici, popravljanje cest, odstranjevanje blata in zboljšanje kanalizacije.
V debati je podžupan g. Jarc poročal, da se bo prostor pred kavarno »Evropa« uredil, napravil tlak in podzemsko stranišče, kakor tudi čakalnica za avtobuse. Grajal je, ker okoliške občine nimajo smisla za škopljenje cest. Kar se tiče popravil cest, je ljubljanska občina predlagala banski upravi, naj skliče konferenco, da se reši vprašanje vzdrževanja državnih cest v Ljubljani.
Obč. svetnik g. Rado Hribar je izrazil mnenje, da bi bilo treba napraviti centralni kolodvor za avtobuse, ker potujoče občinstvo ne ve za posamezna postajališča. Po njegovem mnenju naj bi se tak kolodvor uredil na Kralja Petra trgu.
Obč. svetnik šterk je v to svrho predlagal prostor, kjer je sedaj Trubarjev park, ki bo zaradi zgradbe pravoslavne cerkve odpadel. Za parkiranje avtobusov naj bi se začasno določila kakšna mrtva ulica. Vsekakor pa je treba urediti vprašanje voznih redov.
Nadzornik g. Petek se je izrekel za izdajanje voznih redov v obliki lepakov, ki bi se nalepili na več krajih po mestu.
Banski pristav g. Jink je obrazložil delo banske uprave za ureditev avtomobilizma in avtobusnega prometa. Najvažnejše delo, maksimalna tarifa je sedaj končano in bo mnogo pripomogla k ureditvi razmer. Uvedeni bodo taksometri znamke vArgo-. čim izide državni okvirni zakon, bo takoj publicirana tudi banska uredba, za katero je že vse pripravljeno. Končno je predlagal uvedbo avtobusnega prometa v tistih delih mesta, ki se jih omrežje dosedanjih avtobusnih prog še ni dotaknilo, organiziranje voženj po naročilu za večje skupine potnikov ter izdatnejšo reklamo novih podjetij, ker se zaradi neinformira-nosti občinstvo premalo poslužuje avtobusov.
Obč. svet. g. Rado Hribar je v imenu Av-tokluba predložil več predlogov, po katerih naj bi se dovolili samo avtobusi do širine 2 m 10 cm, prepovedal izhod na levi strani in forsirali omnibusi s čim manjšo lastno težo pri enaki nosilnosti, v kolikor se to more glede na občinske dajatve. Mestna občina naj bi na vseh glavnih dovoznih cestah postavila napise z vsemi potrebri-
Konc. zobotehnica	8878
Pavla Marija Kocjančlč
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 29
(v hiši Gospodarske zveze) se je vrnila s svojega študijskega potovanja in zopet redno dnevno sprejema. — Telefon 3472.
mi podatki za tujce, na mitnicah opozorila avtomobilstom, da morajo ustaviti, označila prehode skozi Ljubljano 'v druga mesta, preštudirala način, kako naj bi se odpravila mitnina za avtomobile, ki naprav-ljajo zelo slab vtis na tujce, uredila prometu primerno pločnike na trgih in križiščih, označila na najvažnejših mestih nekaj park-prostorov za avtomobile, proučila ureditev dovznih cest v mesto, odprla Aleksandrovo cesto za avtomobilski promet, določila taksametrom v mestu več postajališč itd. Za izvedbo teh pogojev naj bi mestni gradbeni urad pozval k sodelovanju Avtomobilski klub.
Končno je tajnik g. Mohorič še predlagal, naj bi se na mitnicah v dvojni vozni širini tlakovalo ceste, ker se ob slabem vremenu zaradi postajanja voz naberajo luže in blato.
Turneja ljubljanske drame
Šibenik. 12. iuniia
Pot ;z Karlovca preko Like do Sibeuika se .ie vila do skalnatem kraškem svetu in ie bila zelo romantična. Male njivice so og>raiene s kameni em. Žita so redka in skrbno počesana. Vozili smo se do cele kilometre med samim trnjem in osatom Narod ie pobožen in Botru vdano prenaša svoie križe. Edino, kar ob železnici dobro uspeva, so brzojavni drogovi. Za Knino® So že prve srnokve. Na Dostaii Perkovič-Sl'!vno nas ie pikolo veselo »ozdravil. Doma ie iz Noveea Vodni »t a. Kmalu nas je sprevodnik. Slovenec seveda, opozoril na morje. Že smo sa zagledali pod seboi prišli smo na Jadran in odslei lahko imenujemo našo turnejo — triurni ljubljanske drame.
Kar smo doživljali odslej, nas je venomer potrjevalo v veri. da se msmo zmotili v svojih nadah. Takoi s prvo predstavo stnn na mah osvojili publiko in povsod So nas prisili za nadaljnja gostovanja. V šibenku smo Kralj »Rošfinko« dvakrat. »Pohujšanje« in »Grožnjo« po enkrat. Pri vojaški »Rošlinki« ie bilo mnozo slovenskih mornarjev, pešadluie in častnikov. »Novo Doba« piše. da ie »publika priredila umetnikom ovaciie. kakršne ie malokdo doživel v šibenskem ziledališču«. Mestna občina nam ie poklonila velik venec, občinstvo Pa mnogo cveti a. Za kulise nas le prišel pozdrav;t 2. Delfin, ki je študiral v Ltiubliarri, in bil navdušen Statist pod Borštnikom in Verovškom. Posebno oa moramo omeniti e. Antona Matevžiča. upravitelja Liiuibl.ianske kreditne banke. Ta športnik in kavaliir nam te šel v vsakem oziru tako na roko. da ga ne bomo	Ne-
pozaben nam ostane tudi večer na terasi »slovenskeza konzula«, g. Ogrizka, ravnatelja »Putnika«. Tam nas ie oozostdla njegova ljubezniva gospa, obhaial; smo god g. Matevžiča in pozno v noč se ie razlegala ob moriu slovenska pesem. Malo hčerko z.v Ozrizka smo učili Župančičevo uganko »Želod«. Stalno ie biil v naši družbi primorski rojak g. Sos:č. Urednik »&-bemskeza Glasnika«, z. Cozeliia. ie navdušeno iziavil, da se bo začel učiti slovenščine. Novinar Maček, po očetu Slovenec, ie bil stalno v naš' družbi, ves zaljubili en v našo Deisem in besedo ter ves ootri — kakor nam je vedno zatrjeval — da še ne zna PODolnoma slovenski. Vsega lenega, kar smo tu doživeli, ni mogoče našteti iu ni se nam mogoče dovolj zaihrvalifc vsem tu 'imenovanim našim prijateljem.
Šibenik ie krasno obmorsko mestece, ki za čuva nad 300 otokov jn otočičev. V krasnem kopališču »Jadfiia« smo Plačali za kosalo z vinom vred 14.50 Din. Za 6 D;n se pelješ s oarnikcan tia in nazai in kopij eš tudi. V kinu zostuie neko pctudočc »Povlašteno kazalište«. ki izra med dru-grm tudii »Osmo ženo«.
Drugi dan so nas prišli na kolodvor po-
zdravit vsi naši prijatelji. Hčerka g. Osriz-ka nam ie Drav srčno zadeklamiraia: »Fantek nima kap:ce«, nien mali bratec pa jc
izročil g. Juvanovi šop nazetiev.
Na svidenie in hvala vsem!
*
Split. 16. iuniia
Komai smo zagledali Marian in zvonik sv. Duima. so zad;šale okrog proge velike grede samih nazeflriev v splitskem predmestju. 14. nismo igrali. 15. »Rošlinko«. 16. Da »Pohujšanje«. U sipe h teh dveh večerov ie bil tak. da Diše »Novo Doba«: »Želimo, da nas ta družba čim orcj obišče v bo!'iš; sezoni in za več večerov«: v velikem naknadnem članku Dod naslovom »Jugoslovenski teater« pa pravi, »da bi od srca želeli, da se liublianska drama zoDet vrne k nam. da Ponovno gre na turneio do Jugoslaviji: potem Da b; želele. da bi se tudi •?5tali iugoslovenski teatri, ki so na Hasu. ravnal; do vzgledu ljubljanske drame. Pisec tega članka ie g. Ciro C. Šal in. pesnik, uredirk literarnega almanaha »Korablia« in dopisnik centralnega nresbiroia. V članku razvija načrt in podbudo. da b; del ljubljanske drame stalno gostoval oo državi. V drugem velikem članku pod naslovom »Naši hudožestvenik1« Dravi pisec: »Snoči smo imel; veliko iznenadenie: liublianska drama, o kateri smo vedeli, da je dobra, ie iznenadilla vse one. k; so io snoči orvič videli, zaradi višine, na kateri se nahaia zaradi onega svoieza 'zrazitega tipa slovanskega edinstvenega teatra- Izne-nadilo ie. koliko ie bilo stori enega v Liub-liani v zadnjih letih! 1 Zagreb i Beograd imata gotovo dobre glumee in dobre drame. al; Ljubljani ie uspelo nekaj posebnega: ne samo dobra drama, nego tudi svoi slovenski, slovanski ti® teatra. Višina pa. na katero so ga dviiznili. iim da.ie ne samo mogočnost, temveč tudi orav;co. da z uspehom nastooaio ne samo po jugoslovenskih odrih v večiih in maniših mestih. po deželi, temveč tud; v naiboldših gleda-liščh inozemstva in storili bi to nam vsem Jugoslovencm. Slovencem Da še posebno, v veliko čast. Hvala iim!«
Občina nam ie poslala velik venec. g. ban dr. Tartazlia Da nas ie nad vse ljubeznivo sprejel. Povedal nam ie med drugim. da ie bil sam nekoč gledališki kritik in da zelo ljubi gledališče. Na oder nas ie prišel Dozdravit 60-1 etni splitsk' pesnik g. R. Katalimič-Jeretov in nas spraševal po Zupančiču in Golariu. Zahvaliti se moramo za naklonjenost banskemu tain:ku g. Kosilu in ravnatelju »Nove Dobe« z. Vinku Braieviču. V slovenskem hotelu »Klam-pfer« smo pozdravili Novomeščana prof. dr. Berusa in soprogo, bivšo našo članico in sedai uzledno Spdrčanko sospo Grad Carjevo. našeza stairega znanca Štajerca z. Kosiia, ki živi sedai tudi v DOkoiu. in še mnozo Slovencev.
Največjo zahvalo pa smu dolžni z. H. Marjanoviou. _tainiku državnega muzeja fn uredniku g. C. C. Šaiiinu.
Ta dva sta v vsakem oziru storila za nas vse. kar je bilo mogoče in sta pripomogla, da je naše gostovanje v Splitu dobilo polez umetniškega tudi odločen iugosJ o venski značai. Urnevanie imenovanih in navdušenje Publike nas ie vzbudilo na novo k delu in to ie največje plačilo za našo not. _Fr. L
Moderne damske obleke
Foulard in umetna sVila	od 150.—
Crepella in popelin	» 240.—
Barvaste etamin in kreton	» 60.—
Bluze in krila	» 85.—
Klotaste halje, močne	» 90.—
naprej nudi v veliki ozbiri
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. j
Oglejte si blago in cene v naših izložbah!
Gospodarstvo kranjske mestne občine
Kranj, 21. junija
Snoči se je vršila v mestni posvetoval* niči redna javna seja mestne občinske uprave, kateri je predsedoval mestni žu< pan g. Ciril Pire. Na dnevnem redu je bilo vprašanje razširitve klavniške lede* niče.
Po uvodnih poročilih župana g. Cirila Pirca je občinska uprava brez debate so* glasno odobrila računski zaključek in bis lanco Mestne hranilnice za njeno 37. poslov* no leto 1929. Mestni zavod je napredoval v vseh posameznih poslovnih strokah Vseh prejemkov je bilo 36,476.558.70 Din izdatkov pa 36.463.24/.31 Din. Celokupen promet je znašal skoro 73 milijonov, to* rej za 11 milijonov in pol več kot v letu 1928.
Vprašanje otvoritve državne strokovne tekstilne šole je sedaj že rešeno. Sedaj bo poseben kuratorij izvršil vsa pripravljalna dela, da bo v jeseni že omogočena otvo* ritev te prepotrebne strokovne šole. V kuratorij, ki ga bo imenovala banska upra* va, je občinska uprava izvolila poleg mest* nega župana Cirila Pirca še občinska sve* tovalca N. Focka in dr. B. Sabothva. Na dalje je sklenila, da priporoči banski upra* vi, da imenuje kot člana tega kuratorija ravnatelja tvornic »Jugočeška« M. Horwi* tza kot zastopnika tukajšnje tekstilne in* dustrije.
Poročali smo že, da namerava mestna občina povečati klavniško ledenico, kar je že prav potrebno. V to svrho se je pred kratkim na njeno povabilo mudil v Kranju inž. Laras iz Sternberga na Moravskem, ki je priznan strokovnjak za hladilniške na* prave in klavnice. Inž. Laras je izdelal tu* di že vse potrebne načrte. Proračun pove* čanja klavniške ledenice znaša skoro 450 ti* soč Din. Občinska uprava je soglasno skle* nila, da najame še posojilo v iznosu 250 tisoč Din pri Mestni hranilnici, ker je zne* sek 200.000 že predvidevan v letošnjem občinskem proračunu, nadalje so bili odo* breni načrti in se bodo dela oddala lici* tativnim potom.
Pri sklepu je pod vodstvom podžupana g. Holchakerja odobrila občinska uprava dražbeno postopanje in prodajo mestne hiše »Vojašnice« visavis Majdičevega valjč* nega mlina, ki je bila prodana za vsoto 285.000 Din tovarnarju g. Francu Sircu.
Minin motafolček
Liubliana. 21. iuniia
V hlevu tam na Čatežu nad Ve;ko Loko se je rodil in v hlevu raste in se debeli. Niiezova krušna mati ga nezu.ie od prvega početka in vsa leta sem. Neizrečeno ga ima rada: krstila za ie z naiucžmeišim imenom »motafoflček«. Tale »motafolček« ie tekom let zavzel ogromne dimenzije in ie dosegel v zadmiem času okroz 1400 kg. Anetit ima taboren že od svoieza roistrva. Kadar ie lačen, pokliče iz hleva z zategnienim: »muu ... in že pribiti njegova gospoda rica. ki mu natrosi kuhane Pšenice in še česa. da si men »motafolček« utolažfi glad in se snet zadovoljen vileže na ^ kier ostane, če ne dobi oreškov, dokler si ne poželi zopet nove Piče.
Morebiti ste' že uganili, da ne gre za navadneza $*ola. marveč za vola, bi za je zredila Mina T članka.
Niezova Drava šekasta mati ga ie Dovrši a v hlevu pri Tetlanki. na Čatežu, pol ure stran od vasi v grapi, kjer stoji Te-lankin mlin. nekako pred 5 leti. Sprva vo-liiček n; kazal nikakih posebnosti. Kmalu Da ie Mina oDazila. da oo-staia junček čedalje bodi okrogel, kar .jo ie tako razve-
Sreča Te išče ...
le izogibaj
■ ■ ■ ji i

Ne skrivaj se! Privabi si jo s srečko drž. raz. loterije, žrtvuj ji Din 100.— za celo srečko, ali Din 50.— za polovično, ali Din 25.— za Cetrtinko. Vrniti Ti zna tisočero in še več. Bodi do 8. julija v posesti naše srečke, ki si jo moreš kupiti
v podružnicah »Jutra« v Mariboru, Celju, Novem mesta in na Jesenicah;
v Ljubljani pa v Oglasnem oddelku »Jatra« v Prešernovi ulici ter v šiški v Ekspozituri »Jatracc na Celovški cesti.
Mirnim hranilnica
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19
r. z« z o. z.
Matura
Ob času. ko zunaj pripeka neznosna vročina in vse išče hladne sence in prijetnih kopališč, se vrše po naših srednjih šolah višji in nižji zrelostni izpiti. Druga srednješolska mladina se je že razgubila na počitnice, mesta so nekako zaspana, le mladi kandidati za maturo še pohajajo okrog šolskih poslopij in se v gručah raagovarjajo o dogodkih, ki se dogajajo med Štirimi ste. nami, kjer so mrke table zadnje priče njihovega znanja in neznanja.
O maturah imajo ljudje, učenci, pa tudi profesorji svoje nazore: ni manjkalo glasov in tudi tehtnih razlogov, da ao neipo-trebne, in vendar eo ostale do današnjega dne: pri nas smo poleg glavne mature dobili tudi malo maturo, ali kakor »e službeno imenuje, nižji tečajni izipit.
Življenje je danes strogo, boj za kruh je trd, zato je treba tudi od mladine zahtevati, da vzame učenje resno in da se pripravi za nastop v življenju. Pri sedanjem navalu na srednje šole bi bila morebiti strožja iz-bera še mnogo bolj potrebna; ▼ splošnem se more reči, da je matura le velik strah, ki se umakpe, ko mu študent stopi iz oči ▼ oči.
Pismene maturitetne naloge so še nekako srečno opravljene, saj profesor ne more pri vsakem etoti, in oči, lcj hočejo prepiso-
vati, ne moreš zadržati, prav tako ne, kakor ne moreš zadržati srca, ki hoče ljubiti. Potem pa pride prava matura, Ko stopi študent z mešanimi čustvi strahu in upanja, treme in optimizma pred sodni stol izpra-ševalne komisije. Barva mize je sicer zelena, kar pomeni barvo nade, in iz ooj pro. fesorjev se navadno kažeta prijaznost in nakilonjenost, toda komisija kot celota se zdi z resnim gospodom predsednikom na čelu vendarle hladna, stroga in nedostopna.
In potem ta glava! Ta nesrečna glava, v kateri je bilo vse urejeno in zloženo kakor v potnem kovčegu eno uro pred odhodom, in 6edaj izgleda v nji kakor v železniškem vozu v prvi minuti po trčenju dveh brao-vlakov. Vse je prevrnjeno ln polomljeno, nekaka meglena in kaotična zmes odlomkov in odtržkov je v nji, nikjer nič trdnega in solidnega, na kar bi se mogel opreti spomin.
Nikdar se bolj jaeno ne čuti nestabiosl vse človegke modrosti kakor takrat, ko pri maturi v kratkem trenutku splošne napetosti pritoafoujes prvega vprašanja. Kakor grešna duša pred obličjem Vsemogočnega tre-peče študent pred izpitno komisijo in mrak leži nad brezkrvno grozo, kakšne bodo prihodnje minute, K sreči trema ne traja predolgo in strah Ie za trenutek ošjbi kolena. Ko ee zasliši prvo vprašanje, na katero se odgovor skoraj na čudovit način iz-
mota iz zmešane glave, začuti maturant trdna tla pod nogami in samozavestno stopa k bližnjemu cilju. Besede se kar vabijo iz ust in izprašujoči profesor kar ne more dovolj prikimavati z glavo. Pa tudi tedaj, če se vprašani kandidat zamaje v svojem prvem zaletu, mu prestaja še reSjtev v ose. bi gospoda profesorja, ki rad in proti vsakemu pričakovanju pomore tam, kjer ee pokaže potreba. Tako preplava tudi skozi te zadnje in najnevarnejše ovfre slabotni čolnič študentovega z-ianja. Samo nekateri nesrečniki imajo to čast, (ali pa smolo!), da bodo morali skušnjo ponavljati po počitnicah, a tudi zanje bo vse dobro iz.padlo.
In tako odhajajo maturanti svobodni in prosti, s polo okolkovanega papirja v rokah, pred nov problem:
»Kaj pa sedaj?
Da, kam eedaj?<
Današnja matura daleko ni tako etroga in težka, kakor je bila na srednjih Šolah pred voj.io. Ako se spomnimo na latinščino in grščino, fiziko in matematiko, ki so se ž njimi takrat borjle mlade glave, je 9e_ daj matura razmeroma lahka zadeva, pri kateri je treba pokazati dovoljno znanje iz narodaega jezika in slovstva, iz domače in splošne zgodovine, iz matematike in enega živega jezika. (Latinščina je pri maturah predmet samo še na humanističnih gimnazijah.) Seiveda bj rekH, da je bil pred voj-
no študent mnogo bolj »zrel< nego dandanes in da je znanje jezikov bilo obširnejše, toda zrelost ni samo v znanju, ampak v človeku in v tem oziru tudi današnja matura £krbi dovolj, da ne naraste preveč nezrel naraščaj.
Tudi >mala matura«, kj povzroča mladimi (in seveda tudi staršem) precej skrbi, je le mala preizkušnja uspehov na pol poti. ki nudi mladim kandidatom možnost, da si odpro pot v nadaljnje življenje.
Tako se danes šele po maturi stavijo mladini in predvsem staršem najtežja vprašanja, kajti le malo je danes ljudi tako sreč. nih, da bi jim bila šola samo vzgajališče za življenje, skoro vsem je več ali mani samo pot do kruha. Ta pa je še daleč izvei srednje šole in brezposelnost, fa svetovni problem, sega kot nov strah že pred oči nadepolnega maturanta.
Niso zna,ii še vsi rezultati teh zadnjih vročih dni. Upajmo, da ne bodo preslabi, kaj« kljub vzdihovanju nad slabo mladino' je tudi danes po šolah mnogo, mnogo marljivega dela. Matura je prvi pretres" ki izloči, kar je dela in življenja nezmožnega in nič ne škoduje, če nezreli kandidati še mak) dozore, kajti novo življenje zahteva oefch ljudi in pogosto mala nezgoda fepa-metuije človeka, da se tem bo!j zave resnosti življenja, ki ga poslej več ne bo izpustilo iz rob in ki bo zahtevalo od njega zopet in aopet, da pokaže svojo »zrelost«.
selilo, da mu ie začela daiafl razne prt-boliške.
Na mladiča sta gledali s ponosom tako *šeka kakor tudi Mina. Junček ie. rastel m se širil ter debeli! in tekom časa Dreznal s svoio debelino celo mater iz svoieza hleva. Nekeza dne ie Mina s strahom onazi-la. da ie postal širši nezo dalja in da bi ostal zaman vsak poskus spraviti ga iz hleva. Vrata so bila in so še preozka. Za Telankino živalsko čudo so kmalu »vedeli mesarii iz okolice, nato z vse Dolenjske, sledniič Da iz vse banovine. Sprva so si ogledovali imenitnega vola posamezniki in skušali skleniti s Telanko kupčijo. Mina se ie rada pomenkovala, vendar do sklepa kuočsie n; prišlo. »Nak. ne dam za od hiše motafolčka!« ie zaključila vedno Mina ia trdo zaorla vrata hleva za seboj. Mesaric ie trmoglavost Mine le še boli Dodžizala in prihajali so do nie kar v skupinah. Pri-nelial; so se do Velke Loke z vlakom ali kar v avtobusih prav do Čateža. Na vsak način So skušali zglihati z Mino za njenega ^motafolčka«. ki še ni videl belega dne. toda brezuspešno. Pregovoriti ie n; mogel noben Dolenic. noben Gcrenjc in noben Štaierc. Ponuiali so ii z mesarskega stališča naravnost baine cene, do 20 Din za kg žive teže — pa vse ni zalezlo. Ta ali oni ie Mino tudi že premotil, da ie vzela aro. na se ie soet skesala in kategorično odbijala vse nadalinie ponudbe: »Ne. ne dam za. motafolčka . . .« Mina Telamka vztraja tudi še nadalie Dri svojem in si ne da vzeti teza živalskega čudesa za noben denar. Pogovarja se z »motafolokom« kakor z otrokom ln za Diita še dalje. Sleherni dan se prikaže v zraoo kak mesar in saet odide. Okroz ogromnega vola so nastale cele pripovedke, ki jih ne bo konec tudi še DCtem. ko bo Minin »motafolček« slednjič vendarle Drišel pod mesarsko sekiro.
DARMOL
čokolada za odpiranje
Celjski dom ob Jadranu
Celje, 21. junija.
Za Celjski dom v Bakarcu je Kolo jugo» slovenskih sester v Celju zbralo v zad; njem času s tombolo, prireditvijo Materms skega dne in z nabiralnimi polarni zopet lepe zneske. Darovali so: Ljudska posojil* niča 2500 Din, brata Westen 2300 Din, g. ravn. Pfeifer in tovarna Woschnagg v Šoštanju po 1000 Din, I. Hrvatska štediu« niča 200 Din; po 100 Din: ge. Jerinova, Zorkova, Lazarevičeva ter gg. Oswatitsch, Knez, Rakusch, Rebeuschegg, dr. Zangger, D. Zangger; tvrdka Stiger 75 Din; po 50 Din: ga. Adela Dečkova in gg. opat Ju» rak, Gradt, Hofbauer, Jellenz, Janič, Klos bučar, Gradišnik, Mastnak, Negri, Periss sich, Putan, Riebl, \Veren, dr. Voršič, Wogg in Achleitner: 40 Din g. dr. Herza mann; po 30 Din gg. polkovnik Časni, Otič, Hoenigmann, Krell, Karbeutz, dr. Kunst, Leskovšek, Negri, Skoberne; po 20 Din: gg. Almoslechner, Bračič, Ferant, dr. Jesenko, Kager, Košir, Koenig, K rajne, Martini, Pelikan, Rauch, Lager, dr. R. Sada nik, dr. B. Sadnik, Taček. \Vambrechtsas mer, Zannv, Stoessl. Staudinger in Schram in po 10 Din gg. Berna, Hohnjcc, Janič, Lapornik, Leskovšek, Rebeuschegg, Rauch, Martini, Staudinger in Žurman, skupno v gotovini 9155 Din. Razen darov v goto* vini je prejelo društvo tudi razne darove v materijalu in sicer: g. Rakusch je daros val za novi dom 50 kompletnih jedilnih priborov, lesni trgovci gg. Kukovec, So* din, Borlak in Tepey pa les za klopi in mize. Za tombolo so darovale razne tvrd* ke svoje izdelke, med drugimi Knez & Co. razne dragocenosti, Premogokopna druž* ba v Laškem premog, zaloga piva Union dva zaboja piva, g. Rebek veliko tehtnico, tovarna volne v Ogulinu dve veliki voh neni ruti, steklarna v Hrastniku zaboj razs ne posode, tovarna lončenih izdelkov Libojah 30 kosov posode, tkalnica v Št. Pavlu balo platna itd. Cisti donos Mate* rinskega dne je znašal 6554 Din, tombola pa je prinesla čisti dohodek 24.214 Din.
Pripomniti je treba, da je celjska jav* nost priskočila društvu na pomoč s prav posebno pozornostjo in mu tako omogo* čila, da je moglo izplačati dozdaj ne le prvi obrok kupnine v znesku 50.000 Din, temveč tudi domu pripadajoče zemljišče in stroške vknjižnine v znesku 8750 Din. S tem je postalo društvo lastnik doma.
Dalje je društvo nabavilo novo postelja nino in najnujnejše pohištvo, za kar je izdalo okrog 30.000 Din.
Popravila doma, ki znašajo okrog 40.000 Din, so deloma tudi že krita, tako, da bo društvo koncem letošnjega društvenega leta večja bremena že zmagalo, dočim mu potem ostaneta še dva obroka po 50.000 Din. plačljiva v dveh letih. Kakor pa je videti, bo celjska javnost priskočila dru* štvu tudi v bodoče na pomoč, saj bo ime= la priliko videti, kako bogato se obrestu« jejo vsi darovi, naloženi v to humano oods jetje.
Letošnjo sezono bo društvo imelo v do» mu 4. po potrebi celo 5 kolonij. Prva, ob* stoječa iz 65 oseb. je odpotovala v Baka* rac 4. in se vrne 26. t. m.; druga odpotua je 28. t. m. in ostane do 19. julija; tretja od 19. julija do 9. avgusta; četrta od 9. avgusta do 30. avgusta.
Med koloniste sprejme »Kolo« tudi 30 revnih otrok, deloma po znižani ceni, de* loma brezplačno. V ta namen je dovolil odbor pri svoji zadnji seji znesek 11.000 dinarjev.
Z ozirom na sedanja bremena društvo ne more v ta namen žrtvovati večje vso* te, ko pa se jih bo iznebilo, bo priskočilo revnim slojem velikopoteznejše na pomoč.
V nadi, da so s tem poročilom v glav* nem informirani o stanju društvene bla* gajne in o njenem delovanju vsi cenjeni darovalci in dobrotniki, se še enkrat za vse darove srčno zahvali v imenu Kola Marica Senječeva, t. č. predsednica.
Prodam železniško
RESTAVRACIJO
z lepim poletnim vrtom, novo notranjo opremo in prostori, v najboljšem obratu, zaradi smrtnega slučaja V rodbini, z večletno pogodbo, a z dovoljenjem železniške direkcije — takoj! Lepa in sigurna pridobitna prilika za marljive ljudi. Krasno stanovanje z vsem komfortom v hiši. Najemnina nizka in solidna. V mestu so vsa srednja in visoka učilišča. Resni reflektanti dobe informacije v »Savezu gostioničarskih zadruga« v Zagrebu, niča 146. L 8839
Kar enim rešitev,
je drugim poguba
Planine, planinci, plezalne ture in čudne usode z vrvjo
Vrv je najvažnejši pripomoček hri-bolazca, ki ljubi plezalne ture. Čuva ga padca in mu nudi možnost, da se v obupnem položaju lahko reši s spuščanjem čez stene. Pa tudi prj planinskih ponesrečencih iera zelo važno vlogo, da niti ne govorimo o tistih primerih, ko je hribolazec v planinah zašel, pa je prišla rešilna kolona in mu je prinesla z vrvjo rešitev v največji stiski.
Toda plezalčeva vrv ima dva konca. Kakor je po eni strani lahko silno koristna, tako lahko povzroči nesrečo ali naravnost vodi v katastrofo. Ni malo primerov, ko je nesrečnemu privezan-cu strla rebra, stisnila prsi, da je še jedva dihal. Zato je bila in bo plezalna tehnika za hribolazce po strmih gorah še dolgo predmet, ki je vreden največje pozornosti in obdelovanja baš zaradi velikih koristi, ki se pa lahko pri neveščem in neopreznem ravnanju iz-premene v škodo.
Roke — nositeljice trupla
Laik si predstavlja spuščanje po vrvi kot nekaj silno lahkega in samoumevnega. Kdor pa je to reč kdaj sam poskusil, ve. da je stvar mnogo teži a. Ali si neuk turist utegne predstavljati, kakšna moč je potrebna v rokah, da plezalec lahko vzdrži ravnotežje na tenki planinski vrvi? Res je sicer, da skušajo plezalci zadržati naglo drča-nie navzdol po vrvi z nogami. A korist od tega je prav malenkostna.
Mnogo turistov, ki so presilno verovali v moč svojih rok, je to naivno vero poplačalo s ceno lastnega življenja, ali pa jim je vsaj prineslo nenadejana presenečenja. Tisti, ki je odnesel pri tem samo velike mehurje in opekline na rokah, se lahko imenuje srečnega, kajti kronika planinskih nezgod pozna nešteto primerov, ko so takšni poskusi končali z razbitimi udi.
Takšen primer se je n. pr. zgodil na znanem VVinklerjevem stolpu v Dolomitih. Zelo sipreten plezalec se ie hotel vrniti z vrha k tako zvani Stabe-lerscharti. Ondotni položaj pa je podoben položaju cerkve z dvema zvonikoma. Plezalec pride ob vsakem poskusu v nevarnost, da sede v vilice med oba stolpa. Mož, ki ga imamo tu v mislih, se je prepozno zavedel, da bi se pravočasno ustavil na vrvi. Roke so mu odpovedale. Koža se je neusmiljeno cefrala in besne bolečine so ropale obupanemu plezalcu zadnjo zavest. Le srečnemu naključju se ima zahvaliti, da ni v tem položaju strmoglavil v kakšen prepad. Spustil je vrv in je srečno priletel na skalo, kjer se je držal tako dolgo, da so prišli ponj rešitelji.
Mnogo slabše se je odrezal neki drugi alpinist na Raxu. S prijateljem sta
se napotila po skalovju, ki je bilo enemu izmed obeh precej tuje. Dočim je prvi plezalec po vrvi dosegel cilj, se je drugemu jelo zapletati pod nogami. Imel pa je vase veliko zaupanje, ker je bil dober telovadec. Ko se je spustil kakšnih 15 metrov globoko, je izpustil vrv in truplo je zažvižgalo po zraku. Sreča mu je bila kolikor toliko mila. Padel ie, a ne na skale, ampak na grušč in je obležal nezavesten, vendar pa živ. Svojo neopreznost je plačal z zlomom ene noge in z majhnimi notranjimi poškodbami.
Čudno naključje se je primerilo tudi nekemu planincu na Totenkirchlu pri Kufsteinu. Lotil se je pustolovske plezalne ture z vrvjo, ki mu pa, dasi je bila 30 m dolga, ni zadoščala za nameravano podietje. Nato ga je našel turist, ki mu je ponudil svojo vrv. Sedaj sta se oba odpravila na pot. Sestopala sta na ta način, da sta vrv večkrat odvezala in zopet privezala. Prišla pa sta do mesta, kjer ni bilo mogoče naprej ne nazaj. In dočim se je prvi zavedel nevarnosti, je drugi šel v past. Padel je dvanajst metrov globoko, si zlomil tilnik, nakar je mrtvo truplo z razbito lobanjo izginilo v glo-bočini in temi strašnega prepada.
Rešilna bilka se utrže...
Vse to so pa le primeri, ki so jih zakrivili neprevidni alpinci več ali manj sami. Neprimerno hujši so primeri, ko brez krivde plezalca odpove vrv. Starejšim in izkušenejšim alpinistom je morda še v spominu katastrofa na Mat-, terhornu iz leta 1865., ko so prvič priplezali na vrh gore. Nesreča je hotela, da ta zmaga ni bila brez človeških žrtev. Pri plezanju se je namreč bila utrgala vrv, ki jo ie prerezal ostri rob skale. Reč se je zdela ljudem tako neverjetna, da so se udeleženci ekspe-dicije zaradi dogodka morali zagovarjati pred sodiščem. Domnevali so namreč, da se je v skupini sami našla
oseba, ki je z nožem zlohotno prerezala vrv in tako povzročila smrt tistih, ki so viseli na nji.
Tipičen primer te vrste se je zgodil tudi 28. maia 1911 na Gamshaltu. Neki dijak iz Monakovega se je z dvema prijateljema odpravil v planine. Vsi trije so šfci po hrbtu planine navzdol.
Ogorelo, zdravo kožo
dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z
NIVEA-CREME
tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z NIVEA - CKEME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea - Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave.	Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din.
Trgovina v JugosJav«j«: Jugosl. P. BEIERSDORF & Co., d. s o. j., Maribor — Meljska cesta 56
Miguel Zamaquis:
Dva klobuka
Bfio je zvečer, v času, ko večerni mrak prehaja v orno noč. Taksi se je približal pločniku in dve roki sta hkra-tu segli po kljuki na avtomobilskih vratih. Ena je bila roka elegantnega gospoda, ki je nosil na glavi cilinder. Druga je bila tudi roka elegantnega gospoda, a ta je nosil trd klobuk, ki mu je dajal vdez poslovnega človeka.
»Jaz sem prvi dal znak vozito, naj se ustavi«, je rekel z nervoznim glasom gospod s cfltn.ckom.
»Oprostite, jaz sem bil prvi!« mu je tfkoro z jeznim po v dar kom popravil drugi pod trdim klobukom.
»Vobče pa ne vem, čemu bi se tukaj pogajal. Taksi vzamem jaz«, je dejal gospod s cilindrom na glavi.
»Ne, vzamem ga jaz«, je dejal oni v trdem klobuku.
»To bomo videti;. VI ste prostak!«
Prostak!... Ta žaiJjvka, dasi izven imode, je vendar spravite gospoda s t rdim klobukom na gla vi v Obup. Kljuka njegove pabce je v arafkiu opisala pohrkrog m nesreča je hotela, da se je cilinder drugega gospoda našel v sektorju, kakor veli s strokovnim izrazom geometrija. Posledica tega je bila,
da je padel ciinder na tHa.
Vsakdo ve iz lastne izkušnje, da »i nič slabšega kakor izgubiti klobuk. Že če ga odpiha burja, je neprletno; •kadar pa ga odnese tuja palica, je to naravnost neznosno...
Gdloglavi gospod je ves .pordel pod očmi. Nenadoma se je odnekod znašla 'njegova stisnjena pest in je sunila napadalca v trebuh. Pritisk je kazal na to., da mora biti mož izvrsten športnik.
Elegantni gospod s trdim kflobukomse je prekucnil, kakor je bil dolg in širok, »i je obležal na pločniku.
Privrelo je nekaj radovednežev. Prišel je tudi policijski agent in se je ustavil na mestu incidenta.
Prvo, kar so hoteli popraviti, je bilo, da so gospoda v vodoravni legi skušatli obuditi k zavesti. Nesli so ga na policijo, kjer so ga položili na trdo ležišče. Narednik s črnimi bricj pod nosom pa je medtem izpraševal gospoda s cilindrom kako se je bi odigral prizor. Gospod je" bfl ves razburjen, kaizal je dokumente ki ljuto pojasnjeval, da je začeli prepir gospod v trdem klobuku.
oPodoba je. da mu ni dobro... Zdi se mi, da bi bilo bolje, če W poslali po zdravnika... je izjavil eden izmed navzočih aigentov.
»Zdravnika ne bomo v tem času ni-
Tovariša, ki sta držala vrv. sta nenadoma začutila sunek. Osupla sta obstala in vprašala dijaka, kaj dela. Ko nista dobila odgovora, sta potegnila vrv kvišku. Bila je — prazina. Konec je bil gladko odrezan kakor bi potegnil z nožem in to dejstvo je povzročilo smrt plezalca. Razbito truplo so našli pozneje v grušču daleč spodaj med skalami.
Podoben zagoneten slučaj se ie primeril 15. novembra 1906 na Raxu. Dva turista-Dunajčana sta hotela preplezati neki prehod. Komaj 50 korakov od tam. kjer sta nastopila plezalno turo, je eden izmed alpinistov držal vrv, ki je nenadoma popustila. Potegnil jo je kvišku — odrezano. Rob stene jo je prerezal in planinec, ki je bil privezan spodaj, je strmoglavil v 300 m globok prepad, kjer je obležal za vedno.
Mlado življenje za natrgano vrv
Ker sta se oba zadnja primera zgodila z novimi vrvmi, je gotovo, da so stare, že rabljene turistovske vrvi še mnogo bolj nezanesljive od novih. Stare vrvi so odpovedale tudi neštetokrat pri reševanju ponesrečencev.
Dne 2. julija 1911 sta se podala dva mlada milanska turista s svojo sestro na vrh Corno Miller (3373 m). Vršič leži v Adamelski skupini. Vsi trije so razpolagali samo z enim cepinom jn z natrgano vrvjo. Morali so čez neko snežišče, kjer je mlado žensko izpod-neslo, da je zdrčala na neko polico. Bila je še živa; zlomila si je samo roko in je dobila nekaj prask.
Slabo opremljenima bratoma se ni posrečilo prizadevanje, da bi dosegla sestro, zato sta sklenila, da gre eden v dolino po pomoč, drugi pa ostane pri ponesrečenki. Rešilna ekspedicija bi utegnila priti na mesto nezgode šele proti večeru. Zato je skušal oni brat, ki je ostal v bližini sestre za tolažbo, izvršiti rešitev sam. Spustil,je navzdol obrabljeno vrv in ie prosil sestro, naj se priveže nanjo. Kljub zlomljeni roki je dekle ravnalo po nasvetu, nakar je začel brat vleči žrtev kvišku. Ko je že menil, da ie rešitev blizu, se je vrv nenadoma pretrgala na nekem obrabljenem mestu. Sestra je padla navzdol in to pot je obležala mrtva. Ko je prišel drugi brat z rešilno ekspedicijo, je bil mrlič ves raztreščen.
Poleg teh nesreč pa so znane še druge nezgode. Tako je n. pr. treščil zaradi slabe, stare in obrabljene vrvi v globočino 1. 1914. neki turist v Unters-bergu pri Salzburgu. Ko je bil že skoro izven nevarnosti, je odpovedala vrv in teža trupla g;? je potegnila v smrt. O stvari se je tedaj mnogo razpravljalo in pisalo.
Zadušitev vsled zadrgnenja
Slaba tehnika rokovanja z vrvjo pa hrani še druge opasnosti. Pri nas se kaj takega redko primeri, v tujih planinah pa niso redki primeri, da prinese vrv ponesrečencu namestu rešitve — pogin. Zgodilo se je, da S£> plezalci ovili preostalo vrv okrog vratu. Pri plezanju so se potem zadušili, ker jih je vrv prehudo zadrgnila. Primer te vrste se je zgodil v švicarskih Alpah, v bernskih planinah. Manjša turistovska družba se je podala z vodnikom na Rosenlauigov ledenik. Ledenik je imel več razpcklin. Turisti so šli v dveh Skupinah. Prvi se je posrečilo, da je prehodila snežno oviro na poti, drugi se .ie tam vdrlo. Plezalci so bili privezani na Vrvi. Navzlic temu, da je bil položaj silno kočljiv, se je prvi skupini posrečilo držati ponesrečence tako dolgo, da so. prihiteli drugi plezalci in so jih potegnili iz razpoke v ledeniku.
Kaj pa se je bilo med tem zgodilo? Mož, ki je visel na koncu vrvi, je bil napravil prerablo zanko. Ko so ga potegnili kvišku, so videli, da je ves plav v obraz. Od sebe ni dal nobenega živ-ljenskega znaka.
Zdai je bilo treba podvzeti vse, da se skuša rešiti zadrgnjeni turist. Obujali so ga z umetnim dihanjem in masažo. Ure in ure so minile in vse je že kazalo, da mož ne bo več oživel. Šele zvečer je prišel turist toliko k sebi, da je počasi odprl eno oko. Z naporom so tovariši dosegli tudi to, da je začel malo gibati z rj\ami. A začel se
kjer dobili«, je dejal narednk.
In komisar, ki je med tem pregledoval dokumente gospoda s cilindrom, je rekel:
»Glejte nu, saj ste vi zdravnik!«
»Zdravnik sem ... Dotktor Viredellet, internist v bolnici, ulica Lafayette 44.«
»Dobro. Ta človek 'je potreben vaše pomoči.«
»Ta človek, ki me je udaril s palico? Tega ne morete zahtevat, od mene.«
»Gospod doktor, v imenu postave vas pozivam, da nudite žrtvi pomoč, ki jo zaihteva njeno stanje.«
»Dragi moj... vi lahko zahtevate, a meni pravi vest, da ne morem biti v eni in isti osebi krivec in zdravnik...«
»iNlkari tako, gospod doktor... Storite kar morete, da se vsaj zavede!«
»Vi postopate brutalno.«
»Oprostite.«
»(Mu, ker ste se oprostili... V ostalem pa nisem poklicni boksar. Vsekakor stoji, da je bi on tisti, ki je začeli.«
Viredellet je šel v sobo, slekel površnik in ga odložil na stol, ki je na njem stal zmečkan cilinder, potem se je približal bolnikovi posteCi. Razgalil' mu je zgornji del života, potegnil jz žepa instrumente in vbr izginil onesvešč enemu 'injekcijo. V njem je prevladal zdravni-
je v vročici kmalu tako prevračati, da je bila velika nevarnost za vse ostale, da zdrknejo v prepad. Šele pozno ponoči se je pomiril, nekoliko zaspal, potem pa je ekspedicija krenila na pot, ker je bila sicer v nevarnosti, da zmrzne na planini.
Na podoben način je umrl svojčas prav odličen hribolazec dr. D. v Ziller-talskih Alpah. Prijatelju je dejal, naj
Prišel bo sveti Vid, črešnje zorijo fantje na travniku trav'co kosijo ... Vsaki ima koso, ki jo nabrusil bo — zjutraj, ko pride svit, gredo kosit...
štajerska.
Ki-ki-ri-ki ... se oglasi zaspano na koncu vasi. Ki-ki-ri-kii . . . Ki-ki-ri-kiiii . . . odgovarjajo vedno glasneje košati kokotj raz gredi. Točno ob treh se oglasi ta kmečka budnica, ko se da komaj slutiti prvi svit za daljnimi gorami in meče fante raz ležišč, ki se še pogreti niso utegnila. Kdo bo pa tudi spal. ko so noči (kakor devojke) tako svetle in tople . . .
Žebljev Peter je prvi na nogah. Pred koritom ob vodnjaku se krepko pre-tegne, malo na stran zategne ustnice: Ej-u-hu-uh! Z dvorišča plane ta krik moči in mladosti, se odbija od hiš in drevja, odmeva od logov in gričev. Od druge plati se oglasi Kovačev Janez, sem s polja krikne Janez Lahode, Trč-peška dva mu odpevata. To je fantovska budnica, za las podobna petelinji. Tako se pač zliva življenje v večnem akordu.
Sredi vasi se zberejo kosci, svetlo koso na rami, za pasom čepur. »Miha je pa spet kje zaspal,« rentači Peter nejevoljen nad nepotrebnim čakanjem. Pa komaj da zine, že krene Miha izza ogla ves razmršen, klobuk v roki. »Smo mislili, da te bo treba z zvodom dvigniti s parne,« ga podraži čokati Kovačev Janez. »Če bi nate čakal, bi še smrt prespal,« se odreže Miha.
Vsa prašna je velika cesta in zadnje zvezde mežikajo v jutranjem hladu. Kosci stopajo sočno. Trapeški France povzame, drugi pritegnjeno:
Dekle je na pragu stalo, svetle zvezde preštevalo . . . Svetle zvezde spat gredo Preljubi fantič, poj d' domov . . .
Fieu, ficu, ficu, ficu . . . zapojo brusni kamni po svetlih kosah. Iš-iš-iš hitijo kose med gosto travo. Rosa se zliva z nje. Razkoračeni se pozibavajo kosci v bokih, kakor brhki žrebci ali košata dekleta, ko gredo v nedeljo od maše. Za njimi se kopičijo debele redi sočne trave.
»Kar malo olja in jesiha bi bilo treba, pa bi sami angela jedili,« pomisli na glas Janez Lahode.
»Se bo še bolj svetila Prama in se še Ričke ne ustraši,« modrutie Kovačev Janez.
Ficu, ficu, ficu, ficu! pojejo brusniki. Iš, iš, iš hitijo kose v taktu med travo.
Ko prireže do konca travnika, počaka Peter, ki je naprej kosil in si prižge zetko: »No, jo boš pa ti mahnil na-
ški čut. Sedel je kraj onesveščenca in ga jel negovati z vso resnostjo kakor vsakega bolnika.
Ni trajalo dolgo, pa se je žrtev pod trdim klobukom osvestila. Vzdihnila je in kri je zadala proti glavi. Odprl ije bolnik oči in se obrnil k človeiku poleg sebe:
»■Hvala, gosood doktor. Neki prostak me je sunil, da sem padel.«
Miren, vendar pa sramujoč se svoje brutalnosti, je odvrnil zdravnik:
»Molčite o tem. Vse je mimo. Dihajte gfloboko.«
»Vi ste zelo ljubeznivi, doktor, a vedite, oni drugi je bil sirovež!«
»Ne tako, ne tako... Srknite to. Polagoma ...«
»Rešili ste mi življenje, doktor. Nikoli ne bom pozabil tega. Kje pa je sirovina, ki me je vrgla na pločnik?«
»He - he. Pred vami stoii in vas zdravi s svojim znanjem..: in s svojim srcem.«
Gospod s trdim klobukom ni mogel veneti tem besedam. Mrmral je venomer:
»Kaj. vi ste to? Vi? Alh, bežite nu, čemu me imate za norca?«
»Pomirite se, le pomirite!« je tolažil doktor. »Če ne bi bilo mene, bi morda že bili mrtvi.
ga po vrvi polagoma spušča navzdol. Ta je ubogal, stregel navodila in ravnal po poveljih od spodaj. Naenkrat pa ie glas utihnil. Tovariš je klical. Odziva ni bilo. Slednjič je potegnil vrv kvišku. Privlekel je k sebi namestu živega prijatelja dr. D. — mrtvega. Vrv, ki jo .ie bil slednji ovil okrog vratu, ie bila tako nerodno privezana, da mu je zlomila tilnik.
prej Miha^ da se ti ne bo dremalo, saj si komaj pol redi zadaj pobiral! Kar pri tretjem sklepu si odbijal, pa več pomandral kakor pokosil.«
Drugi se muzajo. Miha pa se počeh-lja po tilniku. Mogočne Petrove roke — le hlapec Jernej je morda imel take — so naphale mogočno red. Kakor velika cesta je ob njegovi redi. Jasne sledi gosto prestopajočih stopinj tečejo kakor dvoje kolodrižev. »Ne zmorem,« si misli Miha na tihem, na glas pa odbije: »Kakor da si na motor, si nagnete! rednjak. Saj nismo na fronti, da bi se .dekali' za njim. Kdo ga bo pa zganjal?«
... ficu, fic! — pravkar odbrusi Peter, dvigne v zamahu koso. Med razpeto srajco silijo na dan mogočne medvedje prsi, malce dvigne ramena, tilnik usloči kakor mlad bivol: »Jaz sem ga prignal do sem in ga bom še nazaj zganijal. Lej, takole ga mora!«
Dobra dva metra na široko in za četrt na globoko podira travo, res kakor motor. Kosišče se trese in škriplje v kljukah, široke pete njegovih čevljev se pogrezajo v mehko zemljo, da se zdi, kakor bi rastle iz nje. Po vrsti se razkoračijo vsi za njim in derejo travnik, da je ves soizan.
Muzika košnje: Ficu, ficu, ficu, ficu .. . Iš, iš, iš . . .
Od daljnih njiv zakasneli: pet-ped.i, pet-pedi . . . Sveže umito solnce se smeje veselo na obzorju, ko vidi, da ni zastonj dojilo gostih travnikov in fantov, ki bi se merili z njim samim.
Ob sedmih je zajtrk. Okrogla gospodinja rajloži iz košare kruha, špeha in vina. »Ni bogvekaj, pa bolj zalijte!« se opravičuje.
»Kaj. nj dobro? Da smo imeli to na Sv. Mihaelu, ko je bil madonar v deveti ofenzivi na nas cel teden in je za štelungami delal golaž iz smrdljive gobove juhe in .landšturmarjev', vam povem, sredi dneva bi bili začeli plesati in ukati, da bi Talijani mislili: Konec vojske.« Tako pohvali Peter in na debelo p op lahne.
Gospodinja ga hvaležno pogleda: »Veš, Peter, tudi nam je bila bridka. Rekvizioije, Madžari; od fantov pa nič glasu. Pa je prišla košnja, pa se je našel komaj star očanec, da nam je kose klepal. Edin fant v vasi je bil Tiš-lerjev študent, malo bolehen na srcu, pa se je neumnega delal, da so ga domov poslali. Ta nas je hodil budit, pa je naprej kosil kakor star kosec, da smo me zadaj kar po sapo hodile. Pa nas je videl, da vstajamo z rdečimi očmi in nas je tolažil: Nič se ne bojte, dekleta. so fantje preveliki lurnpje, takih se še krogla ne prime . . . Čeprav mu nismo verjele, nam je vendar dobro delo. Ko so prišli Rusi, je bilo pre-
»Oprostite — brez vas bi bil šele zdrav.«
»Nu da, saj ni nič. Evo, na bolje vam gre. Jutri bo vse dobro. Povejte mi samo, prosim, zakaj ste me udarili s palico?«
»Ker ste me psovali s sirovežem...«
»Vi menite, da je takšna beseda vredna udarca s palico?«
»Že mogoče, ampak udarec s palico po novem klobuku vam ni dal pravice do sunka v star želodec...«
»Rej je, obžalujem, da se je to zgodilo ...«
»Prav imate, nisem imel prav, ko sem^vas psoval s sirovežem.«
»Če bi bil vedel, da ste zdravnik, bi vam bil brez odloga prepustil taksi, saj vem, se je vam bolj mudilo nego meni.«
»Pomislite, da sem bil namenjen k bolniku.«
»Joj ... Prostim vas. hitite, hitite, da ne boste prepozni. Naročil bom taksi in se popeljem domov, čim se bom lahko dvignili z ležišča.«
»Dobro. Toda še prej vam bom napisal recept«
»Prosim. Tu moja posetnica«.
»In tu je moja.«
Tako sta sovražnika izmenjala po-setnici. Policija se nato na njun spopad ni več zanimala.
Zjutraj, ko pride svit - gremo kosit. e.
Zlata jutra slovenskih koscev — Padaj, padaj travica — jedla te bo
kravica...
čej bolje. Da ste videli Te rente ja, kako ie kosil!«
»Kaj ga ne bi bil videl!« vrže vmes Peter. »Saj sva jo Skupaj rezala. To je bil pravi kmet, vam rečem, da mu ni blizu ne daleč para.«
»Je umrl potlej v Strnišču za jetiko, revež,« vzdihne pobožno gospodinja.
»Kaj, za jetiko? Posušil se je kakor drevo ob dolgi suši in je usahnil, ko so ga s silo potegnili z rodne zemlje. Ko bi ga bili gor devali, gotovo bi bilo vse drugo zdravo, le srce bi bilo izsušeno, zgrbljeno kakor goba . . . Pras-ci!« si ie obrisal Peter s predpasnikom lista in vstal, potolkel zetko ob noht na palcu in si jo prižgal.
Par krepkih dimov — in že gre naprej muzika konšnje: Ficu, ficu, ficu, ii-cu . . . iš, iš, iš . . . V njenem taktu zamahujejo roke in pozencavajo noge.
Dekleta v belih predpasnikih plovejo kakor labodje preko širnega travnega morja. Nagajivo poje njih pesem: »Kaj te fantič nič ni sram, ves si švepast, pošvedran pa dekleta si lovil in pošteno jih dobil . . .«
Kose obstanejo in France zapre oči; »Kaj za mano si hodila, nisi mi miru pustila, vse bele dni . . . temne noči . . .«
Krepko zategne na koncu Kovačev Janez kakor orgle na koru.
»Kaj se le boste dedci repenčili, manjka se jih,« se odbijajo dekleta.
»Deklet pa na vsakega pet!« dražijo fantje.
Izpod gibkih rok vrši trava kakor da plešejo vrtinci po redeh. Vsa lica žarijo kakor zrela jabolka, vonj ženskega potu se meša z duhom veneče trave.
Sonce sope kakor iz krušne peči. Sušači sušijo seno kar iz sence, zadovoljno dremajoči. Zvečer pa puhtijo v svetlo noč gosti kupi, kakor zahvalne himne proti mehkemu nebu. V voljnem zraku plove hrepenenje in trka na okna, na srca: »Za vasjo je čredo pasla . . . V srcu je nastal nemir . . .«
Janko Kač.
šah
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Turnir v Liegu je na vidiku. V Hamburgu bo prav kmalu kongres svetovne Šahovske zveze. Zanimanje šahovske publike se že zopet odvrača od velikega turnirja v San Remu. Porabiti moram takorekoč zadnji moment, da še enkrat pišem o detajlih le pomembne prireditve.
Prvi zmagovalec turnirja, prvak sveta dr. A. Aljehin je vtisnil turnirju svoj žig in njegove partije so se študirale povsod, kjer se igra šah. Turnir pa je imel tudi interesantnega slabiča, Romija, ki ja bil zadnji, ki pa je\tudi igral svojo vlogo.
Romi je nadarjen. Ni več mlad. Ni verjetno, da bo postal važen za turnirje. Ostal je v veliki tekmi zadnji, čeprav se mu je videlo, da je pričakoval dosti, dosti V'3Č. Zdi se mi, da se še danes Romi čudi, da ni postal prvi. Delal pa je preglavice vsem in Spielmanna n. pr. je strahovito povozil.
Napačno je misliti, da se takega slabiča pozoblje lahko kar tako. Brez emocij ne gre skoro nikdar. Prav lepo kaže to sledeča partija iz San Rema. kii jo je z Romijem igral madžarski prvak Maroczv, izkušen in silno nadarjen, čeprav že star velemojster.
Beli: G. Maroczy Črni: M. Romi
1.	d'2—d4 '	d7—do
2.	Sgl—f3	Sg8—16
3.	c2—c4	_ — — Maroczv, ki se kot črni boji damskega gambita bolj kot kuge, z naslado poskuša enkrat uživati strahote te otvoritve z druge strani. Seveda si je pri tem obfital vse polno prijetnih momentov vočigled dejstvu, da mu je sedela nasproti največja žrtev turnirja. Ne damski gambit in ne Romi pa nista mogla obvarovati Maroczyja bridkih epizod.
3.	—------c7—c6
Slovanska obramba, ki se dost.j igra.
4.	e2—e<3	--— —
Energičneje je tu 4. 9bl—c3.
4.	_ _----e7—e6
5.	Sbl—c3	Lf8—b4 Nenavadna poteza, ki pa očividno ni slaba.
6.	Lil—d3	O—O
7. Ddl—c2	----
Maroczy se premalo briga za črnega lovca na b4. Bolje bi najbrže bilo 7. Ddl—b3.
7.	—__—	Sb8—d7
8.	0—0	Dd8—e7
9.	Lel—<12	— ---
Beli igra komodno. Najbrže je že bilo potrebno vzeti na d5, ker sedaj črni pride do udara v sredini.
9.------d5Xc4
10.	Ld3Xc4	Lb4—dO Grozi e6—eo, česar beli ne more preprečiti. Črni je vse težave otvoritve prestal.
11.	Le4—d?	e6—e5!
12.	h2—h3
Ta obrambna poteza je že potrebna, če hoče beli igrati e3—e4. Črni bi namreč sicer po po—e4 vzel na d4 in takoj uato igral Sf6—g4 z močnim napadom.
12.------Tf8—e8!
13.	Sf3—2-5	b7—h6
14.	Sgo—e4	Ld6—e7
15.	Tal—el	----
Maroczy je vendar origaniziral majhen pritisk na črno središče. Črni pa mirno razčisti situacijo v svoj prid.
15.	—____Sf6Xe4
16.	Sc3Xe4	Sd7_16
17.	Se4Xl6+	De7Xf6
18.	Ld2—c3	Df6—h.4
Enostavnejše je bilo brez dvoma 18. — — — e5Xd4. 19. Ld3 Xd4, Lc7—eo. Romi pa ne igra na remis. Pozicija njegova je dobra in nade na napad so izdatne. Maroczy mora iskati sam poteze, ki poenostavljajo igro.
19.	d4Xe5	Lc7Xe5
20.	Lc3Xeo	Te8Xeo
21.	f2—14	Te5—e8
22.	Kgl—h2	--—
Tudi beli se izogiba remiju. Na 22. e3—e4 bi seveda črni lahko odgovoril 22. — — — Lc8Xh3 in izsilil po 23. g2Xh3, Dh4—g3 remis, ker drugače tekač d3 pade.
22.	—__—	Lca—d?
23.	Dc2—c3!	---
Jako spretno pričenja Maroczy svoje priprave za napad. Dijagonala, ki jo je pravkar zasedla bela dama je zelo važna.
23.------Ta8—d8
24.	e3—e4	Ld7—cS
25.	Tel—e3	Dd8—e7
Črni se podaja v obrambo. Maroczy pa ne zagrabi takoj. Nekaj potez naredita sedaj oba igralca brez prave borbenosti. Najbrž sta oba mislila samo na časovno kontrolo ob 30. potezi.
26.	e4—eo	De7_d7
27.	Tfl—dl	Dd7_e7
28.	Tdl—el	De7—M
29.	Tel—fl	Dh4—e7
30.	Ld3—bi	Td8—do
31.	Dc3—c2	---
Prvi direktni napad!
31.	— —----g/—s6
32.	Te3—g3	— — — Pripravlja f4—fo.
32.--_ —	Kg8—f8
33.	Dc2-e2	De7—b4 Protinapad, predvsem na polje d2.
34.	LblXg6	----
MaroPzy žrtvuje brez vidnega uspeha.
Zanaša se na to, da dobi takoj dva kmeta za figuro in da obdrži napad. Partija stopa seveda po žrtvi v burno fazo.
34.------f7Xg6
35.	TglXg6	Kf8—e7 Gotovo najboljša poteza. Romi se sploh
brani dobro in iznajdljivo.
36.	De2—ho	Ke7-d8!
37.	DhoXh6	Db4Xb2
38.	e5—e6!	_ — ---
Beli mora uveljaviti kmete. Cmi pa ima zadostna obrambna sredstva in prav kmalu se pokaže, da Maroczyjev napad ni zadosti jak.
38.------Te8—h8
39.	e6-e7+	Kd8—e8? Odločilna pogreška. Pravilno Je bilo bežati na c7. Partija bi bila potem remis. Napaka črnega pa je opravičljiva. Sledeče kombinacije so zelo zamotane in baš odločilna poteza belega je silno presenetljiva. Tudi večji mojster, kot je Romt, bi bil prav lahko nasedel.
40.	Tfl—el!!	Td5—d2
Črni ne sme vzeti dame, ker dobi strahovit šah na g8. Tudi 40. —___ Lc8Xh3
mu ne pomaga, ker ima beli odgovor 41. Tel—e2! Sicer pa igrana poteza obeta takojšnjo zmago.
41.	D4i6—h6!! ----
Genijalna, odločilna poteza! Črni je izgubljen.
41.--_ _	Td2Xsj2+
42.	Ts6Xs2+	Th8Xh5
43.	Tsr2Xb2	Th5Xh3+
44.	Kh2—gl	Tb3—h7
45.	Tb2—h2	Th7—g7+
46.	Kgl—f2	Tg7—g8
47.	Th2—h6	Ke8-17
48.	e7—e8 postane	dama Tg8Xe8.
49.	Th6—h7+	se vda.
Radio
Jugoslovenska glasba v srednjeevropskem radiu.
V okviru velikih sokolskih svečanosti v Beogradu priredi beograjska radio*postaja v ponedeljek 23. t. m. ob 20.30 velik kon* cert jugoslovenske glasbe, ki ga bodo po* le« Ljubljane in Zagreba oddajale tudi vse češkoslovaške, poljske in avstrijske oddaj* ne postaje ter Budimpešta. Pri koncertu, ki bo nudil nam in našim sosedom bisere jugoslovenske glasbene umetnosti, sodelu* jejo: ga. Zlata Gjungjcnac, g. Milan Pih* ler, oboževana člana beograjske opere, cc* lokupni operni zbor in orkester pod vod* stvom dirigentov: Stevana Hrističa, ravna* tclja beograjske opere, Lovra Matačiča, bivšega dirigenta ljubljanske opere in skla* datclja Petra Krstiča.
Spored koncerta je naslednji: 1. Hristič: Jesen (poje zbor). — 2. Dve jugosloven* ski pesmi (ga. Gjungjenac). — 3. Dve ju* goslovenski pesmi (g. Pihler).. — 4. Hri* stič: Dubrovački rekvijem (ga. Gjungje* nac in mešani zbor). — 5. Gotovac: Jado* vanka za teletom (zbor). — 6. Hristič: Uvodna muzika za oratorij »Vaskrsenje« (orkester). — 7. Baranovič: »Licitatorsko srce«, baletna suita (orkester). — 8. Ko* njovič: »Knez od Zete«, glasbena drama (ga. Gjungjenac, g. Pihler in zbor). — 9. Krstič: Glasbena drama »Zulumbar« (ga.
Gjungjenac, g. Pihler in zbor).
«
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Nedelja, 22. junija
LJUBLJANA 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijsko predavanje. — 11: Kon* cert radio=orkestra; vmesne samospeve po* je gdč. Mlekuževa. — 15: Ljudska igra »Vozel«. — 15.30: Prenos sokolskih vežb iz Beograda. — 20: Prenos svečane sokol* ske akademije iz Beograda. — 22: Napo* ved časa in poročila. — Lahka godba.
Ponedeljek, 23. junija
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas* ba. — 13: Napoved časa, borza, reprodu* cirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnev* nikov. — 18: Koncert radio*orkestra. — 19: Avguštin in naša doba. — 19.30: An# gleščina. — 20: Koncert radio*orkestra. — 20.30: Prenos simultanega srednjeevropske* ga koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila.
Beograda. — 22.20: Prenos plesne glasbe
—	12.45: Koncert radio*kvarteta. — 17.30: Godba na harmoniko. — 20.30: Veliki ken* cert jugoslovenske glasbe. — 22: Poročila.
—	22.15: Narodne na ploščah. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.30: Pre* nos koncerta iz Beograda. — 22: Lahka godba orkestra. — PRAGA 17: Popoldan* ski koncert, r- 20.30: Prenos koncerta iz eBograda. — 22.20: Prenos plesne glasbe iz Moravske Ostrave. — BRNO 17: Prenos koncerta iz Prage. — 18.20: Reproducirana glasba. — 20.15: Predavanje o Jugoslaviji.
—	20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. —. VARŠAVA 18: Lahka godba orkestra. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Repro* ducirana glasba. — 12: Opoldanski kon* cert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.10: Glasbeni program za deco. — 18.30: (Gra* dec) Štajerski skladatelji. — 20: Hrvatske pesmi. — 20.30: Prenos koncerta iz Beo* grada. — 21.30: Večer nemških nar. pesmi. BERLIN 19: Orkestralen koncert. — 21: Operni večer. — 21.30: Mešan program. — Godba za ples. — 24: Slovo od pomladi. FRANKFURT 19.30: Slavni diletantje. — 20.30: Prenos serenade iz Hamburga. — 22.15: Orkestralen in pevski koncert. — LANGENBERG 17.30: Koncert Mozarto* ve glasbe. — 20: Koncert orkestra. — 21: Bachove skladbe. — Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega pro* grama iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Kon* cert ciganske kapele. — 19: Koncert soli* stov. — 20.30: Prenos koncerta iz Beo* grada. — 22.45: Jazz*band. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Dramski
večer in koncert lahke glasbe.
Torek, 24. junija
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas* ba. — 13: Napoved časa, borza, reprodu* cirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnev* nikov. — 18: Koncert radio*orkestra. — 18.30: Reproducirana glasba. —_ 19: Delo* vanje čeških in jugoslovenskih žena v So* kolstvu. — 19.30: Ruščina. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba.
—	12.45: Konccrt radio*kvartcta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 18: Prenos kon*
certa iz »Moskve«. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20: Koncert komor*
ne glasbe. — 22.10: Prenos tujih postaj. — PRAGA 17: Popoldanski koncert — 19.20: Prenos iz gledališča: opereta »Trije muške* tir ji«. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO
17: Popoldanski koncert. '— 18.15: Reoro* ducirana glasba. — 19.30: Prenos operete iz Prage. — VARŠAVA 18: Orkestralen in klavirski koncert. — 20: Operni večer. — DUNAJ 11: Reproducirana giasba. — 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Koncert or* j kestra. — 20.50: Slavlenje kresnega večera. | — Koncert orkestra. — BERLIN 18.40: Proslava kresnega večera. — 19.30: Prenos iz Leipziga: »Mojstri pevci norimberški« (3. dejanje). — 20.30: Sluhoigra. — Lahka godba. — FRANKFURT 17.20: Popoldan, ski koncert. — 19.30: Prenos vsega pro. grama iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Plesi in koračnice iz oper. — 20.10: Koncert komornega orkestra. — 21: Pev* ski koncert. — STUTTGART 19.30: Or* ! kestralen koncert. — 20: Koncertni večer, j — 21.30: Zabaven program. — 22.30: Ro* j mantične klavirske skladbe. — BUDIM* ■ PEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30 j Koncert vojaške godbe. — 19: Madžarske j pesmi s cigansko godbo. — 20: Večerni j program. — 22.10: Reproducirana glasba. RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Vokalen in instrumentalen koncert.
Kino
Kakšne filme obeta Ufa v prihodnji sezoni?
Minuli teden se je zbralo v Neubabels* bergu pri Berlinu v Ufinih najnovejših ateljejih za zvočni film nad 500 zastopni* kov nemškega in inozemskega tiska. Nc* vinarji so si ogledali pravkar dograjene zvočne ateljeje, prisostvovali snemanju ne* katerih zvočnih filmov v delu, potem pa je zbrane novinarje pozdravil glavni rav* natelj družbe g. Correll ter jim dal glede Ufine produkcije za prihodnjo sezono na* slednja pojasnila:
Od meseca maja dalje dela Ufa s polno paro na dogotovitvk prvega dela svoje pro* dukcije za sezono 1930*31. V načrtu so se* veda sami govoreči in zvočni filmi. Izkust* va po vsej Nemčiji in tudi v inozemstvu so pokazala, da nemo platno daleč ne do* seže niti približnega uspeha kot zvočni in govoreči film. Zato je načrt, da bi se po* leg zvočnih proizvajali tudi nemi filmi propadel.
Prvi del Ufine nove produkcije obsega 18 filmov. Od teh sta »Tiger« in »Na robu Sahare« že gotova. »Tiger« je izredno r.a* peta kriminalna drama, izdelana kot govo* reči film. V glavnih vlogah nastopajo C h ar* lotte Susa, Gertrude Berliner, Harrv Frank i. dr. Film je imel v Berlinu ogromen uspeh. »Na robu Sahare« pa je prvi zvočni in govoreči kulturni film, ki nam predočuje Tunis z okolico, tamošnje prebivalstvo, njega šege, navade, eksotično živalstvo in vse to ne le v sliki, ampak tudi v živi be* sedi in glasu.
Tretji film, ki bo kmalu dogotovljen bo »Hokus=Pokus«. V glavnih vlogah bodo igrali Willy Fritsch in drugi. Godba: Ro* bert Stolz, Emil Jannings, ki je s svojim prvim govorečim filmom »Modri angel« žel triumfe na triumfe po vsem avetu. V Ljub* Ijano pride ta film šele v septembru. Jan* nings dela zdaj na drugem svojem govo* rečem filmu, ki se bo imenoval »Ljublje* nec bogov«. Njegova partnerica v tem filmskem delu je Olga Čehova. Film, či* gar dejanje se vrši v ozračju velikomestne opere, nam predočuje usodo velikega umetnika in obeta biti nekaj res epohal* nega.
»Strel v filmskem ateljeju« je nadaljni film, ki bo kmalu dovršen. Zanimiv.bo zla* sti zaradi tega, ker bomo kot gledalci za* sledovali delo v današnjih zvočnih atelje* jih. V glavni vlogi Gerda Maurus. Kot še* sti film pride na vrsto opereta z original« nim naslovom »Die drei von der Tanki stelle« z Liliano Harvey in Willv Fritschcm. Godbo, izvrstne šlagerje »Prijatelj, dober prijatelj«, »Pesem o kukavici«, »Ljubček, srce Te pozdravlja« in »Najprej pride ve* lik vprašaj« je komponiral k filmu Werner R. Heymann, ki trdi, da bo ta opereta nak* krilila vse slične dosedanje izdelke.
Doba kralja Friderika Velikega bo pove* ličana v grandioznem zgodovinskem vele* filmu »Das Flotenkonzert von Sans=Souci« v katerem bo predstavljal Otto Gebiihr znamenitega pruskega vladarja Friderika Velikega kot umetnika, diplomata, vojseo* vodjo in človeka. Dejanje filma se vrši tik pred sedemletno vojno. »Rosenmontag«, ie nadaljni film in je nekaka pesem o poročniku in njegovi ljubici, pesem o dveh zaljubljenih srcih, ki ju življenje loči in združi šele smrt.
Tem filmom bodo sledile opereta »Plavi slavček« z Lissy Elster v glavni vlogi, mu* zikalična zakonska komedija »Moja žena?
Zgodba, ki ni zgodba
»Ne priznavam umetnika, ki raz-2 ali a pred svetom svojo lastno be-tožno dušo.«
Tone Seliškar (»Slov. Narod«, št. 129. — 7. VI. 1930.)
To se je zgodilo v našem glavnem mestu, v časih, ko so bili tako lepi, da jih človek ne pozabi nikoli.
V uredništvu »Dnevnika« so imeli mo.io zgodbo, napisano v temperaturi tridesetih stopinj pod ničlo. Črnilo je zmrzovalo, besede pa so bile vroče kakor železo v moji glavi.
Zgodbo .ie nesla v uredništvo sama gospa. Iz ljubezni do bližnjega in iz spoštovanja do nauka, da je človek ustvarjen za delo. kajti brez dela ni denarja in brez denarja ni jela, kaj šele sobe in postelje ali celo zdravnika. Dobra gospa je vzela zgodbo s seboj k maši in jo nesla potem v uredništvo. Resnično gin jena mi je pripovedovala o dobroti, ki jo je storila, in jaz sem ji veroval in takoj mi je bilo bolje.
Železo v moji glavi se je ohladilo in želodec se je že davno privadil jane-ževemu čaju, moja zgodba pa je še vedno ležala v uredništvu. Pričel sem dvomiti v gospejino verodostojnost in ta mod dvom je bil z vsakim dnem
večji in obupnajši, dokler se nekega večera ni spremenil v čisto nejevero. Bil sem že toliko boljši, da mi ni bilo treba ležati v postelji. Stopil sem do gospe in ji z vso obzirnostjo omenil, da bržkone ni bila v milosti božji, ko .ie nesla mojo zgodbo v uredništvo in da zato nisem kriv, če sem še vedno njen dolžnik. Dobra gospa me je prosila, naj ne govorim tako pregrešno, in mi je pomilovalno zaupala, da ima drugega najemnika, da pa naj bom brez skrbi, ker razume moj položaj in da bo počakala z mojim dolgom, dokler si ne opomorem. Vse dotlej pa bo obdržala moje knjige. Drugega nič.
Od dneva, ko je nesla gospa zgodbo v uredništvo, pa do tega večera, je minilo natančno osem tednov. Krasni časi, polni vere in upanja.
Ko sem stopil drugi dan prvič spet na uLico, je sijalo solnce tako toplo in čudovito kakor še nikoli. Moji koraki so bili prožni in ves sem bil prerojen. Skrb, kako- in kam bom prenesel knjige, mi je vzela dobra gospa, vse drugo pa ni nič, če je človek zdrav in sposoben za delo. In denar? Denar pride sam od sebe. Samo začeti je treba. In meni ni treba niti začeti, saj leži moj denar v uredništvu »Dnevnika«. Samo ponj je treba!
Vesel zdravja in denarja sem hotel kar steči po stopnicah gori v uredni-
štvo, pa se mi je stemnilo in jedva sem se držal za ročaj, tako sem bil slab. Solnce me je omamilo, prenaglo sem hodil, sem si očital. Pa sem šel počasi gori po stopnicah in vprašal po gospodu uredniku.
Gospod urednik je sedel za mizo in pušil cigareto. Baš je puhnil moder Oblaček dima predse, ko sem spregovoril. Kratka, toda zelo jasno sem povedal, čemu sem prišel. Tako, tako! je dejal prijazno, mi velel sesti in pričel riti z obema rokama po kupih papirja, ki je bila obložena z njim dolga črna miza. Dim fine cigarete, ki jo je bil položil gospod urednik na rob mize, se je elegantno vil proti stropu. Hm, hm, tako, tako — j? prijazno vzdihoval gospod urednik im brskal med papirji. Lepo pišete, je dejal, in veseli me, da vas poznam osebno. Tudi vaš psevdonim je prikladen. Kaj? Moj psevdonim? Saj sem vendar napisal na zgodbo svoje pravo, pošteno ime, sem se čudil v mislih in sem že odprl usta, da opozorim gospoda urednika na njegovo zmoto, ko je nenadoma nehal premetavati rokopise in je, obrnjen proti meni, rekel ljubeznivo: Vem, vem, dobra stvar je, zdrav humor z zdravilnim sarkazmom. Našim citat el jem so vaše stvari zelo všeč. Zdrav humor, všeč eitateljem? Zmota gospoda urednika bi mogla biti zame usodna. Hotel
sem mu pojasniti zadevo, pa sem za-ječal, tako me je nekaj zbodlo nekje v drobovju. Gospod urednik se je ozrl in vprašal, če sem morda bolan. Tako bledi ste, gospod Kremenec, se je nasmehnil in pristavil: Res, prikladno ime. Rokopis ie že v tiskarni. Tu imate dve sto dinarjev, ostalo dobite po pošti.
Dve sto dinarjev? Dve sto dinarjev! mi je brnelo v ušesih, ko sem stopal po ulici med opoldanskim zvone-njem. Kaj pesvdonim! Kaj humor in sarkazem! In kaj gospod Kremenec! Dve sto dinarjev! Zdrav humor z zdravim sarkazmom!
Stopil sem v restavracijo in si naročil juho. In potem meso s prikuho. In potem četrt vina. In cigarete. Prvo kulturno kosilo po trinajstih tednih diete in samote. In tako prijetno je bilo sedeti pri belo pogrnjeni mizi — z rožami pred seboj, z denarjem v žepu, s temperiranim želodcem — v družbi ci-vihzirancev, da sem pozabil na vse, kar je bilo in sem sanjal sanje, ki jih sanjajo le meščani in petičniki.
Izvolite plačati, gospod? me je prebudil iz mojih meščanskih sanj "natakar z računskim listkom v roki. Juha 3, meso s prikuho 12, vino 4.50. Kruha. gospod? Dva. En dinar. Cigarete plačate malemu. Dvajset dinarjev se- ,
Po dnevnem naporu zahteva vaše živčevje kaikor tudi celo telo osveže-nja in Okrepčila. To vam nudi
Eau de Cologne Mon Parfum
odličen proizvod tvrdke
Parfumerie Bourjois Pariš
Edino zastopstvo:
Mr. ph. Bela Vary, Zagreb
Smičiklasova ul. 23. Telefon 49-99.
Vaša žena?«, velika revija vseh filmskih, varijetetskih, gledaliških in športnih zvezd* nikov in zvezdnic »Dekle med zvezdami«, nato še filmi, katerih naslovi so zaenkrat že določeni in sicer »Pesem iz Heidelbers ga«, »Ukradeni obraz«, »Moj zaklad svira klarinet«, »Slovo« in »Mesto ljubezni«. Skoro na vseh teh 15 filmih se v Ufinih ateljejih dela že sedaj z vso marljivostjo in hitrostjo, ker morajo biti filmi gotovi do septembra. Tedaj se namreč pričenjajo priprave za drugi del Ufinega program?, ki bo obsegal po današnji sodbi še kakih 20 — .30 nadaljnih velikih filmov. Poleg vseh gori naštetih filmov pa pripravljajo v ateljejih Ufe še 18 malih kulturnih fil* mov, seveda zvočnih s pripadajočimi pre* davanji kot n. pr. »Kaj se uče živali«, »Življenje palčkov v oceanu«, »Varnost v zračnem prometu itd., potem še 18 kratkih humorističnih uvodnih zvočnih filmov, zvočne filme s šaljivo vsebino ter koncert* ne točke, v katerih nastopa in poje slo* viti tenorist Alfred Piccaver, član Dunaj* ske državne opere.
Ufa se torej temeljito pripravlja na pri* hodnjo sezono in po vsej pravici lahko pii* čakujemo prav mnogo in lepega od nje* nih zvočnih filmov.
Rojstni meseci velikih zvezdnikov
Današnji radovedneži se zanimajo ra vse podatke in okoliščine, ki vladajo ob rojstvu kakega človeka, ker skušajo Ijud« je že na podlagi teh podatkov v naprej dognati značaj, starost, družabno pozicijo, skratka vso bodočnost novorojenca. Pra* vijo, da igrajo pri filmskih zvezdnikih me* seci njih rojstva veliko vlogo. Statistika namreč kaže, da so se v mesecih nove n* ber, januar, junij in september rodili naj* boljše plačani filmski igralci. Nasprotn i so oni, rojeni v mesecih februar, marc, maj in oktober od vseh najslabše hononrani. Evo nekaj primerov: V novembru so ro* jeni Reginatd Deimy (20. nov.), LavTer.ce Tibett (16. nov.), Lewis Stone (15. nov.), Raquel Torres (11. nov.), Marie Dressler (9. nov.) itd.
V ostalih srečnih mesecih pa Ramon Novarro, Joan Cra\vford, Conrad Nagel, Buster Keaton, Anita Page, Lon Chanev in drugi. Če je na teh domnevah kaj re>, sicer ne vemo, toda pravijo, da igrajo rojstni mesec, razne zvezde, planeti ;n druge še nepoznane sile ob rojstvu človo* ka veliko vlogo.
Filmski drobiž
Z letalom čez Montblanc. Filmska igral* ka Lene Riefenstahl, ki ima v visoko* alpinskem filmu dr. Sancka »Vihar nad Montblancom« glavno vlogo, poroča o do* sedanjem delu v tem filmu sledeče: »Vče* raj smo preleteli Montblanc in se spustili na tla pri Chamonixu. Jutri se prične na* ša prava hoja in tura na Montblanc. Ko sem včeraj gledala Montblanc od zgoraj iz našega letala — me je začela vsa stvar le malo skrbeti. Dobro, da se v viharju in vetru ni slišalo moje vpitje in kričanje — kajti prepričana sem bila, da nam polet ne uspe in da postanemo vsak trenutek žrtve tveganega podjetja. Za turo na Montblanc sem trenirala tri mesece. Sne* manje in fotografiranje filma v planinah bo trajalo po mojem računu najmanj 4 tedne in to v višini 4400 m — v coni, kjer je sedaj še mraz 40 stopinj C. Film bo se* veda zvočni in govoreči film ter vlada že danes zanj veliko zanimanje.
Prvi italijanski govoreči film. Ameriška družba Paramount, ki ima za svojo evrop* sko produkcijo v Joinvilleu pri Parizu prav na novo postavljene ateljeje — dela sedaj na prvem evropskem govorečem fil* mu »Žena, ki je lagala«. Za film v itali* janskem jeziku sta angažirana Maria Ja* cobini in Livio Pavanelli.
demdeset par s takso brez postrežbe, prosim!
Zunaj je sijalo solnce. Pomladno vrvenje, radost, življenje. Z očmi sem sledil rdeče oblečeni črnolaski, pa sem omahnil in le sreča .ie bila, da sem stal ob zidu. Na čelu sem čutil mrzle srage in mrzel curek se je razlil po mojem hrbtu. Kakšna sreča, da se je zgodilo to na križišču, kjer ljudje nimajo časa videti vsakega človeka. Ne-opažen sem se privlekel v avlo poštne palače in čeprav sem vedel že od nekdaj, da se tu ne sme postajati, sem zdrsnil na klop. Bilo je tako prijetno hladno in ljudje so tekali skozi avlo, kakor da nimajo drugega opravka v življenju. Videl sem jih s pismi v roki, z zavoji in nakaznicami. Eni veselih obrazov, drugi žalostnih pogledov. In kakor razodetje se mi je zdelo, ko sem videl, da imajo skoro vsi, ki nosijo nakaznice, žalostne obraze. In kakor da bi se bil spomnil zločina, ki ga nisem storil, sem stopil k okencu in kupil nakaznico. Z nalivnim peresom, edinim spominkom iz mojih resničnih meščanskih dni, sem izpolnil nakaznico: Gospod N. Kremenec, uredništvo »Dnevnika«, tu. Nakazani znesek: 169.25 Din. Prostor za pismena sporočila: Ostanek sledi. Ime odpošiljatelja:
Ivan Podržaj.
KRALJESTVO MODE
Male, a neobhodne modne potrebščine
Ob pogledu na kako izredno elegantno damo se večkrat vprašamo: kako je mo« goče, da je navzlic največji enostavnosti tako nenavadno okusno oblečena? Rešitev uganke leži v skrbljivosti opreme, ki je zgrajena iz mnogih malenkosti, katerih vsaka je sama zase brez pomena, a ki skupno tvorijo ono harmonično celoto, katero označujemo z besdo »eleganca«.
Počitnice so na pragu in vsaka žena je predvsem potrebna onih malenkosti, ki na prvi pogled izdajajo ženo z dobrim oku« som.
Predpogoj je seveda vedno: lepa prt* ljaga. Ni potreba, da bi razkošno učinko« vala, mora pa biti solidna. Važno je tudi, da je prtljaga enotna, kajti zelo neprijet« no deluje, če se posamezni kosi ne skla« dajo. Najprimernejša barva za prtljago je rjava, ker je zelo odporna, tako da se madeži, ki nastanejo na rjavih kovčkih, jedva opažajo.
Velikega pomena je velikost »kovčka za obleke« in so se izkazali za najpraktič« nejše dolgi in ozki kovčki, ki imajo po« leg predalov za obleke in perilo tudi od« delke za čevlje in druge malenkosti. Ra« zen tega se neobhodno rabi tudi usnjen karton za klobuke, ker so novi modeli šis rokokrajni in garnirani, tako da se le tež« ko zložijo v navaden kovček. Potrebuješ mo tudi dobro urejen, srednjevelik ne* cessaire s toaletnimi potrebščinami. Isto* tako ne smemo pozabiti karirastega plai« da. ki nam na vseh potovanjih izborno služi.
K najnovejšim delom prtljage prištevaš no tudi potovalno blazino iz jelenove kože, ki je zložljiva in izgleda kakor roč« na torbica. Te zložljive blazine so v vseh barvah. Navadno se nosijo v isti barvi kot potovalni dress.
Najiskrenejša želja vsake elegantne dame je — lisica. Modra, srebrna ali po* larna lisica, zakaj vsaka žena ve, da se taka dolgodlaka boa izvrstno prilega k licu in izredno poveča elegantnost celo« kupne opreme. Pa iudi pentlje iz herme« lina so kaj mikavne in ne preveč drage, nositi pa jih moremo popoldan in zvečer.
Klobuk iz klobučine z okrajci, ki se morejo odpeti, predstavlja priljubljeno modno novost, ker moremo na ta način en sam klobuk preurediti vselej tako, da se prilega k vsaki obleki.
Važen činitelj v okusni ženski gardero« bi so tudi različne ročne torbice; večerni in popoldanski modeli so navadno izve« zeni v »petit point«, kar spominja na sta« re gobeline, ali pa so izdelani iz biserne; ga veziva. Kopalne torbice so platnene in široko progaste.
Nerazdružljivi spremljevalci elegantne žene so postali različni »puder«maskoti«, doze za puder v obliki srečonosnih ali grotesknih živali.
Tudi čevlje moramo skrbno in z razu« mevanjem izbrati. K najvažnejšemu po« čitniškemu obuvalu prištevamo eleganten teniški čevelj, ki ga nosimo tudi na poti v kopališče, globoko izrezan platnen če? velj za na promenado in kopalne copatke v isti barvi kakor kopalna obleka.
Vodna žoga je najzabavnejša igračka za odrasle in zelo praktična, ker zavzema le malo mesta v prtljagi, saj je popolno« ma zložljiva.
Za kopelj se nosijo še ogrlice iz gumi« jastih biserov in solnčnik iz oljnatega papirja.
Štiri pare rokavic
rabi moderna žena, če hoče biti na vi« šku elegance, kajti rokavica se je tako uveljavila, da se danes smatra za »condi« tio sine qua non«.
K športnemu kostumu nosimo enostav« no usnjato rokavico z zavihljaji, k obleki z dolgimi rokavi rokavice z nagubanimi
in širokimi »štulpami« in k brezrokavni kepsobleki napol dolge rokavice. K ves černi obleki se brezpogojno nosijo po« polnoma dolge rokavice, ki morajo učin« kovati s svojo barvo in brezhibno obliko.
Starinsko stilizirani ovratniki
so značilni za novo modo in vsled tega vredni pozornosti. Ti ovratniki se ravna«
jo po srednjeveški modi in različnih bie« dermaerskih kreacijah.
Zdravniška posvetovalnica
ABC. Ce je Vaša bolezen tedaj nastopi« la, bo prav verjetno, da gre v kolikor se more sploh sklepati na kako bolezen :z Vašega popisa, za vnetje (katar) sečnega mehurja, katerega glavni znak je v Vašem slučaju tiščanje na vodo. Za utrditev diag« nože pa ne zadostuje tak nepopolen popis, temveč je poleg drugega potrebna še ke« mična in bakteriološka preiskava vode, da se s tem izklučijo druge bolezni. Pri na« vadnem katarju se zapisujejo razni čaji, da se splakajo sečna odvodih in s tem razredči voda, razen tega pa se dajejo tudi notranja sredstva, ev injekcije. Je pa raz« lika pri lečenju akutnega in kroničnega vnetja. Da se Vaše stanje natančnejše ugo« tovi, boste že morali vsaj enkrat k oseb.ii preiskavi. — G. F. M. v Lj. Ad i. Pr. kroničnem alkoholizmu leži vzrok tej za« svojenosti (kakor tudi pri drugih strupih: morfij, opij, kodein, heroin, eter ;tJ.) v človeku samem in je takorekoč zasidran v konstituciji. Pri nas so zasvojenci še precej primitivni in jih bo večina naklo« njena alkoholu v sicer prav različni kon« cčntraciji. Alkaloide zavživajo zelo pogo« sto ljudje, ki so jim ti strupi že poklicno dostopni. Odvadne kure s pomočjo »po« sebnega« sredstva bodo le začasnega po« mena, ako imajo sploh kakšen usneh. Ni misliti na to, da bi se dala izvesti takšna odvadna kura s trajnim uspehom izven za« voda. Kakor hitro pa je zasvojenec, ki je »ozdravljen« zapustil zavod, zopet popol« noma svoboden, seže o prvi priliki po stru« pu, pozabljene so vse obljube in gorje se prične znova. Zanesljivega' sredstva z za« jamčeno trajnim 'uspehom medicina zaen« krat, žal, ne pozna. Boj proti takim stru« pom je sedaj skoraj brez praktičnega po« mena, zlo se more odpraviti le s smetre« nimi evgeničnimi ukrepi. Ad 2. Sestavine omenjenih tablet so v splošnem železo, apno in nekaj zelo redilnih snovi, vse več ali manj v precej koncentrirani obliki. Dvomimo, da bi si bolan človek mog.il re« generirati svojo kri in živce kar rako z jemanjem takih tablet, ker bi bilo lečenje anemije (malokrvnosti) in nevrasteniic (psihastenije) zelo enostavno. Na d-ugi strani pa ne gre odreči takim sredstvom vsake učinkovitosti, pač pa je sicer dobra in izdatna hrana po navadi cenejša kot vsako tako zdravilo. Priznati pa moramo pri takih lekih sugestivni moment. Bolnik — pravi ali namišljeni — trdno veruje v efekt kure in ima zaupanje do zdravila ;n kjer ni pravega zaupanja, tam tudi zdrav« nik ne bo mogel doseči polnih uspehov. — Ga. R. S. v P. Phlebitis imenujemo vnetje vene (žile dovodnice), prav mnogokrat se iz različnih vzrokov vnamejo one v be« drih, tem lažje, če so bile že preje napete, razširjene (krčne žile). Pri takem vnetju je ležanje v postelji skozi par tednov (!) neobhodno potrebno, ker mora dotični del telesa mirno počivati. Proti vnetju se de« lajo kot v Vašem primeru obkladki, ven« dar kaže primerno zavarovati z mažo (pa« sto itd.) občutljivejšo kožo, da se ne vna«
mr Prihranite si bivanje v zdravilišču!
Ako trpite na protinskih in revmatičnih bolečinah, znakih arterijoskleroze (poapnenja žil), če se Vas polašča nespečnost, šumenje v ušesih in omotičnost, potem uporabite RADIOSCLERIN KURO. Zdravniško priporočene, prosto prodajne, radio-dium vsebujoče RADIOSCLERIN TABLETE pospešujejo obtok krvi v žilah odvod-
nicah in utripalnicah, s čimer se odvrnejo vsi pojavi starosti in ostane delavna moč nezmanjšana. — Vsebina radija uradno ugotovljena. — Dobiva se v vseh lekarnah. Zaloga in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBECKUS«, Beograd, Zrinjskega 37. — Prospekte gratis in franko. 162
John K. Ne\vnliam:
Tekač
James Waddon, vodja izvozne tvrdke James Waddon in komp., je pritisnil na gumb zvonca pred sabo in je nestrpno čakal, da pride tajnica. Pol minute pozneje se je pojavila.
Zvonili ste, gospod Waddon?«
Rad bi zvedel podrobnosti o naši pogodbi z Jamesonom. Pozabil sem, kdaj smo jo sklenili. Pred letom dni nekako, kaj ne?«
»Da, gospod Waddon!«
»Rad bi j< dobil čim prej. Prosim, gospodična Jonesova!«
»Takoj, gospod Waddon.«
Gospodična Jonesova je ostavila šefovo sobo in zaprla vrata skrbno za seboj. Odšla je naravnost k prokuristu Brownu, ki je sedel ob svoji pisalni mizi.
»Kaj bo novega?« je vprašal Brown. S«Ali bi stari rad govoril z menoj?«
»Ne, želi samo to, da mu priskrbite podrobnosti o pogodbi z Jamesonom. Se spominjate nanjo?«
Bro\vn je pomajal z glavo »Ne spominjam se. Tega bo morda poldrugo leto ali kaj...«
Gospodična Jonesova se je odstranila in Brown je poklical Smitha, ki ~ 2 bil podrejen samo vodji in prokuristu. Smith je vstal. »Želite?«
»Šef bi rad, da poiščete podrobnosti o pogodbi z Jamesonom. Saj se spomi-
njate?«
Smith je malo pomislil. »Komaj da se je spominjam,« je odvrnil. »Tega bo gotovo že dve leti ali tam okrog...«
Smith se je podal v naslednjo sobo, kjer je sedel ob pisalni mizi mlad uradnik, po vsej priliki nič preveč zaposlen, in je pospravljal svoj zajtrk. »Potrebujem vas, Robinson,« je dejal Smith.
»Prosim?«
»Šef si želi podrobnosti o naši pogodbi z Jamesonom. Saj se spominjate?«
Robinson je okleval in bobnal s prsti po pisalni mizi. »Jameson...« je menil, »počakajte, da pomislim... A tega je vendar že dolgo. Pred tremi leti ali tam nekako, kaj ne?«
Smith se je vrnil v svojo sobo, med tem ko je stopil Robinson k ekspedieij-ski mizi, kjer je sedel Ted Perkins, tekač.
»Ted,« je dejal, »šef hoče vedeti podrobnosti o pogodbi z Jamesonom. Ali se spominjaš ?«
Ted je odložil časnik, ki ga je bil bral, in skočil kvišku. »Pogodba z Jamesonom? Da, spominjam se. To je bilo pred devetimi meseci, kaj ne?«
»Mogoče.«
»Prosim, hipček potrpite. Takoj jo najdem.« In Ted se je podal v registraturo, kjer je brskal nekako minuto časa. Potem se je vrnil s pogodbo vrokah. »Tu je,« je dejal. »Saj je prava?«
Robinson je preletel listine. »Prava
je,« je odvrnil. »Hvala.« In podal se je v pisarno, kjer je izročil pogodbo Smithu.
»Hvala lepa, gospodična Jonesova,« je dejal šef, ko mu je tajnica izročila pogodbo. »Ste zelo ročni in sposobni.« Gospodična Jonesova se je polaskano nasmehnila. »V redu,« je dejal šef. »In sedaj bi lahko opravila korespondenco.«
Gospodična Jonesova je sedla in vzela svinčnik ter beležnico v roke. Waddon je preletel s pogledom pošto, ki je ležala pred njim.
»Kaj pa je to ?« je vzkliknil nenadoma in izročil tajnici list papirja. »Od koga je to? Meni čisto neznano ime . . .«
Gospodična Jonesova je prebrala pismo. »Od Teda Perkinsa, našega tekača,« je dejala.
»Našega tekača . . .« je zamrmral šef, »pozabil sem popolnoma, da imamo tudi tekača. Rad bi povišek plače, kaj ne?«
»Tako piše.«
»Kako dolgo je že pri nas?«
»Nekako leto dni, gospod Waddon.«
Waddon se je vznevoljil. »Resnično, povišek bi rad. Pri meni dobi povišek, kdor si ga zasluži. A o tem mladiču nisem še sploh ničesar slišal. Bržkone spi ves čas v pisarni. Prosim, povejte mu, da ni vsa njegova dosedanja služba vredna niti pennyja in da ni o kakšnem povišku plače niti govora. Ali ste razumeli?«
»Gotovo, gospod Waddon,« je odvrnila gospodična Jonesova
me še povrhu koža. Trenotno bo to vnet« je kože važnejše, da se ne inficira 5e ko« ža. za to pa boste morali vprašati zdrav« nika za nasvet, ki bo moral to vnetje ko« že videti. Mazanje kože je izvajati zelo previdno in nalahko, ker je vsako masi« ranje takega uda strogo prepovedano. Slab apetit je, ako ni posledica glavne bolezni, čisto gotovo povzročen po dolgem ležanju. Ko boste smeli zapustiti posteljo, se bo to v rckonvalescenci polagoma popravilo sa« mo od sebe. — Ga. E. F. Ste že napravili zadostne kure z onimi praški? Poskusite z Impletolom, ki ga pa dobite le na re« cept. V nekaterih primerih je bil uspeh trajen. — Gdč. E. B. v Lj. Brez osebne preiskave ni možno dajati kaka navodila. Ako so bolečine tako hude, pojdite čini« prej k zdravniku, kirurgu ali ortopedu. Morda pa ni sedanja bolezen v zvezi s prejšnjo. — G. V. K. v V. N. Ako sta 1"» la že dva kolega od specijalista v Zagreou preiskana, tedaj ne bomo mogli pri naj« boljši volji ničesar dodati onim nasvetom. Pri vsem tem gre najverjetnejše za fcarar (vnetje) dihalnih potov in sicer od gol« tanca skozi jabolko v sapnik in najmaajše bronhe. Pri tem ni potrebno, da bi bila pljuča bolna. Če se pojavlja isti katar pri več poedineih, tedaj bo vzrok za vse ver« jetno isti. Najbrže gre za takšne prostore, ki niso iz higijenskega vidika na višku. Je možno izdatno zračenje učilnice? Kakšr-i pa so tla" v učilnici? Napojite uh s praš« nim oljem, vsaj enkrat v mescu. Šolarji naj osnažijo čevlje (in bosa stopala) izven sobe. Dajte učencem tozadevna higijenska navodila naravnost med poukom. Ne smemo se čuditi, če reagirajo sopila na to stal« no draženje z malimi delci (pretežno mi> neralij) s katarjem. Katar sopil povzroča po Vašem popisu najbrže prah, ki ga med poukom vdihavate in to čisto mehanskim potom. — G. F. M. v Lj. (Nadaljevanje.) II. Doslej Vam nismo še povedali, kaj je prav za prav rak. Vsi deli (organi) telesa sestoje, ako se jih ogledamo v tankem bar.-vanem prerezu v mikroskopu, iz samih ke« pic posebne snovi (protoplazme. prasnovi), iz takozvanih stanie ali cclic. Vseeno je. kje preiščemo organ. Vse te stanice se raz« vijajo v normalne organe po potrebi, v ko« likor zahteva funkcija organa takšno ra« stenje, ako pa gre za prekomerno rasten je takšnih staničnih kompleksov («tkanin), ki ni več potrebno ali celo škodljivo telesu, govorimo o bulah, gobah (tumorjih, blasto« mih). Nekatere bule so indiferentne, če si« cer ne pritiskajo na važnejši organ, druge pa rastejo brezmejno in uničujejo pri tem vsa druga tkiva, se ne ustavijo niri pred kostnim tkivom (kostjo), ki 10 sčasoma uničijo. V splošnem imenujemo rakštie bu« le rake v širšem smislu besede, jno bulo, ki nastaja spccijelno iz povrhnic kože ali sluznic, pa raka v ožjem smislu. Nevaren ie rak zaradi tega brezobzirnega rastenja, ker sproti pokončava zdrava bližnja tkiva, nevaren je. ker se širi po ostaiem telesu po mezgovih žilah (bolj redko po Krvnih) in nevaren je, ker nastajajo v rakastem tkivu precej strupene snovi, ki sicer niso
Jfllado§lna
lepota!
NOVA KOtA OBRAZA. Z uporabo
4>ohalne£a medir-ia. biološkega preparata dr. Donaine & Gie., Paril, »A-^triger* S(>e«Ul Venue« postane J obrar. t 10—14 dneh pomlajen Izguu'jo M. xa viIbo vse jrube, madeži, pege, boboljiee, maiCoba in groba koža — Obrar. poslane noreu. svež in mehek, k-jkor pri majhnem otrok«. — Garnitura atane 92 Dia.
LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA
ec okrae vt*kc dfcine. C« prav so •prša i« ta*o jako lakrlijana ia viseč«, lotuia bodo z uporabo »Lait da Jnnoc »vidno bujno«, okroglo«! in trdno«* v najkrajšem iaa«. Stani <« Din.
RAVNO DRZANJE TELESA M doseže z nufifcvijo »Saj« Geradeha.1-
terja«. Poe^žu.'« normalno dihanje in pravilno deiovanje pljuč.. V 14 dneh ee pripognien in grh»*t hrbet popoinotna poravna Stane 32 Din.
»CENTI POLI A« koametičnj *ave4, Zagreb, Jartličevj g. 2aMevajv» brecplafeM ilaatrrrranc Maika!	IV
karakteristične samo za rake, pač pa vo« dijo do hujšanja, stradanja, Kateremu končno človek podleže. (Dalje prihodnjič.)
Košnja ob pravem času
Pri nas kosimo travnike največ dvakrat. Kot živinorejska dežela pridelujemo raz« meroma mnogo sena in travniki zavzema« jo velik del kulturne površine. Čas košnje je za dober pridelek zelo važen, vendar se pri nas temu vprašanju ne posveča dovolj pažnje. Kmetovalci so navajeni začeti s košnjo ob tem ali onem svetniku, kar je krajevno vendar nekoliko različno, na pri« mer po sv. Antonu, pred kresom, po kre« su itd. Ti svetniki so se vkoreninili, ven« dar pa niso za današnje stanje travništva, živinoreje in našega gospodarstva uteme« ljeni.
Kakovostno je seno najboljše pred cvet« jem trave, po cvetju pa je slabo. V mla« dih travah je odstotek najvažnejšega hra« niva. beljakovin, največji pred cvetjem, po cvetu pa se manjša. Ko pojema obseg be« ljakovin, pa narašča odstotek lesnine in neprebavljivosti. Od srede aprila do sve« de junija pade v travah odstotek belj'ako« vin za polovico, to je od približnih 26 od« stotkov na 13 odstotkov, odstotek lesnine pa porase v istem času od kakih 17 — 18 odstotkov na 28 odstotkov. Čim dalje te« daj čakamo s košnjo, tem bolj olesenijo trave in je seno za krmo tem manj vredno, čeprav ga je več. Iz tega sledi, da se ko« šnja nikakor ne bi smela ravnati po ne« kem datumu ali po kakem svetniku, nego jc čas določati tako. da dobimo mnogo in dobrega sena. Toda kako naj se to spozna? Saj naša travniška ruša ne obstoji samo iz ene vrste trav in zelišč, temveč iz cele kopice le«teh.
Žc Rimljani so rekli, naj se pričenja ko« šnja, preden seme zori. Pri obilici travnih vrst pa to ni tako enostavno, zakaj čas cvetenja je tako različen, da more razlika znašati celo do 10 tednov. Najbolje bomo odrezali, ako se ravnamo po eni sami tra* vi, ki jo je v travnikih največ, ki jo je lahko spoznati in ki tvori nekako zlato sredino glede časa cvetenja. Najbolj pri« poročam za vodilno znamenje travniško bilnico. Za dosego čim več in dobrega se«
bi bilo pričeti s košnjo tedaj, ko ie bil« niča po večini v cvetju. Ta trava je do« mala vsakemu kmetovalcu znana in cvete v prvih dneh junija. Vendar pa bi tlede teh znanilk časa košnje bilo treba pri nas vršiti točna opazovanja, da bi končno ve« deli. kaj je za naše kraje najprimernejše. Točnih ugotovitev za to pri nas namreč še nimamo.
Zgodnja košnja ima tudi to prednost, da potem trava zopet mnogo krepkeje odga« nja ter se bolje obrase in je tedaj pričako« vati, da bo manjši pridelek sena nadokua« dila boljša košnja otave. Razne snovi, ki so v travah pred cvetom nagrmadene kot rezerva, se večji del porabijo za cvetje in za izgraditev semena. Rast rastline med cvetenjem in po njem zastane in so med cvetenjem porabljene snovi za seno izgub« Ijene, za otavo jih pa man jka v koreninah. Zgodnja košnja sena tudi omogoča zgod« nejšo košnjo otave, kar je posebno pri nas važno, da jo pravočasno pred jesenskim dežjem pospravimo na svisli.
Prav tako ni priporočljivo puščati travs zaradi semena zoreti z namenom, da bi se tako travnik najceneje sam zasejal. Tako pozno pokošena starina je žalostna krma. ki ima malo beljakovin, pa mnogo lesa in je slabo prebavna ter se je živina brani. Kjer je travnik pri nas premalo goien. ie ruša že itak slaba, plemenitih trav prema« lo in je samozasejanje negospodarsko. Le majhen de! dozorelega travnega semena (v kolikor sploh ostane na dotfčnem trav« niku) najde namreč možnosti, da vzkali. Pmetno zasejanje kupljenega in na vpo« rabnostno vrednost kontroliranega .»eine« nja je pač bilo in bo še vedno najbolj go« spodarsko.	Dipl. agr. A. Jamnik.
Srajce za gospode
bele, prvovrsten šifon, modne, cefir in po-pelin, panama športne, spalne srajce, vseh vrst delavne srajce, spodnje kratke in dolge hlače, fine in navadne, po konkurenčnih cenah nudi	8806
F. & I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29.
Dr. MIlan Vidmar:
Opazke k debatam
© elektrifikaciji
Naprosili smo prvega našega strokovnjaka v elektrotehničnih vprašanjih, retkorja ljubljanske univerze g. dr. Milana Vidmarja. da nam pove svoje stališče v elektrifikacijski razpravi, ki se je razvnela v zadnjem času. G. rektor se nam je ljubeznivo odzval z naslednjim člankom:
Po časopisih se je zadnje dni razvnela temperamentna borba okoli vprašania elektrifikacije banovine. Najrazličnejši argumeti nastopajo za in proti raznim projektom. Zdi se mi pa, da široka publika ne more sledit debatam, da bi pa vseeno rada vedela, za kaj gre. Zato se bom na Vašo željo, g. urednik. potrudil prav enostavno povedati, kako stvari stoje.
Elektrifikacijski načrt banovine
Načrta tunovine najbrže ne poznani, sai mislim si, da ga ne poznam ker to, kaj se piše in kar se navaja v debatah, m n.kak načrt. Baje ima banovina ze celo vrsto elektrarn in graditi hoče diu-ge To kar ima, pa ni dosti, tdino na Završnici stoji elektrarna, ki nekaj pomeni, pomeni pa predvsem zato. ker njeno delovanje ne stoti na realmh gospodarskih tleli.
Nočem biti krivičen. Vem, da je elektrarna lepo zgrajena m da dobro oskrbuie velik konzumni krog. I oda gospodarski temelji ji niso v redu. Zgrajena z zlatimi kronami, je pa te krone lepo pustila spremeniti se v papirnate. Elektrarna ne kaikulira pravilno, ne skrbi torej za investirano glavnico. Vodne centrale, ki ne bi briljantno uspevala, če si ji na mah odpiše vsa ah skoro vsa investirana glavnica, ni na
svetu.	,
Opasnost takega ravnanja z obče Koristno napravo leži v tem. da druge naprave, zgrajene v okolici, ki morajo računati točno, ne pridejo do pravega razvoja. Vsaka elektrifikacija je vendar važen del narodnega gospodarstva in gospodarski principi ji morajo biti jnerodajn .
Poleg Završnice je prevzela banovina v svoie roke elektrarno v Zagrad-cu. Prevzela jo je, ker ta elektrarna sama sploh ni mogla živeti. Slično je bilo v Zireh. Daljnovod iz Zagradca v Škofljico je tehnično čisto nemogoča stvar. V Cerknici stoji majhen Dieslov agregat (50 k. s.), ki ne pomeni za elektri-X kaciio prav nič. To bi torej bilo vse.
Da ta kompleks ni nastal po kakem široko zasnovanem načrtu, je več kot jasno. Težke gospodarske prilike so ga sestavite. Ce torej pravim, da na podlagi tega, kar vidim, načrta banovine ne morem poznati, sem bil gotovo točen.
»Jugoslovan« je v svoji številki z dne 18. t. m. navedel celo vrsto vodnih central za skupaj 339.900 konjskih sil, ki se bodo baje zgrad le. Za ta program, ki seveda zelo kontrastira s preteklostjo, bi bilo treba okroglo tri milijarde dinarjev. Ne verujem torej v take konstrukcije, tudi če jih banovina raztegne na 50 let. Tega denarja nimamo in če 'hi ga iz inozemstva dobili, ga ne b: prenesli, ker se električne centrale vedno zelo počasi začenjajo obrestovati.
V zadinjem času je banovina sklenila dogovor z državo zaradi dobave električnega toka iz Velenj. Ta tok poizkuša sedaj na brzo roko plasirati. Zdi se mi, da je po:zkus razpečavanta električne energije h Velenj edini realni del banovinskega elektrifikacijskega načrta in prav nič nisem v dvomu, da ni treba misliti na nič drugega kot na Velenje, ce govor:mo o elektrifikaciji banovine.
Kako hoče banovina izkoristiti Velenje?
Zadnjega pol leta se je pokazalo dovoli zanesljivih znakov za to, kako si banovina predstavlja svoje delo. Interesa nt ni so pri tem predvsem psihološki momenti. Želja, uresničiti vsa? nekaj, je čisto naravnim potom dovedla banovino najprej do tega. da je pustila večje projekte v nemar, da je koncentrirala svoje misli na Velenje in da je z Velenjem poizkusila narediti ne to, kar bi bilo res potrebno iz gospodarskih ozi-rov, kar bi pa b'lo zvezano z velikimi težavami, temveč to. kar bi na brzo roko dalo Velenju kot središču elektrifikacije realno lice. čeprav ne bi imelo pravega gospodarskega smisla.
Banovina si je torej pridobila Velenje, za Veleie si je iskala konsumenta lin ker je edini mo: ii i konsument, ki pride takoj v poštev, Ljubljana, se je obrnila na Ljubka no. Stvar je za banovino tako važna in pereča, ker nameravani dragi daljnovod iz Velenja do Ljubljane ne bi imel smisla, če bi na njegovem koncu ne bilo velikega konsumenta. Zato je nastal banovinski na-
črt preskrbe Ljubljane preko tega daljnovoda.
Ravno ta preskrba Ljubljane iz Velenja je pa tisti problem, ki najbolj razburja v zadnjem času javnost, o katerem se največ p še. ki pa je obenem široki javnosti 'najmanj razumljiv.
Pa vendar ta problem ne potrebuje bogve kašnih sredstev v debati in zdi se mi, da ga lahko popišem res tako, da ga bo tudi lajrk razumel. Seveda je treba izločiti iz problema vse tiste za-motanosti, ki so hote al' nehote prišle v debato, predvsem formo ponudbe banovine mestu, ki ie zares nepregledna.
Zakaj Ljubljana ni mogla sprejeti ponudbe banovine?
Ko se je banovina zavedla, da mora za vsako ceno dobiti konsumenta na daljnovod, ki ga gradi iz Velenja do Črnuč, je sestavila naslednji načrt: Ugotovila je, da je mestna elektrarna ljubljanska v preteklem letu za produ-ciranih 3,500.000 kilovatnih ur potroši- | la okoli 3.000.000 Din za kurivo in skoro 1.000.000 Din za tehnični personal ter mažo, skupaj 3,850.000 Din.
Sklepala je iz tega popolnoma na pačno, da ne bo za Ljubljano nikake izgube, če bo v bodoče Ljubljana plačevala za isto tokovno množino isto svo-to Velenju. Ponudila je torej Ljubljani tok ne glede na bremena, ki jih ima ljubljanska elektrarna.
Banovina ni upoštevala dejstva, da si je pravkar mestna elektrarna s postavitvijo novega stroja prihranila skoro polovico kuriva. Cez to po eksak tnih poskusih ugotovljeno dejstvo se ne more preiti z opazko, da so to samo prazne domneve. Poizkusi, ki so se izvršili zadnje tedne v mestni elektrarni ljubljanski, so točno pokazali, kako malo premoga rabi v primeri s starimi stroji novi turbogenerator.
Predlog banovine je tak, da bi šle vse koristi, ki jih je prinesel moderni stroj, za banovino, ne za Ljubljano. Obenem pa banovina ne bi hotela prevzeti bremen, ki jih je mestni elektrarni naprtila nova naprava. Banovina ne bi prevzela obresti in amortizacije nove naprave v znesku 1,850.000 Din na leto, pač pa bi si hotela zasigurati ves prihranek na premogu, ki bo letno znašal že pri sedanjem konsumu nad 1,00C.000 Din.
Kdor premisli vprašanje dobave toka iz Velenja v Ljubljano, bo hitro našel, da bi si mestna elektrarna prihranila samo izdatke za premog in mažo, če bi ustavila svoj obrat in vzete ves tok iz Velenja. Poskusi so pokazali, da nova naprava porabi za kilovatno uro samo 40 par za premog in mažo. Ce bi torej mestna elektrarna zares vzela tok iz Velenja po ponudbi banovine, bi plačala za produkcijske stroške kilovatne ure okroglo 1.08 Din, medtem ko bi v lastnem obratu za isto produkcijo izdala le 40 par. Da bi morala namreč v vsakem slučaju obdržati svoj tehnični personal in ga plačevati je jasno.
V	toliko je za lajika problem zamotan in opasen, ker ni gotovo da bi se podražitev električnega toka radi priključka na Velenje morala res tudi v prodaji pokazati. Cene toka v Ljubljani so danes že tako visoko nad direktnimi proizvajalnimi stroški, da bi tudi še onih 70 par na kilovatno uro, ki bi jih načrt banovine produkcijskim stroškom dodal, izginilo neopazno, pač pa bi seveda diferenca manjkala v mestnem budže-tu, kjer bi nesla že sedaj, pri razmeroma majhnem konsumu na 2,000.000 Din na leto.
Take izgube se v teku let nakopičijo in z vso pravico so zastopniki mestne občine ljubljanske govorili o 50 in več milijonih izgube, ko so odklanjali predlog banovine.
Kako naj torej gre elektri' Sikacija ?
Po prisiljenih potih gotovo ne. Ce se daljnovod ne da drugače opravičiti kot s priklopom ljubljanskega mesta na Velenje, potem pač ta daljnovod še ni goden. Po mojem mnenju je treba elek-trificirati deželo vedno tako, da ne nastanejo občutne izgube.
V	Ljubljani in okolici Ljubljane imamo že celo vrsto elektrarn, ki dobro preskrbujejo svoj teritorij z električnim tokom. Te elektrarne zaenkrat ne potrebujejo drugega pomagača. Velenjski tok, če je res tako cenen, bo potreben drugod, v Ljubljani zaenkrat gotovo ne. Seveda je neprijetna in težka stvar, z velenjskim tokom prodirati v kraje, kjer bo konsum šele nastal. Finančnih uspehov bi dolgo časa ne bilo. Take uspehe pa očividno banovina nujno rabi. zato ne išče elektrifikacije tam, kjer bi bila potrebna, temveč tam, kjer bi se zanjo takoj izplačala.
Zdi se mi, da je treba najprej obstoječe elektrarne pripraviti do sporazuma v tem smislu, da si bodo druga drugi prepuščale gotove delokroge. Le
na ta način bo preprečeno medsebojno rivaliziranje in zasigurana gotova začetna doba za miren razvoj.
V	drugi stopnji bi bilo važno pripraviti naše elektrarne do tega, da se električno zvežejo med seboj. Na ta način si bodo lahko pomagale v slučaju sile in prištedile visoke svote, ki bi jih drugače bilo potrebno investirati za obn.me rezerve.
Medsebojne zveze elektrarn bodo na vsak način tudi omogočevale medsebojno izmenjavanje odvišnih tokovih množin, kar bo gotovo v prid električnemu gospodarstvu in s tem konsu-menrom.
V	kratkem, mogoče v treh do petih letih bo prišel čas, ko bodo sedanje naše elektrarne postale premajhne. Takrat ne bo treba v prvi vrsti misliti na povečanje teh central z novimi proizvajalnimi stroji, takrat bo Velenje res lahko postalo središče našega električnega gospodarstva. Takrat ne bo več potrebno vsiljevati toka obstoječim centralam, takrat bo velenjski program zares aktualen.
Sicer pa Velenje danes itak ni v stanu dobavljati večjih tokovih množin. Vsa velenjska centrala ne zmore polovico tega, kar zmore ljubljanska centrala. Razpolaga namreč le z dvema generatorjema po 1000 kilovatov. Neracionalno bi bilo torej obrat ljubljanske elektrarne ustavljati v prid manjši elektrarni, ki leži 70 km daleč proč od Ljubljane in je za polovico manjša od ljubljanske.
Kako zvezo ima TPD s tem problemom ?
Edini razlog, ki bi res govoril za to, da se favorizira produkcija električne energije v Velenju napram produkciji v Ljubljani, tiči v tem vprašanju, ki je očividno zaneslo veliko ostrino v sedanje razprave o elektrifikaciji. V Ljubljani se kuri trboveljski premog, v Velenju velenjski. Trboveljska premo-gokopna družba ima sigurno interes na tem, da se električna energija proizvaja z njenim premogom. Nam vsem bo gotovo simpatično, če naša državna produkcija v Velenju uspeva. Cisto nepravilno pa je po moiem mneniu, da se zanašajo sovražnosti in pa tudi obrekovanja v debato o izrabi velenjskega premogovnika.
V	»Jugoslovanu« sem dne 17. t. m. opaziil, da se mi očita predlog, ki ga nikdar nisem stavil. Moje predavanje, ki se nanj opira »Jugoslovan«, je v prepis« deponirano na več mestih. Vsak hip se da kon sita tirati, da je pisec članka v »Jugoslovanu« sam dodal nekaj, na kar nisem nikdar mislil.
Z gotovo neženiranostjo se »Jugoslovan« tudi opira na besede, ki sem jih že enkrat moral žigosati. Res je, da se mnogokrat vmešavam v javne probleme elektrifikacije, res je pa tudi, da se ne nameravam tudi v bodoče odpovedati takemu vmešavanju. Univerze imajo za svoj narod dolžnost vzgajanja mladine in dolžnost svetovanja v važnih vprašanjih. Ce to komu ni prav, je to njegova stvar. Kdor pa upravlja svoje dolžnosti vestno, se ne bo pustil premotiti nikdar, če bo zadel na posameznika, ki poizkuša z namigavanji izpodkopati vero v nesebično javno delo.
Kdo naj gradi elektrarno na Ljubljanici
To vprašanje se je zaneslo v časopise kljub temu, da stvar stoji tako rekoč suib iudice. Neprijetno mi je, da moram tudi o tej stvari govoriti.
Bodoča hidrocentrala na Ljubljanici leži v sredini ljubljanskega okoliša, ki je dobro elektrificiran. Tok, ki se bo pridobil na Ljubljanici, mora seveda ostati mestu in edino ljubljanska elektrarna ga bo mogla primerno izrabiti.
Misel na odvajanje toka, produciranega v sredi Ljubljane, po dolgih ka-blovodih in daljnovodih bogvekam ven iz Ljubljane, samo zaradi tega, da doseže kakega konsumenta dravske banovine, je tako nenaravna in zverižena kakor je bil načrt ustaviti sedanjo lepo produkcijo mestne elektrarne v prid dobavi toka iz Velenja.
Dobro bi bilo, če bi banovina pravočasno uvidela, da ne hodi po naravni poti, da se ji preveč mudi. da ne upošteva gospodarskih pomislekov, in če bi odločno krenila na pravo stran.
Globoko sem prepričan, da bi vse naše elektrarne, seveda tudi mestna elektrarna ljubljanska, z veseljem sodelovale na skupnem organiziranem delu. Vse bodo še enkrat potrebovale Velenje kot pomočnika, nobena pa ne more danes zabiti Velenja kot konkurenta. Izven ljubljanske okolice ima. banovina še obširne teritorije, kier lahko že sedaj razpečava velenjski tok. Prav nič pa ne bo škodovalo, če bo poizkusila na Štajerskem zasesti gotov teritorij. Ce so res pravi nasprotniki elektrifikacije inozemski podjetniki, potem naj vendaj elektrifikacija banovine obrne svojo fronto proti njim, pa ne protj domačim elektrarnam. V takem boju bo upela banovina vse domače elektrarne za seboj.
Mislim, da bi se z nekoliko dobre volje še dalo kreniti na pravo apt
Elektrifikacija in TPD
Generalni direktor Trboveljske premogo-kopne družbe g. Rikard Skubec nas prosi za objavo naslednjih pojasnil:
V dnevniku »Jugoslovan« je izšel dne 19. t. m. članek v obliki razgovora z banom g. inž. Dušan Sernecom, ki razlaga svoje stališče napram problemu elektrifikacije Dravske banovine. V lepih besedah pojas-njuje g. šef banske uprave javnosti vzroke in cilje elektrifikacije in podčrtava na-ziranje, da se elektrifikacijski problem, kakor povsod, tako tudi pri nas zgolj s privatno inicijativo ne da sistematično rešiti. V toku svojih razmotrivanj prihaja g. ban tudi do interesantnih občih narodnogospodarskih zaključkov, v smislu katerih smatra, da udeležba tujega kapitala v naši produkciji ni v korist našim domačim stremljenjem, temveč da naš gospodarski razvoj celo ovira. Kot primer za to svojo tezo navaja Trboveljsko premogokopno družbo, o kateri pravi, da je poleg Zveze industrijcev in Mestne občine ljubljanske glavna nasprotnica njegove akcije za elektrifikacijo Dravske banovine.
Tri težke obtožbe je naperil g. ban proti Trboveljski premogokopni družbi.
Očita ji, da je »v oviro našemu gospodarskemu razvoju način eksploatacije našega premoga, ki je v Sloveniji dražji, kakor pač kjerkoli drugje, tako da nam onemogoča ceneno pogonsko silo, namesto da bi jo nudil«.
Predbaciva ji, da »ni nikdar hotela ume-vati naših gospodarskih potreb« in da se zato z vsemi silami upira elektrifikaciji pod vodstvom banovine, ki bi »zlasti napravila trboveljski premog nepotreben tam, kjer se prodaja pri najmanjših transportnih stroških najdražje,« ter bi tako »globoko zarezala v meso TPD«.
G. ban smatra, da je odpor TPD, o katerem govori, s stališča TPD »naraven«, obtožuje pa jo, da se bori z nedostojnimi sredstvi in pravi o tem: »V tem oziru omenjam kot karakteristikon, da je njen ravnatelj napram meni (g. banu, op. pisca) osebno izrekel grožnjo, da banovina brez volje TPD ali proti volji TPD elektrifikacije ne bo nikdar izvedla, češ da ima TPD milijone in bo tudi težke milijone žrtvovala, da naše namene prepreči, če je TPD na ta način nastopila proti meni, si lahko predstavljate, kako nastopa drugje.«
G. urednik! TPD res predstavlja »tuj kapital« v tem smislu, da je velika večina njenih delnic v rokah francoskih delničarjev. V njena podjetja je investiranih v današnji vrednosti okroglo 750 milijonov dinarjev večinoma tujega denarja, ki se obrestuje v zadnjih letih s ca 4.67%. Znana ekonomska resnica je, da se vse investicije v deželi brez ozira na njihovo provenijenco spremenijo v narodno imetje. Tam, kjer tuji kapital obratuje z domačimi sredstvi in z domačo delovno silo, deluje v stvari nacijonalno, ker tujcu ne prinaša več nego dovoljene obresti. TPD proizvaja letno vrednost v iznosu 300—400 milijonov dinarjev. Od te velike vsote je šlo n. pr. lani v inozemstvo za obresti (dividende in tanti-jeme) kvečjemu 30 milijonov, morda enako visoka vsota za materijal, ki se pri nas ne dobi (stroji itd.), ostali ogromni milijoni pa so šli za naše delavce, uradnike, trgovce, obrtnike, industrijalce, skratka: za naše narodno gospodarstvo. Kakor znano, se j naša država in naše narodno gospodarstvo mnogo trudita, angažirati za produktivno delo v Jugoslaviji tuji kapital, ker naši, svoje odgovornosti se zavedajoči državni in gospodarski voditelji dobro vedo ceniti blagodejnost tujega denarja za našo gospodarsko povzdigo. Smelo trdim, da se bo v naši domovini redko dobil primer tako cenega obrestovanja tujega denarja kakor ravno pri TPD.
G. ban nam zamerja, da je naš premog v Sloveniji dražji kakor kjerkoli drugje. Cene premoga se po vsem svetu ravnajo po občem ekonomskem principu povpraševanja in ponudbe. Tarifna lega rudnika in cene konkurenčnega premoga vplivajo odločilno na cene v posameznih krajih. Angleški premog se n. pr. v Londonu dražje plača, nego v Trstu. Podobno je s češkim in vsakim drugim premogom. Seveda pa TPD ne more držati cene, ki bi bile v kateremkoli kraju višje od kateregakoli enakovrednega tujega premoga, ker bi sicer pri današnjem svobodnem uvozu in tehnično dovršenem prevozu premoga njenega premoga nihče ne kupil. To je vendar vsakemu jasno. Res pa je, da je konsum premoga pri nas nekaj dražji zaradi javnih dajatev, s katerimi je neposredno obremenjen (banovinski davek, pokrajinski sklad etc.).
TPD se ne upira elektrifikaciji. Teza, da gre elektrifikacija na račun konsuma premoga in da se ji zaradi tega TPD v interesu svojega dobička protivi, je napačna. Dognano je, da elektrifikacija povečuje konsum premoga. To opazujejo v Franciji, Italiji, Švici, na češkem, v Avstriji in povsod v državah, kjer so bili izvedeni ogromni elektrifikacijski projekt. A tudi pri nas že imamo isto izkušnjo. Odkar je mesto Maribor z okolico priključeno na veliko falsko elektrarno, se konsum premoga z naraščajočo industrijo stalno dviga. Kakor znano, je TPD, ki razpolaga z lastno ogromno 10.000-kilovatno kalorično centralo, sklenila s Falo dobavno pogodbo, ki je omogočila elektrifikacijo veliekga dela slovenske štajerske. To je pač najboljši dokaz, da TPD nikakor ne smatra, da so njeni interesi z elektrifikacijo ogroženi.
TPD se kot eden od velikih faktorjev našega narodno-gospodarskega življenja za- j veda svojih odgovornosti in tudi svojih dolž- • nosti. Smelo rečem, da ne bo nikdo mogel navesti konkretnega dejstva, ki bi dokazovalo, da TPD noče ali ni hotela umevati naših gospodarskih potreb. Ni je nobene velike nacijonalne akcije, kateri bi bila TPD odrekla podporo; s ponosom se šteje med sograditelje naše tehnične fakultete, sodelovala je vedno in z znatnimi žrtvami pri vseh skupnih gospodarskih akcijah (naj navedem le akcijo za zvezo z morjem) še vedno je v državi na prvem mestu, kar se tiče rudarskih mezd, in njene socijalno-politične ustanove za delavstvo nadkrilju-jejo podobne akcije vsakega drugega jav-
nega ali privatnega podjetja v državi, njena tehnična ureditev je popolnejša nego ureditev kateregakoli drugega rudnika v Jugoslaviji. TPD spada tako ne le med naša največja, temveč za napredek občega gospodarstva tudi najpomembnejša domača podjetja.
Obtožba, da se TPD poslužuje nemoralič-nih sredstev, je naperjena neposredno proti meni kot vodilnemu ravnatelju. Ne morem verjeti v avtentičnost trditve, da sem skušal g. bana z grožnjami ustrahovati ter ga odvrniti od izvrševanja ukrepov, katere smatra po svoji dolžnosti kot šef javne uprave v naši banovini za potrebne. To hi bil poskus, na las podoben javnemu nasil-stvu in g. ban bi ga bil — z vso pravico — sigurno v kali zatrl. Razpravljal sem z g. banom opetovano — službeno in privatno — o elektrifikacijskem problemu. Najini razgovori so potekali vedno v kar najbolj prijateljskem in lojalnem tonu. Poznavajoč načine, kako so v drugih državah reševali elektrifikacijski problem, sem v teh razgovorih zagovarjal sistem mešanega gospodarstva, ki se je dosedaj še povsod najbolje obnesel. Naravno je, da sem pri tem imel v vidu tudi primerno sodelovanje IPD, katere kalorične centrale daleč nadkrilju-jejo vse druge centrale v banovini. Po mojem prepričanju TPD niti kot producenla, niti kot konsumenta elektrike ni prezreti. Reči smem, da je g. ban pokazal mnogo razumevanja za moje stališče. Izrazil je svoje prepričanje, da ne bo težko priti do aranžmana, čim bo pogodba z Ljubljano perfektna. Naši razgovori se niso končali z nikakim konfliktom. Nikdar se pa nisem posluževal, kakor se to v članku navaja, pri tem katerihkoli groženj, posebno nisem grozil, da bo uporabila TPD težke milijone v nečedne svrhe, kakor se to v članku na-migava. Ta očitek je žaljiv za mene in za g. bana. Glede mene predpostavlja nečastne metode, gospodu banu pa imputira, da jih je trpel, ne da bi bil takoj na nje energično reagiral.	Rikard Skubec.
Ali ste že naročeni na poučno ilustrovano tedensko revijo
v
SiivCjenje i« &ttei
Mesečna naročnina znaša le DINARJEV 8 DINARJEV
Hišo so prenesli iz Anglije v Ameriko
Henry Ford, ameriški avtomobilski kraKi, je kupil na Angleškem staro hišo iz 14. stoletja, ki bi jo rad presadil na svoj vrf v Deerbornu. Vsi sestavni deii te hiše so- prispeli lepo mimerirani m shranjeni v Ameriko, toda ameriške oblasti so prepovedale angleškim delavcem, ki bi morali hišo na novo zgraditi, delo na ameriških tleh. Nato je sporočil Ford oblastim, da prevzame osebno jamstvo za povratek angleških delavcev v domovino, čim bodo dovršili svoje delo. Ker je Ford najtežji ameriški milijardar in ker so ameriške oblasti vaSene zapreti eno oko še pred vse drugačnimi nepravilnostmi, bodo Fordovi želji po vsej priliki ustregle — ■navzilic vsem strogim zakonom glede priseljevanja v Ameriko.
Maturantka — voditeljica roparske tolpe
Pred hrnsko poroto se je začela razprava proti 13 članski roparski tolpi, ki jo je vodila absolventinja gimnazije Cecilija Barafkova. Tolpa je izvršila celo vrsto tatvin in vilomov. Proces, ki vzbuja ogromno zanimanje, bo trajal tri dni.
KOLIN IKA TVORNUA CIKORIJE LJUBLJANA.
ilBPii
Prava kolinska cikorija Darujte za slepce!
Pomladanski kasaški Derby-ineeting in concours M\w
11 si ni nlr	____ nn________■ w	s
na dirkališču na Teznu pri Mariboru
bo dne, 22. junija 1930
8872
Začetek ob pol 15. uri. Vstopnina »in 15-—. Avtobusna zveza z Glavnega trga.
D. Vargazon:
Balonček
Tonček
na travniku raja, rdeči balonček navzgor se pomika, z višine mežika — rajalcu nasd.ia.
Neslišno ob Tončku se veter ustavi, pomgne balončku — natihoma pravi: »Dovoli zdaj, Tonček, da z mano balonček k Oblakom se vzpne -pogledal bo svet,' saj vrne se spet — razloži ti vse!«
Od radosti Tonček prekucne se v travo, a z vetrom balonček odpluje v višavo.
Vse više in više ga veter podi, nad jezerom njiše, očaran strma.
Med čredo oblakov mu veter uide — ne sliši korakov in strah ga obide.
Prav nič ne razloči obdan ves s temo: od žalost; poči in pade v vodo.
Bibi naj si izbere
Na Jetkinem domu je Bibiča srečala Udlo. Ta ji je povedala, da je gospodična Fagerlundova razglasila po razredu, naj se nihče ne zgleduje na Bibiči Sten-senovi, ki povzroča svojemu očetu samo žalost in sramoto. Bibi je udarila s pestjo ob mizo: »Gospodična Fagerlun-dova naj kar mole!«
Kmalu nato je prišla Jetka in Bibi jo je jela izpraševati, kako je bilo v Švici. Ullina mama je prinesla gozdne jagode, a Bibiča se danes ni zmenila zanje. Ko je slišala vse. kar ]e hotela vedeti, je želela lahko noč in odšla. Na cesti se
.ie opotekala, naposled se je naslonila ob drevo n jokala, da bi se je še kamen usmilil. Mislila je. da bo umirla od žalosti.
V Bibiči jc neki glas neprestano vpra-
J, UL
še val: »Kaj naj storim? Kaj naj storim?« Mnogokrat v življenju je talko, da se človek izprašuje, kaj naj stori. In kadar se človek dovolj dolgo izprašuje, se oglasi drugi glas, ki pove, kai na? stori.
Strašno je bilo to. kar je pripovedovala Jetka. Vsak večer ob osmih se zapro velika hišna vrata z debelim železnim drogom. In še misliti ni na to, dta," bi človek splezal skozi okno; zakaj tudi okna imajo velike železne mreže. In če hodijo učenke na izpreilx>d, _ jih spremljajo učiteljce, ena spredaj, druga zadaj. In sedeti moraš pri mizi. kakor da bi imela kol v želodcu. Niti do sitega najesti se ne smeš! In vedno zaprta v sobah in pred hišnimi vrati železen drog! Kaj ti pomaga krasota gora, večni sneg, če se vrata ob osmih zvečer zapro in če te spremljajo učiteljice spredaj in zadaj na vsakem koraku.
Tisto noč je Bibiča s solzami v očeh zaspala.
To je bilo v soboto, edini dan. ko ve šel Bibin oče v kavarno.
Tam je igral s prijateljem biljard, a bil je ves čas tako razmišl&en, da so se mu vsi čudili. Neprestano je videl Bibin žalostni obraz pred seboj in naposled se je poslovil in odšel domov. Misel, da bo njegova ljubljena Bibiča v nekaj dneh odšla od doma v Švico ali pa na na grad Klinteborg in da je dolgo časa ne bo mogel videti, mu je trgala srce. Sklonjen je korakal proti domu in bil je videti kakor starec. Tiho se je splazil v Bibino sobo. S svečo v roki se je sklonil nad njeno posteljo in ko je videl njen objokani obrazek, so mu stopile solze v oči. Poleg Bibiče je ležala želva Polona in radovedno ogledovala doš-ileca.
Bibin oče je globoko vzdihnil. Kaj naj stori? Voščena kapljica je padla B bici na obraz. Zbudila se je. Odprla je oči, objela očeta okoli vratu s svojimi drobnimi rokami in zašepetala:
»Papaček, najbolje bo, da se ubijeva, zakaj jaz sem tako nesrečna, nesrečna!«
Oče se je zasmejal. »Bibi. povej mi vendar, zakaj si tako nesrečna? Drugače tako rada potuješ, zakaj se torej bojiš potovanja v Švico?«
»Oh, očka, tam imajo velika vrata z železnim drogom in zapro jih vsak večer ob osmih in niti misliti ni na to, da bi kdo pobegnili! In če te peljejo na iz-prehod, te spremljajo učiteljice spredaj in zadaj kakor redarji kakega pijanca .. Oh. papaček, da bi bila vsaj mrtva!«
Postajenačelnik je čutil, kako mehko mu je postalo okoli srca in bal se je, da ne bo mogel vztrajati na svoji želji. Sedel je na Bibiči no posteljo, uoibn.il svečo in dejal: »Luč me zbada v oči in v temi je lažje govoriti!«
In tako sta jela resno govoriti.
Njun pogovor se je končal s tem. da sta prišla drug drugemu na polovico poti naproti. Bibiči se ni bilo treba takoj odločiti ali pojde v Švico ali v Klinteborg. 'Najprej naj se pelje na skrivaj pogledat grad Klinteborg in če .ti tam •ugaja, bo ostala tam; če pa ii ne bo ugajalo, se bo_ vrnila domov in jeseni se odpravi v Švico. Morda tam ie niso vrata tako trdno zaklenjena in morda jih ne zapro že ob osmih zvečer.
Rešitev križaljke „Slon"
Vodoravno: 1. up, 3. mag, 5. Aral, 7. faun, 8. Bari, 9. Kranj, 11. Apo, 14. Trak, 15. Mia, 16. za, 17. ribe, 18. noč, 19. pi, "H. Atila, 23. Nil, 25. Nevton, 29. oh, 30. I,ia, 32. Madrid, 33. sipa, 35. Mia, 37. ban, 38. Ir, 39. lopata, 40. tt.
Navpično: 1. ura, 2. parasit, 3. mu-ezin, 4. an, 5. Abo, 6. Lipari, 7. Fala, 10. rtič, 12. okel, 13. na, 14. Iran, 15. M. O. L. (mestna občina ljubljanska), 18. nihilisti, 20. Eva, 22. ah, 23. nos, 24. mi, 26. Ema, 27. Trsat, 28. Osana, 31. amalgam, 34. pirat, 36. Ivo, 37. Bata.
Mala prijateljica živali
V jedilni sobi so sedeli: gospod in gospa Smodnikova, teta Mica in nečak Jože; pili so kavo in čitali časnike. Zunaj je besnela nevihta in težke kaplje so udarjale na okna.
Zdajci so se odprla vrata in v sobo je stopila mala deklica, premočena do kože. Prišla je i t šole.
»Atek, mamica!« je veselo vkliknila, »gleUa, kaj sem našla na ulici!«
In Anica si je previdno odpela dežni plašč in prikazala se je suha, umazana, mlada mačka, ki jo je dekictce stiskalo k sebi.
Anica je pričakovala veliko iznena-denje in veselje, a namestu tega je teta Mica ogorčeno kliknila: »Fej, kakšna ostudna žival!«
»Zakaj in kje si jo pobrala?« je vprašal oče z osornim glasom. »Takoj jo nesi nazaj, kjer si jo pobrala, in umij si roke!«
Anica pa je stiskala mačico na svoje srce in mirno odvrnila:
»Rešila sem jo smrti, zakaj lačna in bolna je in zdaj jo bom negovala. Zvečer, ko jo okopam, bo lepša od vas vseh!«
Oče je nagrbančil čelo in velel: »Meni nič mar, če bo lepa ali ne. Ne trpim v biši živali in svetujem ti. da me takoj ubogaš!«
»Podgane! Spet so skakale po sobi naokrog. Atek, če mi ne verjameš, pa poglej v mojo omaro, lam Jih je gotovo vse polno. Ce odpreš vrata omare, bodo skočile ven in moja mačkica jih bo po.edla!«
»Dobro,« je dejal oče nekam nejeverno in odprl omaro.
Nič se ni zganilo. Ena, dve, tri, deset, petnajst minut je minilo in še vedno se ni nič zganilo. Oče ie postajal nejevoljen in je z dolgo palico potrkal na omaro. To .ie imelo uspeh. V naslednjem trenutku je skočila velika, debela podgana iz omare, mimo navzočih naravnost proti mački, ki je stala v kotu sobe, A mačka, namesto da bi se vrgla na sovražnika, je povesila rep, skočila skozi odprto okno na ulico in ni ie bilo več na izpregled.
Vsi so se smejali. Oče pa se je spravil sam na lov na podgano. Kmalu jo je zopet našel m ko io je baš hotel s palico lopniti po črni glavici, se mu je vrgla Anica joka je pred noge: »Nikar, ljubi atek, prosim te, nikar! Ce sem že morala izgubiti mačko, naj mi ostane vsaj ta živalica!«
Oče jo je osuplo pogledal. »Menda nisi znorela! čemu naj ti bo ta zoprna žival!«
»To ni zoprna žival! To je ljubek morsfki prašiček, ki sem ga davi zaklenila v omaro.«
»Pa zakaj si vendar kupila to žival?«
»Ker nisem nikjer mogla kupiti podgan ...«, je ihte zajecljala Anica. -
Logogrif (črkovnica)
i. -S »c« začne se nekdanje obuvalo, S »kc skrbi za družino malo.
2.
»D« spada tudi med vrline, »1« ime je krSne pokrajine, »p« učenček pridni že pozna, >ž« mesto kave mleku se doda.
Zdajci pa se je Anica nečesa domislila: »Dobro, vrgla* ;o bom na cesto! A vi si lahko čestitate!«
»Kaj naj to pomeni?«
»Podigane vas bodo pojedle, če ne bomo imeli mačke v hiši!«
»Podgane? Če bi bile podgane v hiši, ne bi nič nasprotoval zaradi tvoje grde mačke...«
»In potem bi smela obdržati to zlato malo muciko?«
»Da, potem že... Toda v hiši nimamo podgan!«
»Motiš se, atek!« je vneto ugovarja- j la Anica. »V moji sobi jih je nič koliko! Ponoči letajo iz kota v kot in cvilijo, da me je 'kar groza!«
»Dobro, obdrži mačko, toda jaz se moram sam prepričati, če so res podgane v tvoji s Gibi!
»Dobro, atek, še nocoj ti jih pokažem!«
Sijoča od sreče je zapustila Anica obednico in do večerje ni bilo videti ne nje ne mačke.
Molče je sedla k večerji in komaj je spraznila svoj krožnik, že je vstala in se poslovila od staršev, češ da je utrujena in da pojde spat.
člani rodbine so ostali v jedilnici in igrali karte. Kmalu so začuli iz Aničine sobe strašno vpitje: »Mama! Atek! Pridita hitro!«
Vsi so hiteli v njeno sobo in našli Anico stoječo na postelji. Z rokami si *e ovijala nočno srajčko okoli nog in jecljaje pripovedovala:
Palindrom
i.
Beri naprej: ime je »Večnega« kraja, beri nazaj: med mladino bog razsaja. 2.
Z leve: izraz rabi le vojak, z desne: park ima gotovo vsak.
3.
Beri spred: suženj sem jaz hrvatski, beri zad: v hosti najdeš vsaki.
Križal jka,,Kres"'
Pomen besed:
Navpično: 1. država v srednji Ameriki; 3. kovaško orodje; 5. turško sv. pismo: 8. grška črka; 9. reka v Sibiriji; 10. vodna žival; 13. pozdrav; 15. predlog.
Vodoravno: 2. orientalski vladar; 4. poljska rastlina; 6. vernik; 7. kratica za lastnoročno; 8. angleški izraz pri nogometu; 10. egiptovski solnčni bog; 11. nikalni-ca; 12. reka v Rusiji; 14. nikalnica; 16. gorovje v Aziji.
Princesa Granatnica
Oblekla se je ciganka v zlato obleko, si posadila biserno krono na glavo, ;-edla v kraljevsko kočijo ter se odpeljala v bleščeče se mesto. Toda ko sta ■s princem Finuom zapustila Špansko in jadrala že proti Erinu, je spoznala, da je bila prezrla nekaj, kar ie bilo velike važnosti.
»K.ie pa imaš tiste tri prstane, ki sem ti .iih dal?« jo je vprašal princ.
»Tiste tri prstane?« je vzkliknila. »Eh, izgubila sem .iih, ko sem se iz-premenila. Dobim pa jih zopet, čim se poročiva.«
Pisala je takoj svoji sestri, ki je živela v bleščečem se mestu, ter ji naročila. naj gre v gozd. naj sname mrtvi princesi s prstov tri prstane ter jih naj prinese do poročnega dne na Erin.
Dospevši v domovino, je princ Finu odvedel hudobno ciganko v očetov grad. ji odkazal celo vrsto najlepših soban ter jo predstavil svojemu očetu.
»Če ti ugajajo take ženske,« je dejal presenečeni kralj, potem se ne čudim, da si nisi mogel najti neveste v mojem kraljestvu.«
Nekoliko se .ie seveda kral.i potolažil, ko mu .ie sin opisal svoje nenavadne doživljaje.
»To je tore.i princesa Granatnica!«
je vzkliknil. »Treba je. da se požurimo s poroko ter jo otrnemo čara.«
Toda ciganki se ni mudilo s poroko, ker je čakala na sestro s prstani. Delala se je, kakor da je bolna; zato so poroko preložili za mesec dni. Na koncu četrtega tedna je prispela njena sestra.
»Brž — daj mi prstane!« je dejala ciganka.
»Nisem jih dobila,« je odvrnila sestra. »Preiskala sem ves gozd, toda princesinega trupla nisem našla.«
»Jutri se moram poročiti s princem Finuom,« je nadaljevala ciganka. »Če je poročni vozel enkrat zavezan, ga ne razvozla več nobena sila vilinskega sveta.«
Na njeno radost sta se istega dne vrnila tudi ostala dva princa — oba brez neveste. Ciganka je kar zaplesala samega veselja in vzkliknila: »Moj soprog bo kralj erinski in jaz bom kraljica!«
Ko sta bila izgubila vilinski mladenki iz granatnic, sta princ Konan in princ Manus vsa žalostna odjadrala nazaj na Erin, ne da bi iskala drugih nevest. Bila sta tako potrta, da nista gledala sploh na nobeno stran. Talko tudi nista zapazila treh srebrnih oblačkov, ki so plavali visoko nad njima, sledili jinia preko morja in se ustavili nad dvori-
ščem palače.
»Kako lepa so tista tri čudovita drevesa med vsem okrasjem,« je menil kralj drugo jutro, ko se je pred palačo urejeval ženitovanjski sprevod. »Ali sta jih vidva pripeljala iz španske, sinova moja?«
»Kaj bi pripeljala iz Španske?« sta vprašala princ Konan in princ Manus. Ko sta se ozrla, sta videla tri nenavadna drevesa, ki so rastla ob studencu. Dve granatnici sta viseli na najnižjih vejah, ena pa na vrhu. Z radostnim vzklikom sta planila princa iz sprevoda ter odtrgala niže viseča plodova, za njima pa je stekla z divjim krikom ciganka v vsem svojem lišpu in kakor mačka splezala na drevo. Ali še preden .ie dosegla granatnico, jo je princ Finu potegnil z drevesa in med tem, ko je zločinka pobegnila iz palače, je splezal v vrh ter odtrgal najvišjo granatnico.
»Zdaj pa. dragi oče,« so dejali sinovi kralju, »moraš razsoditi, kateri izmed nas je privedel najlepšo nevesto.«
Sedeč ob studencu so pred vsem narodom odprli granatnice. Iz njih so se dvignile tri srebrne megle, ki so se iz-obličile v mladenke, slične vilam, in še preden so mogle reči: »Tako me žeja!* že so jim princi bili dali tekoče vode iz studenca. Nevesta princa Konana je bi- i
la lepša od vsake druge ženske na svetu. Nevesta princa Manusa je bila še krasnejša. Toda ko je narod zagledal princeso Granatnico, je vzkliknil v en glas: »Kraljica! Naša kraljica!« Zakaj nevesta princa Finua je bila naj-krasnejša.
In sprevod se je zopet uredil in vršile so se tri poroke namesto ene. In preden sta princ Finu in princesa Granatnica zapustila cerkev, ju je še kronal stari, toda presrečni kralj zelenega Erina.
imJi
Vprašanja za bistre glavice
1.	Kaj je bilo domnevno preje tam, kjer leži zdaj Mrtvo morje?
2.	Kje so največji premogovni rudniki v Evropi?
3.	Iz česa v glavnem sestoji človeško telo?
4.	Zakaj imenutemo prisiljene ali hinavske solze »krokodilove solze?«
5.	Katera kovina je dražja od zlata?
6.	Katera kovina je dražja od platine? (Odgovore objavimo prihodnjo nedeljo.)
Odgovori na vprašaja 8* t* m*
1. Rakove Škarje ne striže.io. 2. Gnojne vile hodijo po gno.iu. 3. Ledene rože cvetejo pozimi. 4. Med_ hribi in dolinami leži besedica »in«. 5. Zadnja črka abecede se imenuje de. 6. Na tešče poješ lahko samo eno žeml jo, ker pri drugi že nisi več tešč. 7. Vsak lahko s črnim črnilom piše zeleno, če namreč napiše besedo »zeleno«. 8. V nebeškem kraljestvu nj tatov. 9. Odmev ima vedno zadnjo besedo. 10. Samo tvoj lastni jezik lahko pove, kdo si.
Kitajska pravljica o beraču
Živel je berač, hodil je od hiše do hiše in prosil vbogaime. A stražnik mu je grenil življenje; zahteval je odstotke od miloščine, ki jo je nabral. Zato se je berač zaobljubil Bogu: »Ko bi bil stražnik, bi ti povečal in okrasil svetišče..«
In Bog je rekel: »Bedi!«
Tako je berač postal stražnik, zapo-' vednik beračev, svojih nekdanjih tovarišev. Takc*j jim ie povišal davke, kajti hotel je povečati in okrasiti božje svetišče.
Nezadovoljni berači so se pritožili pri cesarskem namestniku. Ta se je razhu-dil in mu hotel vzeti službo. A ponoči je stražnik prosil Boga: »Namestnik je mogočnejši od mene. Daj, da bom jaz namestnik! Postavim ti novo, lepo svetišče.«
In zopet je rekel Bog: »Bodi!« — in berač je bil cesarski namestnik.
Pa je prišel v deželo cesarski nadzornik. Ker mu namestnik ni prinesel dovolj daril, se je pritožil pri cesarju: »Novi namestnik je bolj nezmožen od njegovega prednika, poleg tega tudi izkorišča ljudi.«
Cesar je ukazal, naj ga zapode iz službe.
A namestn'k je prosil Boga: »Glej, cesarski namestnik je bolj vpliven, kakor jaz. Daj mi njegovo službo in postavim ti ogromno, zlato svetišče!«
Bog ie ugodil njegovi prošnji in namestu k je postal cesarski nadzornik in ie tako izsesaval ljudstvo, da se mu je uprlo. Da bi pomiril besno množico, ga je cesar obsodil na smrt.
Namestnik pa je prosil Boga: »Glej, cesar bi moral biti, da bi mogel v miru dovršiti tvojo stavbo... O. tedaj bi ti postavil po vsem cesarstvu zlata svetišča!«
»Bodi!«
Sedaj je bil naš beraček cesai. zapo-vednik svojega ljudstva. V rumeni no-silnici so ga nosili na sprehod, sledila mu je dolga vrsta dvorjanov, na vzhodu in zapadu je imel ogromne zlate palače. Lahko bi bil srečen, a nebesa mu niso bila naklonjena: cdkar .ie bil zavladal, ni več deževalo. Eno leto, dve leti, tri leta. Ljudstvo je kričalo: «Smrt cesarju!« — A cesar se je obrnil do Boga: »Gospod, dvigni me na nebo. Zemlja se mi je zastudila!«
In Bog ga je spremenil v solnce, saj je solnce višje od cesarja in gospoduje vesoljstvu. Toda nenadoma mu je siv oblak zakril obraz. »Bedni oblaček, močnejši si od mene!« je zastokalo solnce.
In Bog ga je spremenil v oblak; i,n ker je bil oblak, je venomer sipal dež, da bi odpomogei; obupni suši. In je deževalo, deževalo, deževalo... Poplava .ie bila hujša od suše, zemlja in ljudje so tonili. Tisočeri obupni klici so segali do neba. A oblak se ni usmilil, saj je njegova dolžnost, da sipije dež. Nenadoma pa se mu je postavila na pot gora, da ni mogel naprej. Zato si je zaželel biti vrh gore, da bi bil najvišji, največji in najmočnejši.
Žeflja se mu je izpolnila.
S svojim: gozdovi je zadrževal oblake m Vsrkaval vodo. Ljudstva so bila neskončno, hvaležna in navdušena. Začela so ga častiti kakor Boga.
A male, bedne kačice so venomer iz-■podjedale t^ro. Po tisoč letih se bo gora zrušila To je vznemirilo novega boga: ».Še j^ nekaj močnejšega od mene, »si je mislil, se spremenil v kačo in pričel izpodjedati goro.
Pa se je prikazalo dvofie rok. Za š;»i so 'lovile kače. živefle pa so od beračenja. Uiele so bile že mnogo kač in jih vtaknile v črno. neprijazno vrečo. Zato si je kača zaželela biti krotifeli kač in je postala zopet berač. Kajti berač ;•? najmočnejši.

Na Sterletovem
grobu v Londonu
Bežni »tisi iz modernega labirinta — Avtentični podatki o tragični smrti slikarja Sterleta — Londonsko
ulično življenje
London, v juniju 1930.
Če nočeš, da bi pri zdravih glasilkah in normalno razvitem sluhu imel občutek, da si mutec. bolje, da se ne podaš v deželo, ki ne razume nobenega onih jezikov, ki jih govorimo pri nas, ali ki smo se jih naučili v naših šolah.
Do tega spoznanja sem prišel, ko sem stopil iz kupeja v grmeče vrvenje enega izmed številnih londonskih kolodvorov. Hvala Bogu, da sem mogel pomoliti šoferju taksija pod nos napj-
Pokojni abad. slikar Franjo Sterle
san naslov našega poslaništva. Kakor rešilni čoln je bil ta voz, ki me je po dolgotrajnem diru med množico ena-nadstropnih »basov« (avtobusov) in neštetih drugih vozil srečno izkrcal na varnem otoku jugoslovenskega posla-nišna. Kar naenkrat sem bil tu zopet doma in vse ostalo so preskrbeli prijazni gospodje s poslaništva.
V bližini poslaništva (samo pol ure avtovožnje oddaljeno) sem si najel sobo, v kateri pa ne stanujem, ker za to ni časa. Sicer si žele noge počitka in površniku tudi ne bi škodilo, če bi se posušil — tu namreč vsak dan dežuje, — a kaj, ko je moj čas tako kratko odmerien! Če je treba v Ljubljani iti cd Zvezde do kolodvora, se nam zdi ta daljava že velika. Tu smo že skoraj na cilju, če nas ne loči večja daljava od postaie podzemne železnice do točke. ki i o želimo doseči. In tako potuješ ves dan, dokler se ob pozni uri
iie zlekneš utrujen na posteljo. *
Ena mojih p nih poti v Londonu me vodi na grob prerano preminulega por-tretista Franja Sterleta. Gotovo še ni izbrisan iz spomina dojem, ki ga je zbudila nagla smrt našega umetnika. Vest bi morda ne bila tako porazna, če bi se bila nesreča zgodila doma, kjer bi mu bili takoj priskočili na pomoč njegovi prijatelji in bi bil pod dobro zdravmiško nego. A če bi bil moral kljub temu umreti, bi se mu bili njegovi znanci in prijatelji oddolžili vsaj po smrti ter bi ga bili spremili k večnemu počitku. Nekako pomirjevalno vpliva taka zavest, če tudi ne more olajšati žalosti po umrlem. In vendar, nikar ne mislite, da je Sterle tukaj umrl zapuščen od vsega sveta. Gospod Smodla-ka, ki ie bil med vojno član Jugoslovenskega odbora in s katerim sva se spoznala na našem poslaništvu, mi je natanko opisal Sterletove zadnje ure, ko sva se v »basu« vozila k njegovemu grobu.
Spoznala sta se bila v jugoslov. poslaništvu, ki sprejema vsakega našega državljana s toplim, bratskim čustvom. Ko se je Sterle zadnji dan svo-
jega nameravanega bivanja v Londonu (v žepu je imel že vozni listek za Ho-landijo) oglasil v našem poslaništvu, se je zapletel tam v živahen razgovor z gg. uradniki, posebno pa z dr. Sibo Mi-ličičem in L. Smodlako. Pripovedoval jima je o svojih doživljajih na potu, pokazal je med drugim tudi spomin, ki ga je bil dobil od svetovnoznanega slikarja Laszla v Parizu (fotografsko reprodukcijo nekega ženskega portreta z Laszlovim lastnoročnim podpisom) ter govoril o svojih nadaljnjih potnih načrtih.
Proti večeru, bilo je okoli 10. ure, je izrazil Sterle željo, da bi šel za slovo še v kako restavracijo z godbo. Gosp. Smodlaka mu je rad ustregel in podala sta se najprej z »basom«, potem pa peš proti nekemu takemu lokalu. Ko sta hotela prekoračiti cesto Charing Cross Road, je stopil gosp. Smodlaka naprej, a Sterle je šel za njim. Smodlaka je bil že na prvem ,otoku', ko začuje za seboj ženski krik. Ko se ozre, vidi, da se je ustavil motocikel s prikolico, v kateri je sedela neka gospodična. Ona je bila zakričala, a ljudje so priskočili, da ji pomagajo iz prikolice, ker je bila omedlela.
Smodlaka je gledal ta prizor, ne da bi bil slutil, kaj se je prav za prav zgodilo. Mislil je prvi hip, da se je nekaj primerilo gospodični v prikolici, ter je pogledal na množico, ki se je bila takoj nabrala, da najde Sterleta. Šele sedaj je opazil, da leži približno dva metra daleč na tleh človek, in v svojo grozo je spoznal v njem svojega novega znanca — Sterleta!
Sterletov grob v Londonu. Pri gomili stoji g. L. M. Smodlaka, kulturni referent pri jugosl. poslaništvu v Londonu
Kaj se je Ie zgodilo ž njim? V tem hipu to Smodlaki ni bilo Jasno, tudi je bil preveč razburjen, da bi bil mogel premišljevati, kako se je zgodila nesreča. Šele pri poznejši preiskavi proti motociklistu se je izkazalo po pričah, ki so videle ves dogodek, da je hotel Sterle prekoračiti cesto, ko mu je pravkar odprl pot mimovozeči avtobus. Prav ta veliki voz pa mu je zakril za hip pogled, tako da ni opazil motoci-klista, ki je drvel za avtobusom v isti smeri. Mesto, da bi bil hitro nadaljeval svojo pot, se je Sterle hotel urno vrniti. Ta kretnja je bila zanj usodna. Vozač M. na motociklu ni mogel računati s to
Avtomobilski promet na londonskfli ulicah
TONE POLJŠAK
Ljubljana, Aleksandr. c. 5*
Projektiranje in Izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.
Morsko kopališče Baška na Krku
Hotel ,VeIebit<
IllilllllllllllllillillllliilllillllliiiiaiillllllllillllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiimii;;.
Brzojavl:	g
Tudor Baška na Krkn".
sC
I spremembo smeri ter je, hoteč se Iz- I ogniti Sterletu, od zadaj zavozil s pri- I kolico baš v njega in ga podrl. Padec ne bi bil sam na sebi nevaren, če ne bi bil Sterle treščil s tilnikom na rob pločnika. Udarec pa je bil tako silen, da je izgubil takoj zavest.
Ni trajalo pet minut in že je pridrvel voz rešilne družbe, ki je prepeljala našega umetnika takoj v bolnico. Gosp. Smodlaka je šel takoj za njim, a je moral čakati celo mučno uro, da je dobil od zdravnika prvo obvestilo. Glasilo se je takole: Ponesrečenec leži v popolni nezavesti in v tem hipu ni mogoče podati nobene izjave, ali je poškodba nevarna ali ne. Nadaljnje informacije, ki jih je prejemal telefonično do 2. ure ponoči, so bile vse enake.
Ker ponoči ni bilo mogoče informirati poslaništva, je storil to gosp. Smodlaka takoj naslednje jutro. Poslanik, minister Gjurič, se je sam zelo zanimal za nesrečo ter je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je zainteresiral zdravnike za Sterletovo stanje. Prejel je zagotovilo, da zdravi ponesrečenca eden prvih londonskih kirurgov, vendar se pa operacija ni smela izvršiti. Sterle je ležal slej ko prej v nezavesti na gumijasti postelji in zdravniki so mogli samo čakati. To stanje se cele štiri dni ni izpremenilo. Zaradi udarca se je bila kri vlila v zadnji del možganov ter je končno povzročila Sterletovo smrt. Sterle je umrl, ne da bi se še zavedel, dne 28. aprila ob 9. zvečer. Prisoten je bil po želji našega poslaništva katoliški duhovnik, ki mu pa ni mogel podeliti poslednjega zakramenta, temveč ga je samo mazilil s poslednjim oljem.
Poslaništvo, ki je poravnalo vse stroške v bolnici, je pokojniku priredilo dostojen pogreb ter mu poklonilo lep venec. Vsi uradniki poslaništva so ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče, nazvano St. Pancras Čeme-tery.
Tako nekako mi je pripovedoval o tem tragičnem dogodku gosp. Smodlaka, ko sva se vozila v »basu« proti pokopališču. Nosil sem seboj pest slovenske zemlje in svež slovenski nagelj. Ko sva po tričetrturni vožnji skozi londonske ulice prispela na pokopališče, je našel moj spremljevalec hitro še sveži grob. Tam sva zasadila nagelj tik ovenelega venca, nad srcem, ki je tako toplo ljubilo slovensko domovino...
*
Življenje v londonskih ulicah, kolikor ga je mogoče opazovati tekom kratkega bivanja v tem mestu, se razlikuje od našega najbolj zaradi velikih daljav, ki jih ima vsak pešec pred seboj. Malokdo se sprehaja počasi po (jesti, vse hiti, da doseže čim prej zvezo z nameravanim prevoznim sredstvom. Vendar bi se motil, kdor bi sklepal iz tega, da vidiš na ulicah samo nervozna in bleda obličja. Nikakor, temveč ljudje se ti zde vo večini zdravi, saj so vsi rdečelični. Onih tipičnih Angležev, ki jih poznamo iz humorističnih listov, sploh ni videti. Ljudje so vitki, gibčni, moški vsi brez izjeme gladko obriti, dame, med katerimi vidiš marsikatero lepotico, se ne šopirijo z umetno pobarvanim licem.
Tipična figura, ki jo vidiš na vsakem križišču, je londonski redar, ki stoji sredi avtomobilskega vrveža ter vzdiguje, kadar je potrebno, svojo belo orokavi-čeno roko, da zaustavi ves promet. Takrat se vsuje čez cesto množica ljudstva, ki se je bila nabrala na pločniku, čakaje prilike za prehod.
Ta vozni promet presega pa zares vse, kar sem videl do sedaj. Električne železnice sicer ni po glavnih cestah, zato pa se vrste v nepregledni vrsti .basi', veliki avtobusi, ki imajo sedeže v dveh nadstropjih. Prijetno je voziti se na strehi takega avtobusa, če najdeš mesta v nepokritem vozu. Vidiš namreč z višine na vse strani ter uživaš pri pogledu na ulični dirindaj. Poleg avtobusov je seveda polno večjih in matijih avtomobilov, ki vozijo včasih vštric po 4 do 5 v eni smeri. Brezupno čakaš včasih ob prehodu, dokler Ti ne napravi mesta bela roka »polismena.«
Pri vsem tem vrvežu pa vlada povsod največja disciplina. Nikjer nisem opazil najmanjšega nereda. Vsakdo ve dobro, na katero stran mora gledati, kadar hoče prekoračiti cesto, kajti avtomobili vozijo točno v določeni smeri na levi strani ceste. Kljub temu sem slišal, da se ponesreči v londonskih ulicah povprečno 70 do 80 ljudi na dan. Pri številu 8 milijonov prebivalcev pa pomeni to eno osebo na stotisoč. To menda ni več nego v drugih krajih, ampak najbrže celo manj.
Krasni so londonski parki, ki jih je polno v raznih delih mesta. Kakor povsod, so tudi v njih vse ceste asfaltirane. V parkih vidiš velike ribnike, po katerih čolnarijo v jutranjih urah številni športniki. Drugje vidiš na krasnih konjih jezdece, oblečene v slikovitem dresu. Najlepši so v teh parkih nasadi, posebno raznobarvno cvetoče grmovje in drevje vseh vrst ,ki nudi mimoidočemu čaroben užitek, pri katerem pozabiš, da si sredi velikega mesta.
Šaša Šantel.
Vse informacije daje ANTE TUDOR, lastnik hotela.
!llMlllHllllllll!ilillllnllll^lll|[|||||l:|i!l!'aillllll^||l!^;l;ii;:!^|!'TlnJ^^
Nova vrsta koruze
Slovenec dr. Lojze Tavčar vzgojil koruzo z dvojnimi Usti — Važnost nove sorte za kmetijstvo
Dekusirana koruza
da skrbi z otežkočeno samooploditvijo za oploditev rastline po prahu tujih rastlin, da se ohrani rod zdrav in krepak. Saj vsi vemo, da vodi ploditev v ožjem sorodstvu k propadanju rodu.
Odkar so potegnili Gregorja Mendelna in njegove zakone o dednosti iz neza-služenega pozabljenja, se je v zadnjih dvajsetih letih veda o dednosti silno razmahnila ter je odkrila celo vrsto ded-
Navadna koruzna rastlina
nostno pogojnih lastnosti v rastlinstvu. Te lastnosti so nastale umetno ali pa same po sebi (mutacije). Njih število rase od leta do leta.
Niso pa to lastnosti, ki so zanimive le s stališča dedičnostne znanosti, temveč imamo tudi lepo število takih lastnosti, ki so tudi za praktično kmetijstvo nad vse važne, ali vsaj to obetajo biti. Pred dvema letoma so naši listi pisali o novi sorti pšenice oplojene z ržjo. Snov je bil sad dolgoletnega, mučnega dela profesorja naše univerze dr. Franca Jesenka, čigar ime je baš zaradi teh važnih odkritij prodrlo v ves svet, ki pazno zasleduje, kdaj bo ta za kmetijstvo tako važna sorta godna za gojitev na veliko. Zdaj pa je objavil profesor zavoda za rastlinogoj-stvo na zagrebški univerzi, naš rojak dr. Lojze Tavčar, svoja odkritja, ki jih je dobil pri križanju koruze.
Vsak pač pozna nekaj cvetic in ve, da so v njihovih cvetih pestiči s plodnico in brazdo in prašniki. Le ti razmnoževalni organi so navadno v enem samem cvetu skupaj ter pravimo takemu cvetu, ki ima oba spola, obojaki cvet. Pri koruzi je pa to drugače. Kdor pozna koruzo, ve, da štrlijo spodaj na deblu storži ali štoki, iz katerih visijo laski. Ti laski so pestiči in pravimo temu cvetu pestični cvet. Na vrhu stebla pa je nekaka metlica, ki ima prašnike, kar prav lahko vidimo, kadar koruza cvete in se ob vetru kar kadi od. cvetnega prahu po njivah. Zakaj je narava tu odstavila prašni del cveta tako daleč od pestičnega dela? Verjetno zato,
Raziskovalec rastlinskega življenja pa mora marsikdaj delati proti sličnim sicer smotrenim ukrepom narave in storiti ta-korekoč silo rastlini, da jo spravi s tem v tako zagato, da mu izda svojo skrivnost. Tako je tudi Tavč- več let umetno oplojeval večjo množino koruznih rastlin z lastnim cvetnim prahom in iih medseboj križal. L. 1927. pa je nenadoma opazil med temi križanci drugem rodu čudno rastlino. Koruza ima vedno, kakor je iz slike razvidno, tako razvrščene liste na steblu, da sledi listu na eni strani prihodnji list na drugem kolencu na drugi strani. Pri tej novi rastlini pa so listi sočelni in so naslednjim parora na križ razvršeni (dekusirani), kar doslej še niso opazili na nobeni rastlini iz oddelka enokaličnic, kamor spada koruza. Tavčar je primerjal to novo rastlino z normalnimi rastlinami in je videl, da ima prav toliko kolenc, kakor vsaka druga povprečna koruza, namreč 13. Povprečno število listov na normalni koruzi znaša tudi 13, na dekusirani novi sorti pa jih je skoraj polovico več, namreč 24. Pa bi si mislil kdo, so pač listi manjši, ker jih je več. A Tavčar je zme-ril površino listov in dognal, da meri skupna povprečna listna površina normalnih koruznih rastlin 36.280 kvadratnih cm, pri dekusiranih rastlinah pa celih 70.859 kvadratnih cm in je torej do malega za celih 100 odstotkov večja od normalne. Ker sadimo pri nas koruzo največ zaradi zrnja, bodi še povedano, da ima ta koruza namestu običajnih dveh štoržev tudi kar štiri štorže in torej tudi za polovico več zrnja. Tavčar goji te rastline naprej in jih skuša uravnovesiti
Prof. dr. Lojze Tavčar poleg vzgojene rastline
in križati z drugimi žlahtnimi koruznimi sortami.
Posebne važnosti je mimo čisto znanstvenih izsledkov ogromen praktičen pomen Tavčarjevega odkritja. V svetu uporabljajo zeleno koruznico v največji meri za krmo govedi in se je nje uporaba posebno po uvedbi ensilaže ( kisanja sveže krme po posebnih stolpih in beio-niranih jamah) silno dvignila. Kaj pomeni pri proizvodnji krme podvojeno listje, bo pač vsakomur jasno. Mlademu učenjaku čestitamo na že doseženem uspehu in mu želimo, da bi se mu kmalu posrečil tudi drugi del poskusa: podvojiti donos žlahtnih koruznih sort in tako obogatiti pridelek koruze.
GOSPODARSTVO
Napredovanje akcije za gostilničarsko pivovarno
V petek se je vršil v hotelu Savirfja v Laškem dobro obiskan sestanek interesentov gostilničarjev, k; nameravajo ustanoviti v Laškem lastno pivovarno. ki na!i bi po nižjih cenah, kakor so danes, producirala boljše pivo. kakor je pri nas običajno. Sestanek je vodil predsednik pripravljalnega odbora gospod Ciril Majcen, ki je podal podrobno poročilo o dosedanjem pripravljalnem delu. Uspeli dosedanjega dela ni bil zaman, sai je podpisanih v predisubskrip-ciji že nad 10 milijonov dinarjev. Nedo-stai.a še samo okrog 5 milj. dinarjev, ki jih bo skušal pripravljalni odbor zbrati s pomočjo bratskih hrvatskih gostilničarjev. To akcijo bo izvedel med hrvatskimi gostilničarji g. Meštrovič. ki je bil na sestanku navzoč.
Odbor se bo še z večjo vnemo oprijel dela in je pričakovati, da bo javnost (predvsem gostilničarji v naših večjih mestih, kakor v Ljubljani, Mariboru in Celju) podprla odbor s čim živahnejšim podpisovanjem delnic. Vse pripravljalno delo mora biti končano do konca julija letos, ko bo sklican sestanek ožjega pripravljalnega odbora, ki bo določil dan sklicama ustanovnega občnega zbora in razpisa javne suib-skripciie delnic nove pivovarne. Razvila se ie o zadevi obširna debata, v katero so ponovno posegli gg. Majcen, dr. Roš, Meštrovič, Trop, Oset, Emer-šič in drugi. Splošna želja je, da naj bi se gradba pričela čim prej.
Ljubljanski gostilničarji si zgrade svoj dom
Zaduga hotelirjev, gostilničarjev, ka-varnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani je na občnem zboru te dni sklenila zgraditi si svoj dom, v katerem bi se predvsem nahajala gostilničarska šola, prva te vrste v državi. Razen tega bi imele v njem poslovne lokale ljubljanska in okoliška zadruga ter Zveza gostilničarskih zadrug. Zadruga je v ta namen že kuoila zemljišče cnb Privozil. Stroški za gradbo so preračunani na 1 milijon dinarjev.
Po poročilu predsednika g. Frana Kavčiča je podal g. Pintar tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje zadruga 276 članov. Med drugim je zadruga izposiovaja pavšal'ran ie takse na nočni obisk. Čista imovina zadruge znaša 80.000 Din.
Na občnem zboru Bolniške blagajne članov zadruge se je poročalo, da znaša število članov (članstvo obvezno) 280, od teh 115 moških in 165 ženskih. Dohodki blagajne so znašli 105.000. izdatki pa 101.000 Din. S prebitkom se je rezervni fond blagajne povečal na 34 tisoč Din. Sklenjeno ie bilo nadalje, da se nrispevki za Samopomoč izločijo in zviša prispevek mesečno na 50 Din.
Zadruga bo slavila prihodnje leto 40-letnico obstoja, in to najbrže že v lastnem domu, ki bo trinadstropna stavbai. Prostori za gostilničarsko šolo bodo namoderneje urejeni in se bo v njih nahajala med drugim vzorna kuhinja.
= Vprašanje sezonskih kreditov Narodne banke. Na seji Narodne banke v petek je bil izdelan ključ za podeljevanje sezonskih kreditov za vso državo. Razen tega sta bila na seji sprejeta pravilnik o ureditvi banke in njenih podružnic ter pravilnik o zavarovanju uradništva Narodne banke.
= Pred končno stilizacijo zakonskega predloga o industrijskih obveznicah. Iz Beograda javljajo: Posebna komisija stro-
kovnjakov ministrstva pravde, Centrale industrijskih korporacij in Beograjske industrijske zbornice dela v ministrstvu pravde na končni stilizaciji zakonskega predloga o industrijskih obveznicah. Ker se rešitev tega vprašanja zavlačuje že več let, je bila izražena na odločilnem mestu želja, naj se to vprašanje končno privede do rešitve.
= Delo trgovske in industrijske zbornice kraljevine Jugoslavije v Solunu. Poročilo o svojem delu v 1. 1929. je izdala Trgovska in industrijska zbornica kraljevine Jugoslavije v Solunu. Knjižica, ki šteje 69 strani, se mnogo bavi z našim trgovskim prometom z Grčijo, ki je znašal lani blizu 660 milijonov dinarjev. V našem celokupnem izvozu je zavzemala lani Grčija 5. mesto in smo izvozili v Grčijo 7.38 odstotkov vsega izvoza. Naša trgovina z Grčijo je bila lani suficitna za preko 511 milijonov dinarjev. Naš promet skozi svobodno cono v Solunu je znašal v drugi polovici lanskega leta (cona je začela funkcionirati 1. julija lanskega leta) 2323 vagonov in 21.711 ton.
= Pred slabo letino češpelj. Kakor poročajo iz Bosne in Slavonije, bo letos tamkaj znatno slabša letina češpelj, kakor je bila lani. Nastopila je namreč ščftna uš, ki je napravila veliko škodo v nasadih češpelj. Mnoga drevesca so popolnoma uničena, da jih bodo morali kmetje posekati.
= V trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka: Ascherl Josip, Dolnja Lendava (stavbeništvo in trgovina z lesom).
= Znižanje diskonta v Berlinu in New-yorku. Upravni odbor Nemške državne banke je znižal 20. t. m. diskont od 4.5 na 4 odstotke, newyorška Reserve FederaJ Bank pa je znižala obrestno mero od 3 na 2.5 odstotka. Po vojni je to v Newyorku najnižji diskont, a tudi pred vojno je bil tako nizek diskont redkost.
= Licitacija vodovodne in toplovodne instalacije v splošni bolnici v Slovenjgradcu. Sresko načelstvo v Celju razpisuje za prevzem vodovodne in toplovodne instalacije pri splošni bolnici v Slovenjgradcu 1. javno pismeno ofertno licitacijo s skrajšanim rokom na dan 8. julija ob 11. pri sreskem načelstvu v Celju. Ponudbe se ne morejo glasiti na vodovod, instalacijo v znesku 57 tisoč 263.90 Din in za toplovodno instalacijo v znesku 78.134.40 Din. Podrobnosti na razglasni deski tehničnega oddelka uprave Dravske banovine v Ljubljani ter na raz-glasnih deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in drugod.
= Prodaja stare sume. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje licitacijo za prodajo pnevmatik, polnih.sum in zračnih cevi 7. julija ob 11. v pisarni poštne direkcije. Ponudniki morajo položiti najkesneje do 10. ure na dan licitacije 900 Din kavcfje pri pomožnem uradu, kjer se lahko vidijo pogoji.
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 21. junija. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil pretekli teden kljub prazniku v četrtek, ko borza ni poslovala, in kljub včerajšnjemu malemu prometu skupno velik Znašal je 21.2 milijona Din proti 18.2, 17.2, 19.9 in 22.2 milijona Din v predhodnih štirih tednih. Skoro vsi tečaji so se neznatno okrepili, tako Newyork od 56.445 na 56.485. London od 274.74 na 274.96 Dunaj od 7.9759 na 7.9874. Praga od 167-68 na 167.90, Trst od 296.17 na 296.42. Največ prometa je bilo v devizah na London, Curih in Prago. Na efektnem tržišču ni bj,lo večjih tzprememb. Le notiranje 7% Blaira za blago je popustilo od 86 na 85.25. Zaključek je bil zabeležen v sredo za Jesenice po 280.
Na efektnem tržišču v Zagrebu je v teku tedna Vojna šlkoda neznatno oslabela. Dočim se je trgoval po 85.375. 85.5 in včeraj po 433, sta bila včeraj zabeležena zaključka po 432.50 in 432.25. Za avgust se je v torek trgovala po 433.25, včeraj pa po 432.50, za december v sredo po 433. včeraj pa po 432.50. Za junij je bila Vojna škoda včeraj zaključena po 432.75 in za julij 432.50. 7% Blair se je trgovalo^ po 85.375. 85.50 in včeraj po 85, njegov tečaj se je gibal v glavnem na istem nivoju kakor v predhodnem tednu. Investicijsko je bilo v torek zaključeno po 87.50. 7% posojilo Državne htpotekarne je imelo v ponedeljek dva zaključka, po 84.75
in 85, naslednje pa ni bilo zanj zanimanja. Drugi državni papirji so bili brez prometa.
Bančne vrednote so bile v Zagrebu pretekli teden kakor običajno zanemarjene. Zaključile so brez bistvenih izprememb v teku tedna: Jugo po 78 in 78.5, Praštediona po 905. 907.5' in 900, Poljo po 58 in Zemaljska po 135. Večji promet so zabeležile industrijske vrednote, in sicer predvsem Šečerana. v sredo po 370. 345. 350 in 360. a včeraj po 375, 370. 367.5 in 365, kar pom?ni oslablje-nje napram zaključkom v predhodnem tednu po 380. Slavonija se je naizpremenjeno trgovala po 200. Danica na malo nižjem nivoju do 106 do 110, Jadranska plovidba po 500. Union mlin po 110 in 105, Brod vagon po 111. Dubrovačka po 398, Drava po 200. Isis po 33. Trbovlje so se v ponedeljek zaključile po 432, v torek po 425 in 420 ter v sredo po 420; pokazovale so torej nazadu-jočo tendenco.
Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.50, Budimpešta 9.9014 Curih 1095.9. Dunaj 7 9874, London 274.96, Newvork 56.485, Pariz 222.17. Praga 167.9, Trst 296.42.
Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.27. London 25.0875. Newvork 516.30, Bruselj 72.03. Milan 2704. Amsterdam 207 in pol, Berlin 123.15. Dunaj 72,82. Sofija 3.745, Praga 15.31. Varšava 57.95, Budimpešta 90.325, Carigrad 2.40, Bukarešta 3.0675.
Položaj na žitnem trgu
Ljubljana, 21. junija.
Iz Chicaga so javljeni zopet slabši tečaji. Na domačih tržiščih je položaj v glavnem nepremenjen. V stari pšenici sta ponudba in povpraševanje slaba zaradi nove žetve, ki se je že pričela v posameznih občinah Baeke. V teku prihodnjega tedna bo v Vojvodini pričetek splošne žetve. Kakor kaže. bo kakovost pšenice letos boljša, kakor je bila lani, dočim bo količina po sedanjih računih za kakšnih 20% manjša od lanske zaradi manjšega donosa. Cena novi pšenici se giblje okrog 180 Din za dobavo v juliju-avgustu, fco nakladalna postaja, cena stari pšenici pa od 205 — 212.5 Din. promptna. fco nakladalna postaja.
Koruza je nespremenjena. Cena ji je 99 do 102 Din. promptna. fco nakladalna postaja. Kupčija mrtva. Nova Privilegirana izvozna družba se živahno uveljavlja in obeta postati važen činitelj v našem žitnem izvozu. Kakor javljajo, je kupila zadnje dni 800 vagonov koruze in bo kupovala tudi novo pšenico.
-f Novosadska blagovna borza (21. t. m ).
Tendenca mirna. Promet: 16 vagonov pšenice, 2 ov6a, 3—4 turščice. 16 moke in 5 vagonov otrobov. Tečaji za pšenico so precej popustili. Pšenica: baška, 77 kg 200 — 205; baška, 78 kg 205—207.5: gornjcbanat. 78 kg 205 — 207.5; banatska. Tisa. šlep 78 kg 210 do 212.5; sremska. 77 kg 185 — 187; sremska, 78 kilogramov IS7 — I87.0 Ječmen: baški. 63/64 kg 107.5 — 112.5 Oves: baški in sremski 125 — 130. Koruza: baška in sremska 95 — 97.5; ladja Dunav 100—102; za jul. 101—103; baška Somb. in sremska Šid 98—100. Moka: baška »Ogg« in s>0g« 340 — 350; »2« 300 - 310; iai 240 do 250; >6« 170 — 180: »7« 110 — 120; „3: 80 — 90. Otrobi: 65 — 75.
+ Budiinpeštanska termiiiska borza (21. t. m.) Tendenca slaba, za koruzo prijazna.
Promet miren. Pšenira: za junij 19.40 do 19.42, za oktober 18.95 — 18.96. Ri: za junij 11.75 — 11.85. za oktober 11.08 _ 11.10. Koruza: za julij 12.92 — 12.94. za avgust 13.15 — 13.17, transitna za julij 11.35 denar. transitna za avgust 11.75 denar.
Dopisi
»Čujte, ali je v bližini stražnik?« »Da, v tem kupu iščite, sigurno ga boste našli.«
VlC-GLINCE. Prostovoljno zasilno društvo priredi danes popoldne na vrtu eo-stilne z. F. Kramarja na Glincah običajno vrtno veselico. K obilni udeležb; vabi odbor.
JEZICA. Danes v nedelio ob 20. bo v Sokolskem domu zanimivo predavanje o Beogradu s skiootiičnimi slikami. Predaval bo br. Vekoslav Bučar. Pridite vsi! Zdravo-
RAKEK. Na državni meščanski šoli na Rakeku se bo vršilo vpisovanje v I. razred v ponedeljek, 30. t. m. od 9,—12. Učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred osnovne šole. naj se zglase v spremstvu staršev in pri. neso s seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni list.
ZIDANI MOST. Po naših skalnatih hribih se je letos zelo razpasla kačja zalega. V ponedeljek je ugriznil modras 10-letno hčerko posestnika Kapelarja iz vasj Lukovca. Dekle je šlo zjutraj v šolo po travi ter stopilo na modrasa, ki se takoj srdito oklenil njena noge. Součenka Marjeta, s katero stašli skupaj, je ranjenki nato trdno povezala nogo in na hrbet nesla v Zidani most nakar so ra-njenko takoj odpeljali k zdravniku, ki ji je rešil življenja. Bosi otroci naj bodo oprezni! — Podružnica SPD Zidani most priredi 6. julija jubilejno veselico povodom 30-Ietnega podružničnega obstoja. Priprave se vršijo z vnemo, in bo prireditev iako 'pestra, če le vreme ne bo nagajalo. Občino Ix>ko opozarjamo ta nehigijenično mesto nasproti hiše »Smole* ob Savinji. Tje se mečejo vse smeti, odpadki, ostanki jedi i. t. d. Nebroj podgan se redi tam in smrad okužuje zrak. Mislimo, da bi se komunalni smetišnik z uatvorom napravil z ne prevelikimi stroški. — Abstinente. kj potujejo preko Zidanega mosta opozarjamo na branjarijo 2 minuti od kolodvora. kjer se dobijo razne brezalkoholne pijače.
KRMELJ NA DOLENJSKEM. Dne 15. t. m. je umrl po dolgotrajni mučni bolezni znani zidarski polir in gostilničar g. Josip Naišanc, rodom Korošec. Kako priljubljen je bil pokojnik. je pokazal njegov pogreb 17. t. m. Udeležilo se ga je mnogo znancev iz bližnje in daljne okolice ter uradništvo in pod-uradpištvo šentjariškega premogovnika, v čigar-službi je bil pokojnik več let. Zastopano je bilo nadalje telovadno društvo »Sokol? iz Mokronoga, dalje gg. od finančnega oddelka v Mokronogu in mokronoško pevsko društvo, ki je zapelo ob odhodu od hiše žalosti in ob odprtem grobu turobni »Blagor muc in »Vigred se povrneš. Pokojnega, ki je bil zvest naprednjak, bomo ohranili v trajnem spominu. Bodi mu lahka jugoslovenska zemlja! Prizadeti rodbini naše iskreno sožalja!
ŠT. VID nad LJUBLJANO. Vpisovanje v vse tri razrede bo 28. in 29. f. m. dopoldne. V I. razred meščanske šole se sprejemajo učenci, kj so dovršili 4. razred, odnosno 4. šolsko leto na osnovni šoli. Ravnateljstvo svetuje staršem, da vpišejo učence že iz 4. razreda v meščansko šjpIov> da jo lahivp v>Jiojo-, obvezni dol^^okohrajo.jS .pri.honJim Šolskim letom se ccvpri 'na "šoli gospodinjska šola, kjer se bodb iiejle deklice kuhali, tikati in prati. Siromašni učenci dobijo učne knjige brezplačno ria šoli. Kakor lansko leto priredi meščanska šola tudi letos razstavo pismenih. risarskih, ženskih in deških ročnih del. Razstava bo odprta v nedeljo 22. in 29. t. m. od 8—18. Razstavljena bodo tudi učjla, ki so iih darovale šoli razne tovarne ali so iih napravili učenci sami, dalje nekaj Živih živali. Vabimo občinstvo, da si razstavo ogleda. Vidovdan6ko proslavo priredita tukajšnja osnovna in meščanska šola skhpno na Vidov dan za deco in povabljene, v nedeljo 29. t. m. \>b pol 4. pop. pa za starše in drugo občinstvo. Na sporedu bodo rajalne in simbolične vaje, petje narodnih pesmi, prizor iz igre >Majka Jugovičeve in lepa bajna igrica » Sirota Jeriča«.
ZAVRČ PRI PTUJU. V soboto, dne 31. maia, je podvzela tukajšnja šolska mladina višjih dveh razredov poučni izlet po železnici v Celje. Spričo dejstva, da je prebivalstvo tukajšnjega šolskegai okoliša silno revno ter morejo starši svoji decl preskrbeti jedva potreibno obleko in obuvalo, ker so
po poklicu večinoma viničarji, se je za izlet pričelo pri dobrih ljudeh z zbirko. Vsega skupaj se je nabralo S35 Din in s tem zne-^. Skom je bila udeležba na majniškem izletu omogočena slehernemu učencu višjih d»Teh razredov. Vsem. ki so prispevali in pripomogli, da je zibirka tako lepo uspela, bodi tem potem izrečena iskrena zahvala.
KRAŠNJA. Na binkoštni ponedeljek je priredilo naše gasilno društvo veliko veselico ob priliki blagoslovitve novega gasilnega doma, kakor smo čitali na lepakih. Blagoslovitve pa ni bilo. Veselica je vseeno potekla v najlepšem razpoloženju. Tudi g. bla. gajnik sa ne pritožuje. Mladina se je naple-sala pošteno brez najmanjšega incidenta in brez pohujšanja. Še miss Veselico smo izvolili! Glavna reč je pa tole: Gasilno društvo ja v teku svojega samo dveletnega obstoja postavilo enega najlepših domov na Gorenjskem in v tem domu dvorano z odrom na katerem smo videli to zimo tri premijere, od katerih je treba omeniti »Našo kri", ki je zaslužila vse priznanje. Gasilni dom je kulturno ognjišče v našem kraju, in to. kar povejmo, po zaslugi delavnega odbora jn velike večine občanov, ki podpirajo društvo gmotno in moralno. Vedeti je treba tudi, da dom še ni krit in da je eno glavnih sredstev za kritje -dolga — dobro uspela veselica. Društvo naj stopa naprej v začrtano pošteno smer. Želimo mu še mnogo dobrih veselic in blagoslovitev in premijer. Predstavnik kamniške gasilske župe g. Fajdiga ie dejal v svojem slavnostnem govoru: »Gasilno društvo naj ne gasj samo požarov, ampak vsa nasprctsktva strasti in sovraštva,' združuje nai vse v skupnem delu za cilje gasilstva«.
ROVTE. Na spodbudo dolnjelogaškega sokolskega društva se je vršil na Telovo popoldne propagandni izlet v Rovte nad Logatcem. Udeležilo se ga je v obilnem številu članstvo obeh logaških sokelskih d.-ištev in Pevsko društvo, lepo število Članov pa ie dospelo tudi iz Žirov. S prisotnimi domačini, med katerimi štejemo že preko 30 članov matičnega društva Dolenji Logatec, se je nabralo na prostoru pred gostilno br. Ign. Kunca toliko ljudi, da je bila videti prireditev kakor ljudski tabor. Izletnika je pozdravil domačin br. Kune Anton, posestnik in trgovec. Odzdravil mu je namestnik starešine dolenjelogaškega društva br. Smole Slavko. Nato so izvajali člani beograjske pro. ste vaje. Br. Punčuh, dolenjelogaški prosve-tar. je imel daljši govor, s katerim je pojasnil navzočim bistvo in pomen sokolstva. Ostale točke sporeda sta izpolnjevali Pevsko društvo Logatec in Godbeno društvo v Rov I ah. Z lepim propagandnim govorom je spodbudil navzoče k vztrajnemu sokolskemu delu tudi br. Crepinko Lojze, spominjajoe se pri tem zlasti bratov in sestra onstran četrt ura oddaljenih mejnikov. »Živel kralj Aleksander, žjvela Jugoslavija!? se je raz-leglo v odzdrav tja daleč, daleč. Prireditev je uspela nad vsako pričakovanje. Zato se je sklenilo, ponoviti izlet še tekom poletja. Zdravo, sokolske Rovte!
Repertoarji
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Nedelja, 22.: Zaprlo. Ponedeljek. 23.: Zaprto. Torek. 24.: Sestrična fe Varšave. B. Premi-jera.
»Poglej nu, Lizika, kako ploska je ta riba!«
»Meni se kar zdi, da je potapljač stopil nanjo ...«
B. Br.
Dolenjski čudodelnik
Ora: dan naju je s prijateljem Ivanom zaneslo globoko dol v našo preljubo Dolenjsko. Obhodila sva lep košček te deželice, tako da bi bilo naravnost greh, ako bi se ne bila oglasila še pri stricu Andreju, čegar zidanica je vedno odprta vsem poštenim ljudem dobre volje in veselega srca. Ko sva prišla na mesto, sva zagledala, kako se je iz zidanice poslovil mož in K> mahnil po bregu proti cesta.
»Dober dan, stiric.«
»Bog daj, bog daj, o lepo, 'da me obiščeš, dolgo te že ni bito. Tuidii vi. gospod,« se je obrnil proti prijatelju Ivanu, »mi bodite pozdravljeni. Lep dan nam je dal bog.«
»Bog je dal lep dan, vi nama pa dajte vinca, ki ste ga sami: pridelali. Saj veste kako pravijo: kadar je kislo, ga da bog. kadar je sladko, ste ga pa sami pridelali.«
»Pri nas ga daje vedno bog in daje nam dobrega in sladkega, ker smo mu hvaležni zanj. Na, sedii in oper j si jezik, da boš govoril bolj spodobno.«
»Hudi ste danes, stric.«
»Nisem, pač pa sem žalosten. Ravno prej je tu sedel Liščev Tomaž in mi tožil svoje jade. Nesreča za nesrečo ga zadeva. Kozolec so mu zažgali poredni otroci, žena se mu je nekaj prebegnila pri deiu. da hodi kakor senca okrog hiše, zdaj pa bo mortdia še ob vate.. Gad ga je vpičil in živinče se kar ne more opomoči. Pod ceno ga bo moral prodati. Nesrečama nesrečo in tako dobra kakor sta Liščeva.«
»Kaj niso poslali po živinozdrav-nika.« sem vprašal.
»So, pa ni mogel do.sti pomagati. Morda je bito prepozno. Gadii strmo se je preveč razlezel. Če bi bi stari
Camipeltj še živ, ta bi bil takoj pomagal; mož je bil vešč zagovornik.«
»Bežite, bežite, stric, kalko bi nelki zagovoril ikačji strup! Ne verjemite vendar takih očividnih bedastoč.«
»E, počasi. Saj ni bilo prvič. Stari Campelj je storil:! kmetom mnogo dobrega s svojo pomočjo. Kar je res, je res. Ampak kdo bi preveril vas mlade, da tudi mi stari kaj vemo. Tj si že tak, da ne bi verjel niti rajnemu gospodu s Primskovega, ikii ga pozna vsa Dotenj-ska?«
»Kakšnemu gospodu s Primsiko-
vega?«
»Za božjo voljo, kaj se izprenevedaš, saj si gotovo že kaj čul o župniku Hol-marju.«
»Malo se spominjam, da sem slišal to ime, več pa res ne vem. Pa ne da 'bi se bil tudi ta žuipnik bavil z zagovorni-štvom. Lepa b: bila ta: župnik pa potrjuje ljudi v vražah, mesto da bi jih pomagal zatirati.«
»Pri šolanih ljudeh je vsaka stvar vraža. Tako pravite, pa ste opravili A« župnik Holmar je imel čudno moč in jo je porabljal v korist ljudem. Saj je v sv. pismu nekje rečeno, da ne gre zakopavati talentov, no, in on ga res ni zakopal.«
»Na Primskovem da ie bil?«
»Da, na Primskovem, prej pa v Čr-mošnjicah in morda še kje drugje. Jaz še dobro pomnim, kako so romali: k njemu od bfcu in dafeč; vsalkomur ie pomagal.«
»Kajpa, kakšne kapljice ...«
»Nobenih kapljic, samo njegova beseda ^ je imela tako čudovito moč. Le vprašaj oni Mikšnjevnih. kako je bil izplačal njihovo deklo. Kravo jim je vpičil ca d. fcalkor vola totemu Tomažu, oa jo je žuipnik zagovoril, čepirav je še videl ni. Poslal je svoie besede na koščku paprria, aii pa iih je spregovoril nad
kruhom, ki je potem imel tako meč, da je iztočil vsako bolezen. Pa je Mikša-jeva v zahvalo poslalia žuipniku par ktobas in dva desetka jajec. Dekla pa jih je gredoč skrila nekoliko na pašniku, ostalo pa res prinesla župniku. Pogledal jo je in kar takoj povedal, da s tistimi jajci ne bo nič Dekla si je hotela kupiti kaj mailega v štacuni. Močno se je prestrašila, da še tajiti ni mogla, ko pa je prišla mimo grma. kamor je bila sikrila jajca, je res videla, da jiib je poteptala živina, ki so io bili prignali na pašo.«
»Potemtakem je bil Holmar vseveden.«
»Kaj bo vseveden! To ni vsevednost Le iz oči je znal citati ljudske misli, česar med vami šolanimi gotovo nihče ne zna. Morda kdaj uganete, toda župnik Holmar pa ni nikoli ugibal. On je bral misli. Zdravil pa je tako. da je vsakomur odleglo, ko bi mignil.«
»Pa se zdravniki niso pritoževali, ko jim ie tako kvari posel?«
»O seveda so se pritoževali. Tožili so ga pri naših sodiščih in celo v Nemški Gradec, pa ni vse nič pomagalo. V Novo mesto na sodišče kar iti ni hotel, dasi so ga pozivali j.n poslali ponj celo orožnike. Zaman, prazni so se vrnili.«
»To slišim prvič, da je kdo zagovoril orožnike.«
»Ta jih ie pa le. Poslušaj, kako je bilo: Prišla sta od sodišča, da privedeta župnika, ki se ni zmenil za pritožbe zdravnikov. Prideta v žuonišče. -Dober dan, dober dan.« »Vroče je.« je dejal župnik. »Vroče je,« sta ponovila. »Pa malo sedita, gospoda.« Pa sta sedla. Nato je naročil dekli, da jima prinese kaj za p^d zob in kaj oijače. »Od-žejaita se in malo nrigriznita.« jima .le dejal župnik in odšel v svojo sobo. Orožnika sta pila in iedla. rekla pa nista ne bele ne orne. Cez kako uro je
prišel zopet v vežo in jima dejal: »Zdaj bo pa čas, da odrineta .ako hočeta biti še za dneva doma.« Spet sta pokorno vstala, vrgla puške preko rame in odšla. Tako je bilo, kaj praviš ti na to?«
»Napila sta se, še bog, da sta sama prišla domov. Najbrž se jima je župnik izmuznil že precej v veži.«
»Slabo poznaš orožnike, ako misliš, da se kdaj kateri napije na službenem potu. Daj si dopovedati, da je imel tako prečudno moč nad ljudmi. Kaj bi se on bal pušk. ki ie s samim pogledom ustrahoval vsakogar.«
»Ali ste ga vi kdaj videli?« '.
»Jaz ne, pač pa naša Lena. Ona je" bila pri njem in nam je pomagal, .'prii bratu se je mlade po prvem otroku tor tila mora in jo .ie tlačila vsako noč, da. srno mislili:, od vsega hudega je bo" konec. Jaz. ne vem, kako je to bilo. a!i' ženska je vidoma pešala. Morda nekoga res mora tlači. Drugi pravijo, da' je to huda kri, ali kje naj bi se-vzela! pri naši mladi huda kri. saj nje same ni! bilo skoro nič. Vse smo poskusili, p^ \t bilo vse zaman. Pa se .ie Lena'spomnila na župnika HoTmarja In" se je odpravila k njemu. Kaj bo do tja? Recimo tri ure, če počasi "fiodiš-Tn zložno. Lena pa je tavala vse popoldne in globoko v noč. Nekaj jo je bilo zvedlo s pravega pota in prišla je v LIpje, pa jp bila tako zmešana," da ni vedela,, kje Spraševala je ljudi, v "kateri vast da je, pa so mislili, da una~ greša. Prišla je domov brez vsega, kajpa. zaneslo jo je bilo ravno "v nasprotiio smer. »ČakaJr? hudičevka, drugič me pa ne boš,« si'}e mislila Lena in je po vasi nalašč raznesla. da ne pojde več na Prlmskov^ samo_dai je jzvedela, tutfi. Lukpeva- M<u na. ki smo jo imeli'na' sumu, da hodi našo tlačit. Nekega dne pa se je odpravila popoldne v delavni obleki z inotl-
ko preko rame. kakor da gre okopavat. Skozi gosto debeljačo je krenila v stei-■nico, od tam pa po gozdni poti na Sela k teti, kjer se je preoblekla, da bi ne šla taka po svetu. To pot je prišla brez težav na Primskovo. Župnik jo je izprašal vse natanko, nazadnje pa ji je dal kos kruha. Molil je nad njim in po-kladal roke nanj ter naročil, naj mlada vsak večer sne ščepec tega kruha in najbrž bo pomagalo.«
»Najbrž.«
»Tako je rekel župnik, češ da je mor-' da na svetu kdo, ki je močnejši in ki vporablja svojo moč v zlo ljudem. ; Proti močnejšemu pa slabejši ne opravi ničesar. Stvar pa je taka, da je kruh pomagal. Ženske so praviie, da je prvo i noč šušljalo in šumelo okoli postelje, ' alf nanjo ni moglo. Kaj vem. kaj je bito,
• ali Neža je ozdravela; imela je kasneie ; še devetero otrok in kakšnih močnih! Fantje so pravi hrusti, da kar ne verjameš, da jim je mati ta drobčkana ženska.«
»Da, trdna vera gore prestavlja. Zavidam vsakogar, ki ima tako vero. Koliko prednosti ima pred drugimi! Kar 1 Pa se- tiče župnika Holmarja, mislim, da so. vse te pripovedke, tudi ona o po-' tepfanih jajcih in ona o orožnikih, kratko in malo izmišljene. Bog sam ve, da-; li je sploh kdaj živel tak čudodelnik, saj bi o njem moralo biti kje kaj napisanega.«
»Saj tudi je,« povzame prijatelj Ivan. »Spominjam se, da Janez Trdina omenja v svojih spisih župnika Holmarja. Treba. bo. poiskati, kaj pravi o njem.«
»Tedaj pa, stric, trčimo v spomin tega moža.« '
In proslavili^ smo Janeza Trdino pod Gorjanci čisto v slogu njegovih baik in pripovedk.
Mojstrski skok
Slika kaže enega najboljših angleških športnikov, dijaka Gordona iz Cambridgea med
izvajanjem vzornega skoka y višino
V vroči poletni dobi se zamore jemati Ovomaltine ne samo za predjuž-nek in malico nego tudi preko dneva, ako se ohladi na ledu, kot osvežujoča pijača. •	12
Spomenik Gustavu Adolfu
Na Stoekholpaskern otočju so odkrili spomenik švedskemu kralju Gustavu Adolfu, ki je pred 300 leti nastopil znameniti bojni pohod v Nemčijo, v pomoč tamošnjim protestantom.
Moč solnčnih žarkov
Vsa energija je od solnca, pa bodisi da jo izkoriščamo v vodnih napravah, mlinih na veter, strojih, ki izrabljajo energijo mo-rskih valov, plimo in oseko, bodisi, da izkoriščamo konzerve solnčne toplote: premog, nafto in les. Vse moči, ki jih črpamo iz teh virov posredno od solnca, so pa le neznatna množina tistega, kar nam solnce v resnici nudi. Ako bi hoteli pogonske delovne in prometne stroje, ki teko po vsem svetu, nadomestiti s človeškimi mišicami, bi potrebovali — kakor poroča zadnja številka tedenske revije »Življenje in svet« — samo v glavnih panogah 638 milijonov človeških delovnih moči. Ta številka se zdi prvi trenutek ogromna, toda če jo primerjamo z vso orgromno energijo, ki nam je zemljanom na razpolago, skopni takoj skoro do nevidnosti.
Zadeva s Calmettovim serumom v Liibecku končana
Kakor smo poročali svojčas, te v Liibecku (Nemčlia) obolelo in pomrlo veliko otrok v najnežnejših letih, ker so jih bili cepili s serumom francoskega profesorja Calmetta proti tuberkulozi. Stvar je vzlbudila po vsem svetu veliko prahu in še več nezaupanja proti francoskemu cepivu. Oblasti so izvršile strogo preiskavo, ki se je zaključila sedaj s tem, da so odstavili dva vodilna zdravnika, ki sta imela opravek s tem cepivom. Ta dva sta ravnatelj tamoš-njega zdravstvenega urada dr. Altstadt in pa ravnatelj bolnišnice, v kateri so bili cepili otroke, prof. Deyke. Očitajo jima veliko nemarnost pri uporabi francoskega seruma, ki se je bil pokvaril baš zaradi te nemarnosti. Najbolj čudno .pa je to, da je dr. Altstadt dal otroke še nadalie cepiti, ko jih je obolela in umrla že cela vrsta. Preiskovalna oblast je preJjela pismo prof. Calmetta, v katerem ta poroča, da ni nesreča v Liibecku povzročila nobenega vznemirjenja na Francoskem, kajti slej kakor prej cepijo taim z njegovim serumom do 3000 otrok dnevno, ne da bi se pojavila niti najmanjša 'kvarna posledica.
Zora vodo
proti sivim lasem!
V LEDIJ
ohlajena Ovomaltine je osvežujoča, okrepljujoča, hranilna in prijetna slaščica.
Poleti v vročini ugasimo žejo najbolje s hladno Ovomaltine, ki za-jedno osveži organizem ter mu daje novo moč.
Z uporabo hladne Ovomaltine se ohlaja telo in nadomesti izgubitek vode. Hladna Ovomaltine daje telesu novo moč, vrača izgubljeno življenjsko radost in veselje do dela.
Hladno Ovomaltine zam> rete lahko ter naglo pripraviti v Ovomix-čaši, ki je za te svrhe posebno pripravna in ki ima še to prednost, da je v njej pripravljena Ovomaltine mnogo okusnejša.
Ovomix-čaša se dobi povsod, kjer se prodaja tudi Ovomaltine, in to za ceno Din 15.
Napoleonov rojak
Hindujka kot letalka
Ga. Urmila Pareklihova iz Bombava je prejela nedavno tega kot prva Indijka dovoljenje za letalskega pilota. Moških pilotov Indijcev sploh ni!
Lindbergh in cigaretna tvrdka
Ko se je pripravljal Charles Lindbergh na svoj polet preko Oceana, je priše! k njemu zastopnik velike tvrdke, ki izdeluje cigarete in mu ie predlagal kupčijo: pet tisoč dolarjev za to, da bi takofi po svojem pristanku v Evropi izrekel pred ljudmi besede: »Ali imate kakšno cigareto tvrdke X?«
Lindbergh je bil tedaj še ubog vrag rn je moral biti vesel, če se mu je ponudil od koderkoli že kakšen denar — in tako je ponudbo sprejel, tem bolj ker mu je tvrdka polovico nagrade izplačala na roko. Potem je zletel v široki svet in izvršil svoje veiiko delo.
Po velikih naporih ie dosegel varni pristan na evropski celini in gladko pristal v Le Bourgetu. Ko je zapustil svoj stroj, ni mogel v prvem hipu izustiti nobene 'besede. Vzelo mu jo je razburjenje nad končanim delom, silno navdušenje množice, ki ga je pozdravljala, utrujenost, glad in žcia. Tedaj je opazil, kako rije skozi množico do njega zastopnik tiste newyorške cigaretne tvrd-
ke. In v tem hipu ga je popade! takšen bes nad tem, da hoče nekdo njegov uspeh izkoristiti za ceneno reklamo, da je plan i proti možu in mu v resnici nameril svoje prve besede. A glasile so se malo drugače nego domenjeno, namreč: »Če mi sedaj ponudite eno vaših smrdljivih cigaret, vam jih pripetem nekaj okoli ušes!« Mož s cigaretami se je plašno .potuhnil in ni rekel ne »bev« ne » me v«. Tudi tvrdka se je potuhnila. Lindbergh je bil še dolgo junak dneva in svojega ljudstva in gorje mu, ki bi se drznil migniti s prstom proti njemu. Linčali bi ga.
Od tedaj pa so prešla leta. Vse mine in tudi slava mine. Lindbergh je prestopil višek svoje slave in tvrdka je menila, da je priše! n.ie čas. Vložila je že dolgo pripravljeno tožbo za odškodnino in — niti en list v Ameriki se ni zaradi tega posebno razburil. Lindbergh je premaga! ocean, pozabljenja, tega velikega izrodka nehvaležnosti, pa ni premagal...
S podmornico na tečaj
Znani polarni raziskovalec sir Hubert \\ ilklns poroča v »Neue Freie Presse« d svojih načrtih za najbližjo bodočnost: »Letala so veliko storila za raziskovalce ob tečajih, a podmornica bo utegnila opraviti še več, ker ne bo odvisna od vremenskih neprilik. ledu in vetra. Moja že zgrajena podmornica men 200 ton. ima 8 mož posadke, lahko ostane 3 dni pod vodo, razvija pod ledom do 6 km brzine na uro in je opremljena z odbijači, ki naj jo rešijo nevarnosti pri ■morebitnem srečanju s podvodnim ledom. Imamo pet možnosti, da se izpod leda prerijemo rta površino: električne svedre, gorivo, električne talilce, kemikalije in pfhalnike z vročim zrakom. Na ta ali oni način že bomo raztopili led. Na dnu podmornice imamo posebna vrata, ki nam bodo omogočala sprehode na dnu morja. Nedvomno ni hodil do danes še noben potapfač po tečajnem morju. Lahko bomo tedaj prinesla znanstvenikom dokaj novic.
Pretirana pobožnost
V	Barceloni so priredili v največji vročini procesijo, pri kateri so vodili kakšnih 30.000 otrok po ulicah. Dva ti-j^oč otrok se je zgrudilo od solncarice, devet jih bo bržkone umrlo.
V	občini Soas na Rumunskem je divjala nevihta. Prebivalci so storili najnevarnejšo stvar, ki so jo mogli storiti. Pobegnili so v cerkev in pričel} zvoniti
z vsemi zvonovi. Strela je udarila v cerkev: tri osebe je ubila, deset težko poškodovala, več drugih omrtvičila.
Lord Strickland,
predsednik malteške vlade, ki se je podal te dni v London, da bi pojasnil svoje ostro nastopanje proti malteškim nacionalistom, ki jih kakor znano podpira Vatikan a za Vatikanom prav gotovo tudi Mussolini-jeva Italija.
Stanovska zavest
Poročevalec nekega holandskega lista je opazil, da so ostali nekateri angleški grafični delavci še po smrti zvesti svojemu poklicu. Tako se glasi napis na grobu znanega založnika Jacka Tompsona: »Tu ležim v pričakovanju nove izboljšane izdaje brez vsakih tiskovnih poigreškov.« Stavec L. Greed-ge si je da! zapisati na križu: »Kakor obrabljen svinec je romal moj prah v Stvairnikovo crkolivarno, da bo vstal v novi dovršeni obliki.« Sličnih nenavadnih nagrobnih napisov bi lahko navedli še več.
Knjigovodja Antoin Chilincini, mrk in strog Korzičan, se je v Parizu poročil z mlado in veselo Francoiso Verriero-vo. Zakon je bil nesrečen. Mož je ženi kmalu prepovedal plesati na javnih zabavah. Žena je rekla, da brez plesa ne bi imelo življenje zairo nobenega pomena in je vložila tožbo za ločitev zakona. Chilincini se je upiral, a to mu ni pomagalo. Ko je srečal ženo zadnjič pri zaslišanju v justični palači, ie stekel zanjo po hodniku in jo težko ranil s 5 streli. Z zadnjim šestim si je prestrelil prsa, a bo menda okreval, dočim ie njegova žena v smrtni nevarnosti. Pri zaslišanju je Chilincini izjavil: »Ločitev je nedopustna za kristjana in b: me spravila v sramoto. Potem ne bj smel več v svojo domovino. Noben boljši Korzičan ne pristane na ločitev.« — »Kako pa to?« ga je prekinil sodnik. »Krti pa je bilo z Napoleonom? Saj je vendar zarasti! prvo soprogo, da bi se poročil z Marijo Luizo?« — »Napoleon Je bil cesar,« je odvrni ran!enec. »in ločitev mu itak ni prinesla nobene sreče!« je prepričano dodal.
Športne obleke
za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
Čudotvorno zdravljenje revmatizma, nespečnosti in strašnega glavobola
Prejeli smo dopis g. Rad. Stojanovi-ča črkoslikarja in slikarja, Beograd, Kneza Mihajlova 46, ki ga obelodanja-mo, ker je največjega interesa za vse bolnike, ki trpe na gori omenjenih in ostalih bolezni: »Pred nekoliko dnevi me je napadla zopet neznosna bol: revmatično trganje v kosteh tako, da sem moral zaradi velikih bolečin in otrpnje-nosti leči v posteljo. No, k sreči sem po nas\etu svojega dobrega prijatelja vzel maio steklenico Togal tablet, ker vsled silnih bolečin nisem mogel spati in par dni sploh nisem mogel zatisniti oči. Vzel sem priporočene tablete zjutraj, dopoldne in zvečer. Pa glej, divno čudo. Prvi dan sem za nekaj časa dobil spanje, drugi dan so bolečine pro-centualno ponehale in v petih dneh, vam rečem, sem vstal iz postelje. Sedaj imam dobro spanje in bolečin sploh več ne čutim. Vendar jemljem Togal tudi nadalje. Ne morem pa si kaj, da vam ne bi pri tej priliki izjavil svoje zahvale glede učinkovitosti Togal tablet. Zares, mislil sem, da je samo reklama, da ima Togal priporočila od 6000 zdravnikov, toda izkustvo na sebi seniem me tira, da iz vsega srca priporočim bolnikom Togal tablete kot radikalno sredstvo zoper bolečine v kosteh in revmatizem.« Večno hvaležen Radi-slav Stojanovič, črkoslikar, Knez Mihajlova 46, Beograd, 20. maja 1930.
Slično kot g. Stojanovič pišejo mnogi tisoči, ki so uporabljali Togal proti rev-matizmu, protinu, ishijasu, bolečinam v sklepih in udih, živčnim bolečinam vseli vrst, zobobolu, glavobolu, hripi in boleznim prehlada, kakor tudi proti nespečnosti. Togal tudi odpravlja na pri-roden način iz telesa predme te, ki povzročajo bolezni in deluje s tem naravnost na koren bolezni. Kako sijajno učinkuje Togal zlasti pri glavobolu, nam potrjuje zopet gdč. Adler iz Ahena »Nikdar nisem upala, da se bom na tako lahek in nagel način iznebila strašnega glavobola, učinek je naravnost čudotvoren.« Togal pomaga takoj. In je zajamčeno neškodljiv za srce, želodec in ostale organe. En poizkus vas bo uveril! Togal tablete se dobivajo v vseh lekarnah. Toda zahtevajte izrecno Togal tablete, da vam ne bodo ponudili kakega drugega slabšega preparata. Samo tako ne boste razočaran'. Vaša lekarna vam bo takoj naročila Togal v slučaju, da ga nima v zalogi.
WeDsove neprilike
V Torontiu (Kanada) se je pričela nepričakovana tiskovna pravda. Pisateljica miss Dix toži znanega angleškega romanopisca Herberta Wellsa, da je objavil pod svojim imenom njeno delo »Vesoljna zgodovina«. Leta 1918. je izročila gospodična Dix založništvu Mac Millan rokopis »Pajčevina«. Dve leti pozneje ga je prejela nazaj z obvestilom, da se založniku ne zdi primeren za tisk.
A leta 1919. je natisnila ista tvrdka Wellsovo »Zgodvino«, v kateri je spoznala kanadska pisateljica svoje delo. Zahteva zdaj izdatno odškodnino v znesku 100.000 funtov šterlingov. Wellsov zastopnik je izjavil, da ni pisatelj nikoli videl »Paičevine«. Pravda se bo zavlekla. Sodniki so naročili nebroj zgodovinskih in zemljepisnih kntig in zdaj skrbno primerjajo obe deli.
Najboljši načrt za znak Društva narodov
Med 1700 ravnih načrtov za znak Društva narodov je strokovnjaška komisija izbrala načrt Nemca dr. Redsloba. Petorica zvezd
ne. obroču simbolizira petortco kontinen-tav, a v sredino vstavi lahko vsaka dežela svoj grb. Ker je bil dr. Redsmob sam član ocenjevalne komisije, je s svojim načrtom odstopil in je prepustil nagrado berlinskemu heraldiku Neubeckerju in dunajskemu inženjerju Rowotkyju.
Blazno dekle v vreli vodi
V deželni norišnici v Teupitzu na Pruskem je umrla 19 letna slaboumni-ca Klara Wandova strašne smrti. Neka bolniška strežnica jo je prenesla v kopalnico, da jo okoplje. Položila jo je v kopalno kadi, odprla pipo za vodo in za trenutek odšla, meneč, da so vročo vodo čez dan vso porabili in da teče v kopalno kad samo mrzla voda. V resnici pa je preplavila kad vrela voda, ki je nesrečno dekle tako oparila, da ie kmalu potem umrla.
\ / Ne barva, temveč vrača ,	sivim lasem prejšnjo na-
» 1	ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) al. 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.
Prvi motor na plin kot spomenik
V Kolnu bodo odkrili spomenik Ottu in Langenu, ki sta L 1864. zgradila prvi motor na plin. Spomenik bo natančen posnetek tega prvega motorja.
Bajna sreča
Minule dni je prišla priljubljena plesalka Jenny Dolly v igralnico Casino de la Foret v francoskem kopališču Deauvilie. Ob 6. zjutraj je zajtrkovala na postalji mi v popotni Obleki se je lotila igre. Do 9 je vztrajala pri zeleni mizi. Sreča ji je bila mila, a vendar je plesalka odpotovala nazaj v Fontaine-bleau, kjer stanuje poleti. Toda doma m imela miru. Zvečer je prišla nazaj v igralnico. Ko je končala igro, je imela nad 2 miltona frankov dobička! Odpeljala se je domov in se je povrnila v četrtek šele proti 19. Kazino je bil že skoraj prazen. A dva nastavljenca sta pustila večerjo in se lotila bakarata v družbi srečne igralke. Tudi ta igra ie bila usodna za 'feralniško upravo. Dvakrat so delili karte, pa je dobila Dolly nad 5 milijonov frankov. Odšla je torej s 7 milfond. Letos ni imel še nihče slične sreče.
Krasote in mikavnosti
dolenjske strani
Nekaj migljajev ln nasvetov popotnikom, prijateljem in izletnikom Dolenjske
Za Gorenjsko še Dolenjska. Vsaka je po svoje lepa, vsaka po svoje mikavna. In sprememba tako dobro de. Pa pojdimo zdaj doli pod Gorjance! Poskusimo! finkrat ni nobenkrat, pravijo, in stalo ne bo dosti. Bomo videli, če se izplača.
Malo zgodaj bo treba iz postelje, ko ob nedeljah tako radi polenarimo. Vseeno, ob pol šestih bomo na glavnem kolodvoru. In novim čudom nasproti!
Prvo čudo nas čaka pri Grosupljem. »Zupanova jama.« Dolgi podzemski hodniki, nizki, visoki, ozki, široki, na-tegnjeni in zaviti, brlogi in dvorane, kapljice in kapniki. Nadomestek za Postojnsko jamo. Bolj skromen sicer, a bolje nekaj kot nič.
Kdor se ne boji solnca, jo mahne potem lahko kar peš na Turjak, slavni grad nekdaj še slavnejših Turjačanov. Zjutraj ne bo vroče. Nazaj pa popoldne z vlakom.
Prihodnja postaja Mlačevo skriva na ne preoddaljenein griču med zelenjem mnogostolpni grad Boštajn, vsaj zdi se mi, da mu je tako ime. Prezanimiv, lep, bogat. Vidi se s postaje.
Peš do Višnje gore. Saj veste, koga imajo tam na verigi. Pa šalo na stran! Skoro petsto let staro mestece pod prastarimi razvalinami prvotnega viš-njegorskega gradu vam bo všeč in sprehodi v mični okolici tudi. Tam okrog so divjali turški in francoski boji, protestantovska vera se je kosala 5 katoliško.
Nekaj minut pred sedmo smo že v Stični. Pol ure nimamo do ogromnega, skoro devet sto let starega cistercijan-skega samostana in do njegove, na nekdanjem Kranjskem največje naše cerkve. Postrežijivi so črno-beli menihi in znamenit je njihov dom.
Južno od kolodvora se izteza cesta tja do Muljave, Jurčičeve rojstne vasi. Njegova rodna koča še stoji in v spominski knjigi se moremo ovekovečiti. Pozdravimo se lahko tudi s pisateljevim bratom in njegovim nečakom.
Uro hoda do Muljave, uro še do izvira dolenjske Krke. Skozi hladne gozdove, preko cvetočih poljan sami ne vemo, kdaj smo v lični vasi Krki pod razvalinami mrkega Krškega gradu. Krka pride tu prav za prav že drugič na dan. Rodila se ie pod Grosupljem, pa se je takoj potuhnila pod zemljo. Smo pač na Krasu, čeprav na Dolenjskem.
Zdaj bi jo lahko mahnili v Zagradec, si ogledali tamošnjo elektrarno in šli z avtom v Žužemberk, ki se diči z mogočnim gradom na silnem pečevju nad šumno Krko. Slikovit je Žužemberk, prelepa je cela soteska reke Krke. Mimo Dvora z ugaslimi fužinami smo v dveh urah v Soteski.
Na desnem bregu raste iz Krke silni šumoviti kočevski Rog z medvedi in merjasci, v podnožju razpada stari soteski »zeleni grad«, onstran reke pa se širi novi grad Soteska, ki je bil za Valvazorja najlepši v deželi. Tudi zdaj je krasen, smel, mogočen.
Se pičlo uro, pa smo v Dolenjskih toplicah ali pa na postaji Straža, od koder nas hlapon potegne v Novo mesto.
Pa vrnimo se k onim, ki bi ne šli z nami na Krko. Dve postaji za Stično bi že lahko izstopili in se podali na božjo pot na Primskovo. Pod goro vsak klaftersko poleno na ramo, pa hajdi navkreber, sicer ne velja pokora. Di-ven razgled. Potem pa na drugo božjo pot. ki ni kdo ve kaj oddaljena, na znani Zaplaz in še bolj znani Čatež pod goro in na najbolj znano Urbančičevo domačo salamo.
Tja bi prišli tudi iz naslednje postaje Velika loka in iz sosednjega Trebnja, kamor pa vendar rabi vlak še sedem minut.
Trebnje nam nudi vsakojake kombinacije. Črez Grmado peš v Žužemberk. Po hribih in dolinah tri ure, kaj je t potem pa po prej opisani pou v Wovo mesto.
Morda pa raje v slikovito Mirensko dolino. Tercijarne odkladnine tamoš-nje zemlje hranijo v sebi rjavi premog. Kopljejo ga na Mirni in v Krmelju pri Št. Janžu, končni postaji lokalne železnice. Tudi druge rude se najdejo tam in še drugačne zanimivosti in znamenitosti. Št. Rupert ima eno najlepših gotskih cerkva, Mokronog božjo pot Žalostno goro, vsa dolina pa je posejana s številnimi starimi gradovi in razvalinami, ki dajejo pokrajini tako mikavno lice.
Ta grajski pas se privleče iz Savinjske doline preko Mi renske in se razbohoti v novomeški kotlini. Kako hvaležen predel za toliko raznovrstnih okusov in poklicev in tudi le za prijatelje lepih slik.
V Mirni peči, dve postaji niže, bi nekateri tudi radi izstopili. Dva izleta sta priporočljiva: čez Goriško vas v Luknjo, dvojnik predjamskega gradu, slavno razvalino Erazma Predjamskega, edini naš jamski grad. Pri Goriški vasi je potok Temenico požrla zemlja in pod pečinami strahotne Luknje pribruimi ista zopet na dan ood novim imenom »Prečna«. Takoj ob izviru stoji novomeška elektrarna. Nepozaben ie sorehod v tesni soteski temne Prečne. Blizu je vas istega imena z novo gotsko cerkvijo sv. Antona, ne daleč pa grad Za-
log in dalje Straža, Toplice, na vzhodu Gor,anci.
Alj pa bi šli iz Mirne peči na grad Hmeljmk, najvišji grad v novomeški okolici, in po robu vinskih goric med trtami in m mo hramov na Trško goro. Diven razgled na celo novomeško kotlino in doli po Krškem polju do Zagreba.
Pod goro »Kuharica« s trškogorskim cvičkom in do njej grad Bajnot in malo dalje ponosni Stari grad. Onstran roba smo kaj hitro v Šmarjeških toplicah, v ne pretopli vodi. ki bi nas izvrstno okr -pila v popoldanski vročini.
Oni, ki bi nadaljevali pot z vlakom do Novega mesta, bodo kmalu po osmi uri na »kapitalskem marofu« in se bodo navduševali nad prelestnim razgledom sirom pisane dol ne, oko jim bo hitelo preko svetlih zidanic in rdečih cerkvic tja na temne Gorjance, ustavilo se bo na Trdinovem vrhu. pa se zamrlo v sinji daljavi proti Brežicam.
Nepopisno lep je svet okoli Norega mesta. Svojevrsten in mikaven. Kdor ie enkrat vdihaval mehki dolenjski zrak pod Gorianci, se bo še vrnil tja in ne le sam.' »Prijatelje bo povabil in še sam ga bo pil.« Pil bo južnjaški zrak, pil bo dolenjski cviček in pil bo lepoto skritih nepoznanih kotičkov dolenjske zemlje.
V	enajstih urah, ki nam jih pripušča naš izletniški vlak, se moremo navžiti tisoč lepot in divot, ki nam ji nudi Novo mesto, njegova Krka in njegova okolica.
Eni se pojdejo kopat, drugi bodo čolnarji, veslali gori do Straže, tretji bodo pešačili, da bo lilo od njih.
Kam? Preko Št. Petra na Otočec, vodni grad, brezskrbno zatočišče tiso-čev vodnih ptic, rajska okolica. Pa dalje na Strugo. Po Tavčarjevih stop-njicah. dalje morda v Šmarješke toplice ali pa preko Bele cerkve v Št. Jernej in velikansko Kartuzijo Pleter-je, edino v državi. Beli samotarji, najstrožji red. Molk. post. molitev, skrajno samozatajevanje. so njih deleži.
V	Trdinovo kraljestvo, podgorske srra-dove Tolsti vrh. Vrhovo. Prežek. Pod-jetnejši se povzpno na gorjanske robove, k sv. Miklavžu, pokusijo »Gospodično«, znameniti gorianski studenček, zlezejo na Trdinov vrh.
Z avtom preko Gorjancev v Belo Krajino, pa z vlakom nazaj. Če ne, pa kar z vlakom skozi tri predore pa bomo v vinorodnem Semiču. Ah, nebeški je pogled v megleno pokrajino, ki iz nje kuka tajinstveni Klek tam nad Ogulinom, ki jo zapirajo nebotične stene Velebita, ki se vtaplja v prosojnih bosenskih meglicah.
Na stotine nizkih hramov in pisanih zidanic. In kolodvor. Velikanski šopek. Semič in še prej Uršna sela.
Dva divna bisera samih vrtnic. Opojno cvetie.
Iz Uršnih sel bi se lahko namerili v Toplice, ali pa preko gozdov v Kočevske Črmošnjice, od tam na Gače, goro z divno floro in krasnim razgledom. Potem nazaj z avtobusom v Novo mesto.
Naslednja postaja Rožni dol je izhodišče za kratko in prijetno turo na Smuk. Velikanska košenica, grajske podrtije, lična cerkvica, prelep razgled. V eni uri smo v Semiču, vso pot uživamo nepozaben razgled preko savske banovine.
V	stopetdesetih minutah smo po lepi poti preko gozdov in košenic na Mirni gori 1048 m visoko. Tam ima črnomelj-ška SPD svoi planinski dom in nad njim sv. Frančišek svojo cerkvico. Razgled še za nekaj stopinj silnejši od semiškega.
Črnomelj, mesto ki vidno raste in bogati. Lesna in premogovna industrija. Potrudili bj se v Vinico, rojstno vas Otona Župančiča. Tam je vina kot vode v bližnji Kulpi, in kakšno vino! Ni zastonj »Vinica«.
Prav lep bi bil pešizlet iz Gradaca, kjer so bile nekoč velike topilnice železa, v Metliko, nekdanje glavno mesto Slovenske Krajine..
In tam! Kulpa je kot krop, kdo ne bi se opral? Mestna loža je tako vabljiva. K trem faram na božjo pot? Ali pa na »Veselico«, kjer je vse veselo, ker imajo rujno vince in diven razgled. Češnje. so zrele. Ni boljših kot na Rado-vici!
V	osmih urah, ki so nam v Metliki na razpolago pa bi prišli celo v sloviti Zumberk k sveti Nedelji med ponosne Uskoke in bili bi še za povratek pravočasno na metliški postaji.
Prijatelji, kjerkoli boste ostali, povsod bo lepo in ne boste zadnjič na Dolenjskem!
Na svidenje!
Ufllični mlin
v komisijsko zalogo moke in žita PREVZAMEM pod garancijo v prometnem kraju Štajerske, brez konkurence. Promet zajamčer. 40 vag. letno. Samo resni in zmožni naj pošljejo obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Novo skladišče«.	8886
ŠPORT
Pričetek prvenstvenega tekmovanja na Gorenjskem
SK Bled : SK Tržič 2:1
V četrtek se je vršila na Bledu prva prvenstvena tekma za nogometno prvenstvo Gorenjske. Nastopili sta moštvi Tržiča in Bleda. Tekma je nudila mnogo lepih momentov ter je takoj dokazala pravilnost naziranja, da bo prvenstveno tekmovanje močno dvignilo interes publike za nogometne prireditve. ^
Obe moštvi sta igrali z ozirom na prvenstveni značaj zelo požrtvovalno. Od posameznih igralcev bi bilo posebej omeniti golmana Tržičanov, ki je brez dvoma najboljši vratar Gorenjske. Pri Blejčanih bi bilo navesti centerbalfa, ki je bil najboljši mož na polju. Blejčani so predvedli hitro kombinatorno igro kratkih pasov, po kateri so se takoj opazile posledice gostovanja SK Ilirije. Moštvu SK Tržiča primanjkuje trening. SK Bled si je s to zmago zasigural prvi dve točki v prvenstvu. —Sodil je g. Bočko.
Objava tekmovalnega odbora za nogometno prvenstvo Gorenjske
Objavljeni termini se spremene v toliko, da odpadejo vse igre, določene na 28. in 29. t m. 29. junija se odigra edinole tekma SK Bratstvo : SK Svoboda na Jesenicah. Sodi g. Ozebek. Izpadli termini se določijo naknadno. Obveščajo se gg. sodniki, da se točno ravnajo po propozicijah tekmovanja. Vse podrobne podatke zamorejo dobiti na vpogled pri domačih klubih, ki naj jim gredo s pojasnili na roko. Zasledujejo naj tudi poročila v »Jutru«. V nedeljo, dne 22. t. m. nastopijo naslednji pari: SK Bratstvo : SK Tržič na Jesenicah. To tekmo sodi mesto odsotnega g. Koritz-kega g. Reichmann. SK Bled : SK Svoboda na Bledu, sodi g. Ozebek. Pričetek ob 16. Klubi se opozarjajo na pravočasno prijavo sodelujočih igralcev. Ravnotako naj urede naročilo željenega števila vstopnic. Tajnik.
Službene objave LNP
(Seja u. o. z dne 20. junija 1930.)
Navzoči: Rybar, Kuret, Povač P., ravnatelj šetina, Kralj, ing. Kuljiš, Buljevič N., Logar, Vospernik
1.	Na znanje se vzamejo zahvale Nj. Vel. kralja za pozdravni brzojav LNP ob priliki proslave 10-letnice LNP, min. predsednika gen. P. živkoviča, Steirischer F. V., Gradec, in K. F. V., Celovec.
2.	Pismeno sporočilo prejmeta: a) SK
Svoboda, Maribor, na dopis štev. 176-30
od 18. junija 1930 in b) SK Disk, Domžale, na dopis štev. 7 od 13. junija 1930.
3.	JNS je glasom dopisa štev. 1284 od 10. junija sprejel SK Korotan (Rakovnik) v Ljubljani za rednega člana.
4.	Sporoča se klubom LNP, da je JNS glasom dopisa štev. 1364 od 10. junija suspendiral ZNP., vsled česar je prepovedano klubom ostalih podsavezov igrati prijateljske tekme s klubi ZNP.
5.	Na znanje se vzameta dopisa: a) SK Diska, Domžale, št. 2 od 6. junija (nov odbor: predsednik g. Vrečar Janez, tajnik g. Menart Jakob) in b) SK Reka, Ljubljana-Vič, št. 1 in 2 z dne 13. in 17. junija (nov odbor- predsednik g. Logar Viktor, tajnik g. Ambrož Viktor).
6.	Kaznuje se SK Natakar, Ljubljana, na osnovi čl. 1 Spi. pr. JNSa v zvezi s čl. 14 Pr. o sav. prv. tekmah z dvomesečno zabrano igranja, računajoč od dneva objave ter z denarno globo Din 25, ker ni oddal postave moštva ob priliki Drv. tekme dne 15. junija s SK Krakovo.
7.	Sprejme se za začasnega člana SK Svoboda, Vič-Ljubljana., in čim zadosti pogojem čl. 9. sav. pravil se ga predlaga JNS v prejem za rednega člana. Tajnik I.
Ilirija jun. : Korotan. L juniorski team Ilirije igra danes ob 18. prijateljsko tekmo s SK Korotanom.
Dunajski Slovan v Ljubljani. Za prihodnjo soboto in nedeljo, 28. in 29. t. m. 'se pogaja Ilirija za dve nogometni tekmi z dunajskim Slovanom, enim najbolj znanih klubov profesijonalne lige na Dunaju. Ilirija stoji sicer v pogajanjih še z nekaterimi drugimi klubi, tako z beograjsko Jugoslavijo, z budimpeštanskim »33 FC«, Kis-pest FC in z Bastyo, vendar se bo z ozirom na odlični renome Slovana odločila najbrž za to ^ekmo.
SK Jadran, Ljubljana : SK Amater, Trbovlje 7:1 (2:0). Na praznik 19. t. m. je gostoval v Trbovljah proti tukajšnjemu prvaku SK Jadran, ki je po lepi kombina-cijski igri premagal žilavi in borbeni SK Amater s 7:1. V moštvu Amaterja se je zlasti odlikoval vratar, ki je držal nešteto krasnih strelov sijajno razpoložene napadalne vrste Jadrana Sodil je g. Božič dobro, ki pa je imel zaradi strogo discipliniranih moštev in objektivne publike lahek posel. Gledalcev je bilo za tukajšnje razmere mnogo in žele, da bi imeli priliko videti simpatične goste čim prej zopet v svoji sredi.
SK Krakovo. Obvešča se članstvo I. in II. skupine, da prinese vso opremo nazaj do ponedeljka do 12. g. Novaku. Kdor ne prinese se bo proti njemu postopalo.
Zastareli svetovni rekordi
Morda v nobeni športni panogi v sad« njem času ni bilo toliko prizadevanja za zboljšane svetovnih rekordov kot ravno v plavanju. Med plavači vseh narodov se je pričel pravi lov za rekordi, v katerem so bili ameriški plavači vsekakor najbolj vneti. V ostalem pa tudi zastopniki evrop« skih narodov in Japoncev niso počivali. Kljub vsemu temu pa, je zboljšanje obsto« ječih svetovnih rekordov zelo redko. V vr« sti sedaj veljavnih svetovnih plavalnih re* kordov je večina že precej zastarela. Se« znam vsebuje 24 najboljših rezultatov za damske discipline in 25 rekordov za gosno« de, ki izvirajo po starosti iz naslednjih dob:
gospodje dame iz leta 1922 0	2
» » 1924 2	0
» » 1925 4	0
» » 1926 3 • 4 » » 1927 11	6
» » 1928 4	9
» « 1929 1	3
Izmed njih je ameriških 12 (Weissmuel« ler 8. Spence 2 in Kojac in Fissler po 1), švedskih 8 (Arne Borg), nemški 3 (Rade« macher) in japonska 2 (Irye). Med dam« skimi rekordi vodi po številu Amerika s 15 (M. Norelius 10, J. Ederle 2, E. Lackie 2 in J. Mc. Kim 1), ki ji slede s 4 Nizo« zemska (M. Braun 3 in M. Baron 1), Nem«
Za velike težke avtomobile
izberejo poštne uprave, avtobusna društva itd. CONTINENTAL. orjaške gume, ker so zanesljive in ekonomične.
čija in Anglija z 2 (Muehe, Hinton in King) ter Avstralija z 1 (E. Davev). Ame« rika ima po gornji razpredclbi v najbolj* šili plavačih vidno premoč. Razen dveh ali štirih rekordov, ki jih mora še potrditi mednarodna plavalna zveza, je zaloga do« brih rezultatov docela izčrpana.
Rekordi, ki so bili doseženi s crasvlom (najhitrejšim načinom) ,se kaj brže ne bo« do več spremenili. Jonny Weissmueller in Arne Borg sta izvojevala svoj dvoboj za rekorde. Končal se je s tem, da je zmagal \Veissmueller na kratkih, Borg pa na dol« gih progah. Med tem sta oba pustila lev za rekordi: Jonnv se je zapisal med »po« klicne« plavače, Arne Borg pa bo v bodo« če sodeloval le še v štafetah. Zdi se, da so njihovi rekordi nedosegljivi, kar se iah« ko sklepa ne le po tem, da jih že leta in leta ni mogel nihče vreči, temveč tudi po neštetih brezuspešnih poskusih, ki jih je Amerika priredila nalašč zato z najmoč« nejšimi plavači.
Tudi v prsnem plavanju najbrže nihče več ne bo posnel časov, ki sta jih dosegla Spence in Rademacher. Lani so deloma ra« čunali na novega »zvezdnika« iz vzhoda, Japonca Tsuruto, ki je na amsterdamski olimpijadi obvladal Rademacherja. Od te« daj o Tsuruti ni nobenega glasu več; nje« gov amsterdamski uspeh, s katerim je ostal le za 8 desetink sekunde za Rademacher« jevim svetovnim rekordom, je najbrže ed'« ni in najboljši, ki ga je kdaj dosegel v življenju.
Skoraj nemogoče se zdi končno, da bi mogel kdo zboljšati rekorde na hrbtu, ki jih na 100 m ozir. 150 v brani Kojac (Am.) s 1:08.2 ozir. 1:38 ter na 200 in 400 m Ja« ponec Irve z 2:37.8 ozir. 5:42. Izključeno ni, da bi sodniki z dobrimi urami morda še našli kakšno desetinko sekunde, toda o vidnem zboljšanju teh znamk najbrže ne bomo mogli več pisati.
Tudi v damskih plavalnih disciplinah je slika enaka; kar smo dosegli, bo ostalo. Glavno govori za to dejstvo, da so bili po 1. 1928. doseženi samo trije novi svetovni rekordi. Uspehi, ki jih je svoječasno do« segla slovita plavačica Jerica Ederle na j 100 in 300 v v crawlu, se bliščijo od leta do leta bolj visoko. Amerika je nedavno imela na startih nekaj deklet v nežnih le« tih, ki bodo morda še vplivale na listo svetovnih rekordov; v ostalem pa je men« da dosežena meja, ki je človeški organizem ne bo mogel več zmagati.
Kakor povsod tako imamo pač tudi v športnem življenju nenavadne pojave, ki jih nihče ne more posnemati. Arne Borga, ki je pravo čudo med plavači, so kmalu nehali občudovati zaradi izrednih rezulta« tov, ker je zdravniška preiskava ugotovila, da ima čudežni Šved nekatere notranje or« gane uvrščene popolnoma drugače kot ostali. Svetovne rekorde so torej v veliki meri postavljali telesni fenomeni, tako da bodo odslej popravki v njihovi vrsti prav gotovo precej redki. Kadar bodo, bodo se« veda skromni in merjeni po desetinkah se« kund!
Kmetijski vestnik
Pridelovanje kvalitetnih vin
I* referata na vinarskem iboru v Ljubljani. II.
Ker mnoge izmed kvalitetnih sort s svojo rodovitnostjo ne zadovoljijo popolnoma, bodi naloga javnih in privatnih Irsnic, da razmnožujejo in razpečavajo le selekcioniran treni material za obnovo vinogradov sploh, prav posebno pa še za obnovo kvalitetnih vinogradov.
Če so za pridelovanje kvalitetnih vin dosedaj navedeni pogoj- dani, potem je obdelovanje in gnojenje vinograda s kvalitetnimi sortami oni činitelj, ki v veliki meri upliva na kavovost. Da ohranimo vinogradu primerno rodovitnost, je j>otrebno redno in pravilno gnojenje. Rez mora biti sorti primerna. Pri navedenih sortah zahtevajo renski rizling, rdeči tramjnec, beli burgun-dec, rulandec in muškatu i si Ivan ec dolgo rez. os-tale sorte pa kratko. Pri rezi ne smemo preveč nalagali, ker prebogalo obložen ter ne more dati dobre kvalitete. Za rezjo je zelo važna pletev pri čemer pustimo na trsu le toliko mladic, kolikor jih more prehraniti brez škode za kvaliteto. Od pravočasnega zatiranja bolezni in škodljivcev je do neke mere odvisna tud.; kvaP-tela. predvsem pa kvantiteta. Vinograd mora biti ves čas v dobi vegetacije čist in brez plevela. Vsaka druga kombinacija, pri katerj služi vinograd produkciji grozdja in krme. je kvaliteti na škodo. Posebno pa mora biti vinograd brez plevela v dobi. ko grozdje dozoreva, da dobi tre čim več solnč-ne svetlobe in toplote, ki so najbolj odločujoči činiteljij za tvorbo sladkorja.
Ako se splošno v vinogradništvu propagira pozna trgatev, je to potrebno prav posebno pri kvalitetni produkciji, ker prav zgodnih sort med kvalitetnimi sortami ni. Grozdje mora popolnoma dozoreli. Da se razvijejo v jagodi aromatične snovi čim najbolj. je potrebno, da zori in dozoreva grozdje enakomerno. Ako je ta razvoj nenormalno hiter, kakor je fo bilo lansko leto, so vina manj aromatjčna, kakor bi bilo pričakovati.
V kolikor je vinogradniku v jeseni vreme naklonjeno, more on e trgatvijo odločilno unlivati na kvaliteto. Pri kvalitetni produkciji ee ne zahteva samo pozna trgatev, da grozdje popolnoma dozori, ampak še več. da poslane grozdje prezrelo. da se začnejo deloma tvoriti že tudi cibebe. Takšno grozdje da posebno fina vina pri renskem rizlingu in šiponu.
Ne samo. da se mora trgatev izvršiti pozno, temveč tudi pravilno, to je. da se točno ločijo zdrave jagode od gnilih in ples-
nivih ter zlasti od kislognilih. katere je povzročil kiseljak.
Sortiranje po sortah ee pri kvalitetni produkciji razume samo po sebi.
Za pridelovanje kvalitetnih vin se zelo priporoča, da se grozdje peclja, to ;e. da se pri mastenju ločijo jagode od ozobka. Mošt dado le jagode, medtem ko morejo preiti pri močnem stiskanju samo zmletega grozdja iz ozobkov v mošt tudi snovi, ki neugodno uplivajo na kakovost. Ali se grozdje peclja s pecljalnim strojem alj s pomočio mreže, je brezrazlično.
Nadalje je važno, da se drozga čim pr«j iztisne. Raztrgane jagode e svojimi kožicami in sok so pri počasnem delu dolgo časa izpostavljene zraku, ki povzroči porjavenje mošta, kar ima za posledico, da je potem vino, četudi še mlado, visoke barve, kar očesu pivca ne ugaja. Belo kvalitetno vino mora imeti svetlo zeleno barvo.
Vsa dosedaj navedena dela, ki imajo odločilen upliv na kvaliteto, so se izvršila v vinogradu in prešaici. Klet. vinska posodi in dela z vinom v kleti morejo pri pravilnem postopanju pridobljeno kvaliteto vzgojiti še do višje stopnje: pri pomanjkljivosti bodisi kleti bodjisi vinske posode in pri nepravilnem ravnanju z vinom se pa more pokvariti vse.
Pogoj za dober razvoj kvalitetnega vin* je dobra klet z ugodno temperaturo, ki le malo diferira v teku leta. in z ugodno vlago. To je mogoče doseči v kl-ejteh, ki so popolnoma v zemlji. V lesenih vinskih hramih, kakor jih najdemo preveč v južnem predelu naše banovine, je vsako pravilno vzgajanje in prav posebno pa še kvalitetnih vin popolnoma izključeno. Za takšne razmere so edina rešitev dobro organizirane zadruge.
Istotako mora biti vinska posoda v vsakem oziru brezhibno vinska. Največji red in snaga v kleti in pri vinski posoda sta prvi pogoj racionalnemu kletarstvu in še posebej pri vzgoji kvalitetnih vjn.
Iztisnjen mošt pride v rahlo zažvepla« sod i;i skrbeti je. da začne čim prej vreti. in to brez dostopa zraka, kar se doseže s tem, da se vstavi v sod kipelna veha. Kar ee tiče uporabe čistih vinskih kvasnic. te normalnemu vrenju mošta niso neobhodno potrebne, ako je bilo grozdje zrelo in zdravo, pač pa v nasprotnem primeru. Ako upoštevamo dosedanja kletarska načela, je gledali na to, da mošt gladko in hitro pre-vre in je temu primerno regulirati kletno temperaturo. Po končanem (burnem) vrenju je prva skrb, da sode zapolnimo z enako sorto in kvaliteto, da se na ta način izognemo neprijetnemu porjavenju. kar je prav lahko mogoče prav pri kv ilitetnih vinih, ki so nastala iz prearelega rozdja. iz cibeb.
Da prvega pretakanja je redno zalivanje sodov z mladimi vinom glavna skrb kleparja.
Določitev časa za prvo pretakanje je odvisno od množine kisline v prevrek-iii mladem vinu in tega. ali je vino čisto ali ne. Zavedati se moramo, da je izvestna množina kisline vinu potrebna, da z ranim pretakanjem kislino v vinu ohranimo, pri poznem pretakanju pa računamo s tem, da se kislina do tega časa delno izgubi. Ako j« ie mogoče, pretočimo mlado vino tedaj, ko se je očistilo. Ako se to ne zgodi v teku zime, se pretoči vi.no. četudi je še motno. Prvo pretakanje v teku zime in drugo pretakanje v začetku pomladi, ko začne v vinogradu odganjati vinska trta. se vrši ob dostopu zraka, ki je vinu potreben, da izpadejo iz njega snovi .ki vinu niso potrebna in da se vino razvija. — Prihodnjo nedeljo sledi konec. Inž. Ivo Zupanič._
Prvovrsten
ZAREZANI STREŠNIK
ki dobro prezimi in se ne lušči,
ZIDNO OPEKO
nudi v večjih množinah in po nizkih cenah
F. P. VIDIC & KOMP.
tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica št. S.
lOOO Din plačam
ak-o vam 31© od<pravim vaštfi ku»jah očes, bradavic, roie-niee, oteklin c zdravniško priporočenim Kia Bateamoui v treh dneh, brez bolečin in brez nevarnosti, bre« noža in brc« vnetja. Gofcdmi svetnik g. L. pše- »18 1« sem trpei na kurjih očesih: vsak čevelj in vtai korak mi je povzročil muke.« — Enako pišejo vla»mi dr. Bodenrtein ic grofica Zeppelin. t^aia z garancijskim ■limoni 8 Din. 3 lončki 15 Din Dr. X:c. Kemčnv. Kožice, Foetfacb 12/E 7, Češkoslovaška.	155
ZAHVALA	.
Tem potom se zahvaljujem zavarovalni družbi Commercial Union, podružnici ▼ Ljubljani, za kulantno izplačilo škode, nastale vsled požara, čutim se dolžnega, omenjeno družbo vsakemu najtopleje priporočati.
Slovenski Javornik, 18. junija 1930.
Franjo Pečnik
Na ulici
Vam takoj pade v oči
SemBesg
NOGAVICA iz Bem-
'immiiuiniMiHniu
bergove svile, ker se dobro prilega nogi in ne dela gub niti na kolenih, niti na členkih.
C«t>« ma/tm oglasom t
Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro S Din.
Telefonske številke 2492, 3492
<$&dor hoče
M tnalih	naj prt
da «• mu po ilj e pc posti mu/c v ati GaGo drujo informacijo tičočo a	neer ne bo
• f v • f
mam G ah
prejel odgovora /
Cen« malim oglasom t
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka j 'beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. ! Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristoj- j bine je uposlati obenem z naročilom, j sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.
fla&lovi matih o$Ca&ov
in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v
tMaribcru
'Celiu
Kocenova ulica 2
Aleksandrova cesta 13
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
Več šivilj
dobno izurjenih t moškem perilu, sprejme G. Vojska, Wolfo-va ulica 12. 25764
s**1

Gospodično
k-i govor: per-iektuu n cm -ško. sprtem m k 2 d-ekli-rj.rna od 1. julija — za čas pičit?«''. Naslov pove <mr a--iii O-Melck »Ju-trac.
25«54
Kroj. pomočnika
za večine kn-» iščem. Naslov pove oglas-ai oddelek »Jutra«.	i''4'37
Učenca
poštenesra. zdravega in krepkega sprejmem v trgovino z mešanam blagoim. Naslov v oglas-neni o -!.lel-ku »Jutra*.	25628
Učenko
za (»trojna pletenje sprejmem takoj. Po' leta učne dobe Pride takoj k stroju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	25629
5 kroj. pomočnikov
farno prvovrstne moči, za. nK*ii« velike kwe, 1 dami-ke plašče in kostume spnejmeim proti plači po •logovom t-er hraoii in s DO van ju v h«. Ponudil* >»>:] »Do-hra moč 200/250« na ogla-ni odijefefc »Ju: rs ■ ho 30. jomiija t. 1. 25409
Pisarn, praktikanta
»bsol wmta trgov-ike šote. I dobrim sprič"vai'-om aprej-fn"!n no končanem šolskem letu. oziroma, avgusta a : sijpu-m-l.ra. Trgovski Su-rmecki, Ocije. 35451
2 starejša natakarja
i znanjem tujih jf-zi.k-jiv išče rewa.vr !£■:;« hotela »Rova)« -v Zagrebu. N«-*w>p' takoj.	354S8
Prvega natakarja
urnega tn thnih martir. z znai/m tujcih jezikov in 5—10.000 I)in kavcije išče hotel »Roya»« v Zagrebu. .V»l<*. no* dogCHv-oru. 25489
Šef - portiria
prvcivrstnogia. 7. znanjem več jezikov »prejme hote! »Rova'i v Zagrebu. Samo i a k il ki co že brl i ustažbe-r prvofvTstmi-h hot-elilh. ra.j staivljio ponudbe 1 veibo referenc ro.vnare.lj-srvu hote.-a »Roy:w« v Za-35487
Kub-Hco
ki hi obetu-L' morala opravljati še druga gospodinjska delu. išče® za 1. julij k eni ta mi •■eta. — PormcVbe je p-«.-,!ati na naslov Albina Forster. den-ii-tika. Dolenji Ijogat-ec.
25585
Učenca
sprejmem za kleparsko obrt. Hrana im stanovanje v hiši ži.bret. splošno kle-la-rstvo, Radeče, Zidani most.	35593
Strugarje
T Ti a Miki n; 3-letno prakso sprejme Prva jugiosloven-ša t-v-om l.-a vagona, stro-j-ev-a i mostova d. d. Bro.1 na Savi. Ponudbe na gornje po-lljeiije.	255&7
Prodajalko
nrvo meč, prilin-o. dobro izvežbano t Tna-mifaiktuni :-n galanteriji, zmctaniO nemščine ter vlj-udno r obč-vanjn s stra-nkami. eprejme v staLno službo tvečj^i trgovfna mejšant^ra blaga na deželi. Po»trl1>e z naivedbo dwed'a njega f*'m-7;tw>va.n'ja everrt.
foričeval t«i cahterr ?«a-6-- je poslati na ogltasnti o<ldel«k »Jtftrae pol »Za-ae«-!J:-va th'bra moč«.
25581
Učenko
V V iloi-ršila 2 raz. nn fšč šr>l» te- je poštena im mar-ijtira. spr'V''rN» v trcpovinio rnešanesra b'aga E. Tlozln. l.aško. Hrana in stanrTa-IIk T h>5i.	25621
Ključavničar
bi založi v podjetje 6 do 10.000 Din. dobi takoj stalno službo. po dogovoru tttdi provizijo. Kavcija za-signrana. Pnu-udibe na ogl. old. »Jutra« pod »Ključavničar«.	25(>i4
Učenko
spretjimem v t-r^u-vino z mešanim blagom. PouulV na oglasni oddelek »Jutra* [*>d »Trbovlje«. 2V>89
Dekle
Z'lravo in liitK-n.o. ki bi bilo zmožno kuham j a lin go-*rso<ffirtjinva pri ma-n^i diru-ži-roi. ašecan za na dteželo. Poniulibe na ojrla^ni o<i'le-lek »Juitra« po«l šifro > Polteno <l«e:kle<-	2.50.13
Manuiakturist
krber prodajalec z večletno p-akso dol»i mesto * 1. avgustoma.. Ponuidbe na oglasni clilelfik »Jirtra« r>od »Slu.-.'at Ičrn pom.^Siik 24«.	2.5010
Pridnega vajenca
aprejimem v trgovino blizu ni f--ta. Hrana in satanova nje v hiši. Biti mora do ber račun-ar in po mogoč nosti anruli t>udli nemški jie-7.1 k. Makso Hnrič. Marija Snež-aa n;uj Mariborom.
25493
Natakarica
(začetnica) čedw zunanjo sti, priitna in poštena, b 1» opravljala vsa hišna dela, dobi službo v j štilr« na deželfi. Dopis« nti oglas, oiblelek »Jutra« pod značko »Vestna in ntarljri-va«.	25473
Natakarico
čedne zuuanjiosti. veščo iu ■pešteno, staro (lio 30 let. z osebno pra.vico sprejmem za prometno gostilno i mestu. Nasit^p >>o dogovo ru. Pi-mente ponudbe s slike ali osebna predstava na našlo*-, ki g«, pove oglas, oddelek »Jutra«. 25i31
Brusača
(Sehleifer) spoMObnega im solidnega, za veltbi bru-.-za žagie pO't.rebtu:(e »Kor-dun«. trvormea žag v Karlovo«. Nastop čim prej. — Pismene pomnlbti» na naslov: »Korihin«, Karlovec.
2549«
Mizar, vajenca
sprejme ta.kou Jožef Mraik. mizanspvo, Gline© XIII/5. p. Vie.	25622
Krojašk. vajenca
spri/ime taskoj Shrron Jane. krojač. Radeče. — lst.ota.rn se sprejme tudi etažkiroja 7.a hišna dela.	25618
Prodaialca
sladoleda
sprejmem. Istoiam « Rprej-me tuli učenec. R. Goieš. Laško.	25617
2 klep. pomočnika
za stavbna diela sprejme za skalno tmkoj Fran Žužek, Bled I.	25615
10 čevljarskih
pomočnikov
a-mo za šiva-na de Ivi. dobro izivežbamh. sprejimrm. Stalno mes-to. Na pismene ponudile ne odgofva.f^am. Sprejem osebno. Tovarna Grilc. Novo meMo. 25614
Pletiljo in učenko
s hrano in stanovanjem v hiši aprejimem v stalno službo. Naslon pove ogl. cddelek »Jutra«. 25091
Učenko
za karhlnjski pouk siprejme po dogovoru gostilna ■ Kmet« Gooposvetska c.8 25692
Prvovrstno
kuharico
ki bi poleg postrežnice opravljala tir H druga hišna dela. išče dvočlanska rodbina. Pismene pomudbe na og'asni oddelek »Jutra« vod »Vestna«.	25693
Zobotehničnega
praktikanta
z las*,no o9k'-l»o iščem za na deželo. Naslu-v pove oglas. oild. »Jutra«. 25636
G. Tb. Rctman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
96.
bom jadikoval in tožil, nak!< s{ misli profesor. »Poizkns se je obnesel sijajno.«
Denarja imajo ti naši znanci kakor tofe in začeli so zdaj graditi neprimerno večje zračno vozilo. Znotraj je votlo, zunaj ob >trani pa sta pričvršeeni dve vrsti raket. Konica štrli pokonci... zares veličastna ln Teleamna tvorba*
Učenca
v trgovino mešanega blaga sprejme ta.koj Ivan Vidmar — Brežice.	2o494
Gdč. ali gospa
z 8000 Din dobi lažjo *<tal-no službo, ali sodelovanje I pri sams-kem trgovcu v Graz-u. Zenitov ni izključena. Dopise	naslev: K;rman, G raz, Sehirlga^e 28. 25561
Mesar, pomočnika
izurjenega v sekanju mesa in veščega prekadevailca sprejm« taikoij Jos. Boiriš(<k mesar v Litiiji.	25546
Gdč. ali vdova
v siaroste 25 do 40 tet. poštena im vesele narave, se iščt k osamljenemu zakonskemu paru. da krajša zlasti oolehnemu govedu čas. Plača mesečne 400 dinarjem in vsa oskrba, ob zadovoljnos-ti tudi več. v 'epem trgu Slov. goric. — Na.-!ov pave ogl. odd »Jutra«	25439
Slaščičar, učenca
sprejme Iliich, Maribor — Slovenska 5.	25444
Trg. učenca
s primerne šolsko izobra« bo sprejme v trgovino me šanega blaga Ivan Balcer. Poljčane Predstaviti se je osebno.	25455
2 mizar, pomočnika
dobro izurjena «pre;me v stalno rt'ti/1x) Ivian Kovač, stroj, mizarstvo. Črna pri Ppevaljah.	25456
Brivskega
pomočnika
starejšega — prvovrstnega sprejme salon Navinšek v L;ub'ja.ni Nastop po dogovoru.	25468
2 hotelski sobarici
sprejme hotel »Rova!« v Zagrebu. Biti morajo prvovrstne in strogo solil-dne Na~t0'n takoj. Ponudbe na direkcijo hottela. »Rova'«. Zagreb.	25490
Trg. pomočnico
iščem za delikatesno trgovino Pismene po-nu ibe na ogla«. o(td*>lek »Jutra« pod »Delikatesna trgor:<ina<
25522
Vajenca
oošt^nib staršev smrehnem v trgovino i mešanim b'agom Pogoj: Gorenje z lastnim stanovanjem Ponudbe na >glasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski vajen«.*.	25319
Pisarniškega praktikanta
ali praktikant.in.jo z znanjem sJovenščin« in nemščine v govoru in pisavi takoj sprejmem. Plača e stanovanjem Din 750.—. Ponudibe s prepisi spričevaJ naj se po&ljejo na naslov Gmnit.na industrija F.ler-lich, 0[>lotniea.	25386
Služkinjo
oošteno. zdravo, pridno, katera razume kuhati !n oipravlja lii-ti druga h l.šn a dela. sprejme boljša mestna hiša. Starost 20—35 let Ponudb« pod »9nožtio«t« na oglasni oddelek »Jutra«.	25336
Učenko
-prejme modni sailcn Miba-fiček, Stritarjeva al. 7/III.
.25324
Učenca
na 3-l«tno učno d-obo spiejme trgovina železni ne v Ljubljani Naslov v oglas, oddelku »Jutra«
25343
Prodajalko
z daljšo prakso v železnin im galanteriji sprejmem. — Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« :>od »Prodajalka. Ljubljana 55.555«.	25404
Trgovskega slugo
takoj sprejmem, f >udie. -amo pismene e sliko in službenimi poriatk' na ogl. odd. »Jutra« pod šiiro »Trgovski1 6luga« 25191
Deklica z dežele
izučena mešam trgovini, vajena tudi gostilne ter drugih gospodinjskih del. išče službo v mestu ali na leželi Cenjene ponu :be n oglas, odd »Jutra« pod »Pcštena tu zanesljiva«.
8S22S
Brivskega
pomočnika
mlajšega, ki zna tudi bubi -triS: jrprejme tako. Erneet P i n t a r." Selo-Most« pri Ljubljani.	25531
Hlapec
ki se razume tu-dli na povejo živino, priden in polten, dobi stalno slu/.bo v hotelu BelUevue v Ljubljani	25568
Pis. praktikantinjo
začetnico (samo iz Litib-Ijaue) iščem za par mesecev. Pismene ponudbe z navedbo starosti in šolske izobrazbe pod »Specerija« na oglasni oddelek »Jutra« 25704
Trgovski pomočnik
ali pomočnica s kavcijo, ki zamere prevzeti tudi filijalko ali priscoipiH kot družabnik (ca), dobi me-to Pismene pomuilibe na egl. oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna moč«.	25696
Sedlarski pomočnik in vajenec
dobita mesto v Vošn:ak.o-vi ulici 2.	25729
Zanesljivo deklico
sprejmem k 14-mesečnemu otroku dnevno od 14. do 16 ure. O-ebno se pred -Javiti v Ljubljani. Miklošičema ceeta 36, vrata 8.
25713
Modist. vajenko
takoj ali pozneje siprejime Stemberger - Reš, Duna ska cesta 8.	25758
Tapet, pomočnika
»?pre'me Rudolf Radovan. M e3tui trg št. 13. 25752
Šivilja sprejme
prvovrstno pomočnico ■ in vajenko .poštenih staršev. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«	25768
Iščem siroto
staro 13—15 let. za nomoJ v gospodinjstvu. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celiu	25778
Natakarice
spretne, z znanjem nemškega je^ka. dobijo nameščenje. Predstaviti se je pri plačilnem natakarju kopališke restavracije v R imsk i h Topi i c ah. 25781
Potnika
agllnoga za Ljubljano in Maribor sprejmem proti visoki pro vi-z ir i za brez-kjonkmrpinčne pr-e-limete zo obisk boljših strajk. Za vzorec 200 Din kavcije. !>or>ise na podT. »Jutra« v Mariboru pod »Patentirano«.	25603
Potnike
verrirane v manufaktirrn' -troki, za ohisk privatnih strank, za Novo mesto in r»ko'ico syre.im?m takoj Ponudbe na naslov: Ot-mvir Habe. Novo mesto
25498
Agente
vešče m agi ne. za vso
Slovenijo iščem za razpe-čavanj« novovpebjanega in dobro »lečega predmeta. — Dnevni zaslužek najmanj 100—200 Din Mramorna in dustrija, Bociška Slatina 25143
Vsakovrstne načrte
za vile izvršuje po zmerni ceni stavbni tehnik Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25537
Prov. zastopnika
ki bi redno obiskoval vse stavbne tvrdke v Ljubljani. sprejmemo. Ponudbe na '■glas. oddelek »Jutra« pol »Dober zaslužek«. 25544
Zastopnika
a sedežem v Celju t**rej memo proti fiksni pla6; in nroviziji. Prednost :majo kavcije zmožni ter pri stavbnih tvrdlkah dobro vneljani. — Ponudbe pod »Dober zaslužek« na oglas, oddelek »Jutra«. 25545
Dva dijaka
šcstošol^-a rščeta primernega čeapočitnfekega zario-slenja- Gresta za tekača, zidarska strežnika, inštruktorja, sejalca peska ali karkoli. Cen;ene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno 25«.
25536
5.000 Din mesečno
zaslužite stalno 6 prodajo idočega predmeta, katerega kupec je vsa/ka o-elia brez razlike stanu. Visoka provizija takoj na roko pri sklepu kupčije. Delo lahko, zato posebno znanje ni potrebno. Ne odlašajte — ker je stavilo potnikov otnrijeno — ampak takoj pišite na naslov: Fr«nWf. Šoštanj.	25547
Potnike
»erzirane v manufaktunm* stroki, za obisk privatnih strank v L'ubljani ln oko !ici sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25138
f	'4
d ri 4 *■
Entlanfe 1 m 1 Din
Ročno izdelane »Store« od 600 Din naprej. — Pa'ača Kreditne banke .žt 1-a'JV.
25670
Učenko
ki ima veselje do trgovine, sprecjaiem. Mesto lahko nasioj« takoj. »Tehnik«, Josip Bamjai, Ljaibljana. MilkloSčeva cesta št. 20.
2-5734
Tkalca
na ročni pogon, zanožnega in samestr/nega sirejmeni v trajno d^lo. Pi-niene ponudbe na oglasni oddelek Jultra« po,l šifro »Dobro izvežban tkalec«-.. 25746
Dobro šteparico
sprejmem takoj za eks-;>ortna iu boljša dela. — Plača pc dogovoru. Naslov pove og'os .oddelek Jutra 25720
Mizar, pomočnika in vajenca
sprflime Jože Zadniikar — Limbljana VII, Verovškovia ulica 48	25716
Plačilno natakarico
sprejme takoj hotel Tivoli Ponudbe na os^as. oddelek »Jutra« pod »Plačilna«.
25731
Veziljo cvetja
pošteno in zanesljivo, a>T>
vajenko
ki se je že učila vezenja,
v pomoč drugi vezi lji sprejme Sa'ion cvilieča Franjo Ritvr. Sarajevo. Aleksandrova 65.	25699
Vzgojiteljico
stare 20—25 let sprejmem s 1. sesptemibroim k devetletni deklici in šestletnemu dečku. Zm.ov.na mora biti poučevati nižje razrede v slovenščini in nemščini ter s pojpolnim znanjem klavirja in šivanja otroških predmetov. PonuUbe z natančnimi poduki in navedbo plače pjslati na cel. oddelek »Jutra« pod š>ifro »Mesto na deželi«. 25710
Starejšo žensko
ki bi imela veselje do otrok in gospodioMva — lahko tudi iz kmfčke biše. iščem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 257il4
Učenko
za strojno pletenje, • hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Istotam Sprejmem tmiHi res dobro
Pletiljo
za navadne stroje. « hrano ali brez. NasDov poive oglasni oddelek »Jutra«.
26715
Koncesiio uvedene klavirske delavnice
odstopim sol.i^Lnemu sttro-bovnijaku pro tli primerni odstopnini. Eksistenca za-Higurana. Kačerovsky. Zagreb. Iliica 91. " 25431
Perica
vzaime perilo na d'o«n. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«.	25576
Koncesijo
za snaženje čevljev na neprometnejišem tkr«'«u c-I-dam. Mora biti snažen in ■sposoben v tem poslu1. Siguren zaslužek Žvan Ma-
Bosanec
s 5 kiorujfl bi prevzel prenos drv iz gozda. Naslon' pove K. Grošelj, Liti:a.
35.590
Pevovodjo
išče pevsko dnustrvo na Brdu pri Viču za takoj. Plača po dogovoru. 25631
Akademik
išče kakršnegakoli zapo-slenja čez počitnice. Do-p:se na podr. »J-ut.ra« v Mariboru .pod šifro »St. 13« 25604
Zastopnike
in agilne potmiilke prosimo za naslove. Za kolekcijo posati Din 4.—. — Fran Vorsič, Maribor. , 25509
Postrežnico
za dopoldan?Jke ure iSčeim. Naslov v ogabnem Oild»l!!cu »Jutra«.	25694
Entlanje
po Din 1 od metra ter Šivanje beleja oerila. lepo in po nizki eeni »e fzde lujfl T V od mat ski ulici 1/1 — levo. vrata 5. 17294
V prodan leži Vaša bodočnost!
Ako se čmrtStie sposobnega doječi viscik pr.nnet inaših prvovrstnih predmetov. Vam ponudimo tem potom naše zastop-<vo ter Vam jamčimo za boflTSi za~'užek kot v kateremrkoflS drugem p.v klicu. PiiSte nam in priHo-žite znatmko za odgovior. Tebna diružba. Ljuib"jan*. Mestni trg 25T	118
Zaslužek
Vam je zagotovljen. 8e nrodajate naše potTebne nredmete ker vsakdo kun« Pri privatnih strankah res dobro uveden? na' se javijo na oddelek »Jutra« pod »Izvrstno«. 25248
Kdo ima čas? Kdo rma mladost? Kdo zna kričati?
Potniki s temi sposobnostmi bodo bogato opremljeni s fcolikcijo. Zaslužek teži v Vaši ir-rč-i Potniki (notranji) d-oblega izsieda bodo tonte sprejeti. 100 kup-č »v kiti 'ok^lov — 10O na---r-očil. E.n pot"nilk je dose-srel v enem ok-raju za Din 20.000 o-ometa v enem tednu. Pišite še danes pod »Hočem biti Vaš jfi.jatelj« na oglasni od.dekik Jit'-a.
25739
Mesto inštruktorja
pri u,V-ncu nižjih razredov želš za čas počitnic odlič-nfafc III. gitm.i:ir.i|je z dežele. Cenjene pontirBbe na o^la=. oddelek »Jutra« t>od »InStruiktoTc.	25323
V matematiki
in nemščini
pouruiVim učence in učenke meščanske Me v Mariboru. fci imaio jeseni po-nav' jatei iapitt. Naslov v og-la^aetn oddelku »Jutro« 25563
Knjižnico
znanja in zabave (des Wis-sens nnd Unterh-aTt-ens) več letm.lkov iproilam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 25660
Natakarica
pridna in poštena, z dobrimi siprič;-vaSi, išče mest-o. Nas-to[ii lahko s 1. julijem. — Ponudbe na polmžniico »Jutra« v Oeiju pod šifro »Poštenost«.	25291
Gospodinja
pridna in snažna, debna kuharica, išče za tako. nvv-to k samostojnemu gospodu. ali na gostilno. — Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Št. 100 Anica«.	35440
Deklica
stara 14 tet. krepka in zdrava, kri k dovršila z odličnem us.pehom 6 razredov osno v.ne š<de. želi vstopiti kot učenka v trgovino mešanega blaga, v me=4-u ali na deželi, kjer bi im--!a vso oskrbo v hiši Nai-l-ov v oglasnem oddefl-ku »Jutra«.	25276
Prodajalka
dobro izvežbana v špecerijski. in delsiikatesni tnro-vti n -i. pr v ovrst n, t -ač u na-ri c a išče kjerkoli mesta s 1. avgustom Cenj. ponurlbe na netsfltav: R o z i Spur. Murska Sobota.	25315
Mesto praktikanta
v pi-arn1 išče inte'igenten mlal gosnod a.bs-olvent nižje gimnaslie i.n enoletnega trg. tečaja, s p?r-fektnim znanjem slovenščine. nemščine in hrvaščine. Na-lov v oglasnem od-delku »Jutra«. 25530
Prodajalka
s prav dobrimi izpričevali išče mesta kjerkoli. Naslov v oglasnem cdde'ikii »Jutra«.	25579
Mesarski pomočnik
-tarejšj. vsest-ramsko zanesljiv. prvovrsten delavec in =ekač. .. naj^boljšimi dolgoletnimi spričevaJd, išče nam&sčenja v večjt mesarijo, event kot kuhinjski mesar v večjem podjetju aH vod-ja podružnice. Položi lahko tudi kavcijo. — Na'-«'ov v oglasnem oddeVku »Jutra«.	25289
Trgovski pomočnik
žeh premeniti službo v trgovino z meš. blagom, najraje i bližini Kranja. Nast-on takoj ali « 1. julijem Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv«.
25318
Starejša moč
sporočen. popolnoma vešč v gozdarski st-oki. lesni industrij«, vodstvu žai in skladišč, knjigovodstvu ter slovenski in nemški korespondenci in strojepisju, ki ima višjo gozdarsko šolo. državni izpit za gozdno varstveno in tehnično službo. spričevala in reference na razpolago, išče primerno slnžbo za takoj ali pozneje Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tna« pod sif.ro »Starejša moč«.	32010
Za 15-Ietno deklico
ahs. niešč. šole. z znanjem nemščine iščem mesta učenk« z oskrbo. Pomagala bi v gospodinjstvu. Dopise prosim pod »Ubogljiva učenko« na oglasni oddelek »Jutra«.	25583
Knjigovodinja-
bilancistka
zmožna slov. in nemške korespondence, z večletno prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe s pogoji na oglas, oddelek »JntTa« pod »Dobra pisarniška moč«.
25580
Mladenič
21 tet. inteligenten, vojaščine prost, vešč vseh pisarniških del. trgovsko naobra-žen. perfelkten v govoru i-n ljsavi slov. in st-bobrva/lkiega jezika (tudi cirilice) ter deloma nemškega in francoskega. Zna tudi: šofirati. Do sedaj v službi pri denarnem zavodu. išče primerne sltižhe -pis. u-radmika. skiladišč. inkasanta ali kaij s'iičnega. Zmožen kavci-ie. Cenjene pome lbe na oglasni od-le tek »Jutra« pad »Podjeten ma-rl-ji-v«.	2-5502
Brivski pomočnik
i-n ondijler. sta-rej®, išči mesta. Po-nndibe pod »Bri vec« na po-lr. »Jutra« v M-arilboru.	25608



Učenka
ki se že uči v Jtpeceriji. žolli ra-li boljše iztJbrazbe
premeniti mesto. Cenjene ponudibe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva učenka«.	25654
Absolvent
Klosterueuibunške višje šole za vinarstvo in sadjarstvo, z večletno prakso v kletarstvu, viina-rgt-vu in sadja-rstiu, izurjen tudi v čebelarstvu in perutniro-stivu., želi primerne zaposlitve. Ponudibe na oglasni oldetek »Ju-tra« pod Šifro »Oenolog«.	25646
Prodajalka
išče službo v špeceri-ji ali delikat-esi — kot mlaj&i meč — Cenjene ponovlbe prosi na oglasni odde-leik »Jutra« pod šifro »Zgovorna in poštena«.	25653
Mladenič
vešč slov. in itailiijanskega jezika, z dtvelet.no proikso v »peceri-J5. želi stopiti tu-d-i kot zač-etnilik v pisarno. Event. sprejme t odi kar-šnofcolt lažjo službo. Naslov po vie og-V=n« odde'ek »Jutra«.	25505
Mesarski pomočnik
dobro i-zunjen v vsakem delu, išče službo. Ainton Kernc. Zore-nce štev. 8 — pošta Črnomelj, Dolenjik-o 25518
Livar
izurjen na šablonsiko (Mo. išče mesto Na-topi lahko taikoij. Oem(j. poti u Ibe na ogla^. odilelek »J-uiira« pod »OhHtkoTOtec«.	2524.1
Absolvent
4. tetmka stroj-ne tehnilke -pr-esi kalkršnegalkoli nameščanja. N-aslov pome ogl. oddelek »Jutra«. ^637
Hotelski in kavarniški poslovodia
vešč vseh tujih jezi-k-ov, predstavljajoča o?el>a. išče stalno mestio. Ponudbe pod »5t 2« na polr. »Jutra« v Mariboru.	25602
Plačilni natakar
s kavcijo, vešč tujih jezikov. išče dobro mesto. Po.nu-5be pod »Št. 6« na -podr. »Jutra« v Mariboru.
25601
Mehanik
specijalist za botesa. ki sc obenem tudi razume na šivalne stroje in avtomobile. išče službo. Nastopi lahko taikoij ah pozneje. — Naslov v <vjrlasnem oiMelku »Jutra«.	25690
Trg. pomočnik
vojaiščine prost, išče službo za takoj v špecerijski, manufaibtnrni ali galanterijske' trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežban«. 25673
Kontoristinja
z večletno prakso, zmožna perfnkitmo slov. in nemške, ga jeziiika. obeh stenogra-fy. strojepisja ter vseh plsnmSških del, išče s'iu.žbe C-on j. -ponu-lS>e na oglasna oddetek »J-ut-ra« pod šifro »Praksa«.	35506
Prodajalka
verzi rana v trgovini mešanega blaga, želi vsled nadaline izobrazbe premeniti službo. Nastopi lahko takoi. Cenj. dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šiifro »Prodajalka 31«.	25453
Mesto komerc. poslovodje
želi izobražen trgovec pri prvovrstnem podielju. Pristopi tudi kot družabnik z ve6.'«im zneskom, aH pa prevzame dobra zastopstva Ponudbe n« ogla« oddetek »Jutra« pod »Sodelovanje« 35492
Dva šolerja
zanesljiva vozača. dobra noznavalca cest t Srbiji in Črni gori, želita službe k tovornem« a.li osebnemu avtomobilu Gre=ta tudi v Srbijo- — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva«.
33671
Kuharica
starertša. iz vežbana m o«, zanesljiva in poštena, išče stalnega nameščen ja. Cenj. po-TiU''be T»od »Marija« na oglasni oddelek »Jutra«.
25341
Lesni trgovci
Katero lesno podjetje bi rabilo nakupovalca mehkega lesa, okroglega, rezanega in tesanega. Ima dobre i-n ugodile zveze za večje množine, i-n je t/udi popolnoma verzira-n v vsaki manipulaciji — kot za prejem in eknport. Dopise na oglasni cd-d^tek »Jutra« vod »Ugodna zveza 3000«.
25680
Pozor, gostilničarji!
Dve mladenki želita službe v gostilni. Prva je natakarica (začetnica), druga pa kuharica, ki se je učila 1 H leta. Želita sfcuipne za,iH)slit-ve v kakem hotelu Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	25594
Gozdni manipulant
z večletno prakso v lesni stroki, išče službo pri graščini ali lesni industriji. Prevzame tudi mesto skladiščnika ali gozdnega paznika. Zmožen je tudi kavcije. Službo na-stoipi lahko takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
25779
Šofer
izučen ključavničar rn ki-nooperater, s šestletno šofersko praksa ter popolnoma samostojen v nppravi u želi primerne službe. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Dober vozač«
85780
Natakarica
stara 25	let, praktična in poštena,	išč* nameščen la. Borstnej.	Tezno 79 pr! Mariboru. '	25782
Natakarica
vešča tndi nemščine, solidna in poštena. išče stalno nameščenje v boljši gostilni v Ljubr.uni ali kjerkoli izven. Nastopi s 15. jiulijem. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Poštena in solidna«.
25772

Dirkalni voz
prola Wisjan, Kolodvor ska ulica 25.	256S6
Zidan štedilnik
malo rabijen ugodno prodam. Naslov p»jvt, oglasni oddetek »Jutra«. 25675
Fotoaparat
10 X 15, Zeisp Te>ar 6. 3 objektiv dvojni ana-tagmat Flaming. ška-tlja z pa-teli. škatlja z oljjnati-mi barvami. kopirni aparat itd. — M»stni trg 17. dvorišče —
desno.
2-5469
Pozor, stavbeniki in graditelji!
Samoko-n.ice iz bukoveca lesa. dobro okovane, po 65 Din k-"imad razpošll a dokler traja zaloga Ru-do!f Derga-n. trgevec. Laško.
25495
Kopalne obleke
vseh vrst po mnri dobite na Aleksandrovi cesti št 3 pritličje.	25504
Čebelnjak
s 13 obljudenimi in 7 praznimi A. Ž. pan ril poceni prodam skupaj ali posamezno. Naslov v o<rli3s. oddelku »Ju-tTa«. 25519
Poceni prodani}
Tricevni ra . o - a,:-ar«« g
zvočnikom, kompletno posteljo, om-iro s preda i (Si-11 u bi a : k a.-t t n). kmpal eo banjo, majhno železno p- č, nmivalnc mizico in nekaj dragih malenkost«. Nask-v pove oglas. oeMeie& Jutra 25736
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišj-ih cenatl
Cerne — juvelir
Ljubljana. Aolfova ulica 3.
38
Hrastove bouls
m belage po Din 1200 prodam 1000 m' smrekovih drogov in 25 hI brezalkoholnega sadnega vina liter 4 Din. ku-pim ali zamenjam mali auto ala Din, takse prost.	25334
Lahko diro
pripravno za premo^ar.je. poceni -ipodam. Poizve se: Šiška, Jernejeva cesta pri J. Belantič.	25431
Malinovec
najfinejšim sladkorjem vkuhan. brez vsake kemične prime«*, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli. Ljubljana
1 kg 20 Din
Pri večj-em odjem-u ceneje. Razpošill.a se po pošti in železnici.	161
Prilika
.Majhen avto, v dobrem v-u-zuem sianju, takse p:-o -E za 6700 Din naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25665
Poltovorni avto
znamke »Ford« prodam po vsaki četni. Franc Paa--, Jesenice. Gorenjsfko. 25586
B. S. A. motorno kolo
5 k. s., kompletno z elefc, trično razsvetljavo. pri? malo vK.ženo. skoro novo, zaradi nabave avtoinob: a ugod-no proda Anton R> felj, gostilna, Novo meto.
25611
Avtomobile rabljene
Kdor jih ima naprodaj. »3
hoče d-a.ti v komisijska prolajo. naj se obrne na F. Bai.jeJ, Ljubljana. Kar-lovška cesta 4. 25618
Motorno kolo
D K. V . 6 k. s., maio roženo, poceni naprodaj v
Kneaovi ulici 28. 25676
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik. Tržaška cesta št. 16. telefon 3313.
146
Premog ?n drva
orodij« Jezeršek. Vodmat 20C
Barve, lake, firnež
In drugo nudi najboljše in najceneje
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta štev. 12 — poleg restavracije »Nov svet«.	36
Krušno m oko
krmilno it . otrobe Vam nudi v vsaki množini, po zmerni dneva: ceni F. Ju van. valjčni mlin. Srednje Gameljne pil Ljubljani.
263
Majhno garnituro
lepo omaro, kovčege, košare in razne druge stvari radi selitve prodaim. Naslov pove oglasni oddietek »Jutra«.	25656
Ogledalo
veliko. bru(šeno naprodaj v Kolodvorski ulici št. 11. pritl ičji e.	35667
Papirnate servijete
pisemski pa/pir. razgtedmioe M. nudi najieenete tvrdka Ivan Bahovec. Ljubljana. Stari trg št. 20.	165
Spomladanski med
pogaja po poštfi 5 kg 105 l>'.n A. Malček, čebelar na Vrhniki.	25163
2 lončene peči
sobni, dobro ohranjeni, ceno prodam. Moste, Ciglar-kva 13.	35573
Platnena streha
k izložbenim Oknom, nova. « kompletnim navija-lom in strešico ugo.kno n.-vprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 256t27
Mlinarji in Žagar.H
Večjo množino ga.b"0vih zobov za m'insfca i-n žagna kolesa (Ka-niimhol«) ima naprodaj Josip Kmšer, Vita-nik-	35051
Železne sode
od bencina in lesene sode od mineralnega olj*, več »to komadov predam. — Dopise na og1a.*ni oddetek »Jutra« pod »žetezrf in leseni so 15«.	25687
Tehtnica
za trgovino, sistema Schu-lz UniversaiT. za 1.-5 kff ugodijo naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvem na Dunajski eosti.	22301
Puhasto perje
kg pi- SB Dtn razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto bel« gosje kg po 130 Din tn čisti puh kg po 250 Din L. Brozo vič. Zagreb. Ilica 82, Ke miška iistilsica perja 242
Ljubiteljem starin
nudim nekaj starinskih predmetov. Cenj ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Kokrmbuis«. 25701
Klubska garnitura
v temnoplavem usnju, maki rabljena .po zelo nizki ceni naprodaj pri tapetniku Karo! Sitar, \VoSfova ulica St. 12.	25706
Otroški voziček
dobro ohranjen, poni-kljan. na vzmetih. ugodno pro dam. Nas-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25705
Železen štedilnik
(Tischherd) velik, s pripravo za kuhanje na plin. belo ema>'Hran. ugodno naprodaj. I s Pit a m prodam tudi kompletno podstrešno okno, posebno primemo za vilo. M. Lazar, Gra'išč» št. 10.	25708
Dve izložbi
2 X 1.40. s st-e&lom proda Vincek Štefan. Celovška c. št. 42.	25722
Steklena omara za instrumente
64 X 44 X 88. s 4 predali in lesena omara kot podstavek ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	257:17
Otroški voziček
dobro ohranjen in košaro
prodam v Lftibljami. Miklošičeva cesta 8, vrata 8 25744
Železen štedlnik in otroški voziček
v najboljšem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25762
Medena postelja
lepa in prav dobro ohranjena pečeni nanrodaj v Kne. »cvi uffici 36.	25677
2 avtokolesi
za Fiat 509. kio.nipi:etno. 3 novimi plašči in zračnicami poceni pro-da Prva slovenska pa-ma vulkan i zavija gumija P. Škafar. Ljubljana. Rimska cesta št 11.
25669
Avto
(dobavni) davka prost. 4fX PS. skoraj nov. posebno pripraven za peka. za prevoz kruha ali drugo, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25240
Avto limuzino
ali novo športnu tipa, d-o-bro ohranjeno kupim. Po-nuabe z navedbo znamke :n koliko vna kilometrov, na oglasni oddelek »Jutrae pod »Dobre vozilo«. 25251
Daimler
v najboljšem stanju, z novo pnevmatiko po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.
253S6
Motocikle
s prikolico
500 pm* 0HV, malo rabljene proda Lampret In drug. Ljub jani, šelenbtir-
g»va 4.	25738
Tovor, avtomobile
3—5tonske, noive in ral>-Itjene ugodno proda Lam-pret in drug. Ljubljana, želenbuvg-ova ulica št. 4.
25733
Katera boljša
družina
bi se usmilila desetletnega mirnega dečka, prijetne zit-nanjosti. ter bi ga vzeli na letovanje za čas počitnic. — Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« p-o-i šifro »Prizadeti« 25717
Lepe spalnice
3000 Din. kuhinje 1200 Din prodaja Vi-imar, Zg. Šiška štev. 2.	25597
Elegantno spalnico
(afrikanska breza) prodam.. Ogleda i-n poizve se pri Ve!esejm>skem uradu, Ljubljana.	2537T
Kompletno spalnico
za eno osebo, v dobrem stanju kirpim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25551
Starinsko pohištvo
ogledala, slike itd. naprodaj na Gli-ncah, Tržaški cesta št 6.	25728
Pohištvo na obroke
Pleskane spalnice po 3000 Din. omare po 530 Din, postelje p° 260 Din in kuhinjske opreme po lilOO D:n nudi mizarstvo v Kolodvorski u-lici 18. 25740
Posteljo
maro in mizo. belo maj-1-irano ter divan. dobro oh ran: eno kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oprava 333«	25761
STfiOJNE TOdflRHE in LII/flRHE D. D.
LJUBLJANA

Izdelujemo:

Kompletne milnslie sornlture
Prenosna mlinska garnitura!
opremljene z navadnimi ali krogljičnimi leža]i na pogon z jermenom aH zobatimi kolesi.
Damsko kolo
po zelo nizk: ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23751
Smrekove deske
eube, v debelini 25 in 50 mm, prodam 2—3 vagone Naslov pove oglasni odd »Jutra«.	25598
Tesan les
popolnoma suh, ta takojšnjo uporabo pn etavbab ima stalno t zalogi Ilirija dr. z o z.. Ljubljana. Du Baska e. 46, telefon 2820 31197
Zdravilne rože
bezgovo in lipova cvetje, t.-. u rože, lapuh, brezovo perje, perje od črne mali ne. cvetje cd akacij«, bele koprive stebla 6 perjem, bele koprive rože. pelin, ajbišpreseico. v senci posušeno, čisto in brez nesnage kupuje drogerija »Sanitas«, Celje 77 25683
Okroglice
(rriige!holz) suhe, zdrave jiupi" nekaj vagonov Ope-' ikarna Pragersko." 25616
Črne jagode
(borovnice) kupim za žga-njekubo Knezova ulica 28.
25678
Omaro za led
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >K UjV.iTU.	25727
Bukovih drv in bukovega oglja
lfc--pim več vagonov proti takojšnjemu plačilu — Ponudbe z navedbo cene na otrlas. oddelek »Jutr3« iwd ilfro »Suho blag"« 25770
Trgovski lokal
n o*v, na zeli« prometni ce-sti poceni odiaji:. Naslov v cgia^aem oddelku Jutra.
25514
Gostilno
prodam v Zagrebu* na pro metnem kriju kraj Jelač-c trga zaradi odhoda iz Za greba. Lepi in veliki prostori. Ponudbe na naslov Josip Pavline-k. trgovina orožja. Ljubljanska cesta 5. Zagreb."	2.3640
Trgovski lokal
na prometni ulici v Ljubljani oddam s 1. avgustom v najem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 23661
T.govino
dobro idočo, i vsem inventarjem. na prometnem krajn v Ljubljani prodam Ponudbe na oglas, odd-elek »Jutra« t»od šifro »Ugodna prilika«.	23436
Trgovski lokal
v Mariboru v sredini me sta. kjer je bila več tet dobro idoča veletrgovina, se odda v najem Pojasnila: Srečko Pihlar Maribor. Gosposka ulica 5.
22271
Delikates. trgovino
znano in vpeljano, z več letno najemninsko pogodbo vsled bolehnosti prodam na proinnni cesti ▼ Ljubljani. Ker so lep- prostori in izložbe, se lahko uvede še druge predmete. Nas lev v oglasnem oddelku »Jutra«.
23225
Delavnico
za kleparsko obrt iščem za takoj. Ponudb" na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kleparstvo«.	25556
Družabnika
» 70 do 13O.0W l>;u kapitala sprejmem za trgovino t industrijskem in zelo prometnem kraju, tik velike žel. postaj«, v svrho (povečanja obrata. Podjetje ama vse pogoje, da se razbije v engro trgovino ali pa so lahko vodi iesna trgovina. Mladi in ag.ilna trg. na obrazenci, ki bi osebno sodelovali. naj pošljejo ponudbe na oglasni oddele'k »Jutra« pod »Zlati jama«..	25607
Družabnika
ali finanser.ia (ko)
M mizarstvo t Mariboru iščem Potreben kapital 2U tisoč dinarjev. Novost k •splošnemu mizarstvu je univerzalna kombinacija. pisarniško mizarstvo. Cenj. ter res-ne ponudbe na ogl odd. »Jutra« v Mariboru pod št. »20.000«. 25443
Družabnika
Ra polt ov orni avtopromet in trgovvno s poljskimi pridelki sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sodelaven«	23693
Družabnika
*a 3 trgovine (centralo in live filijalki) na zelo pro metnem kraju sprejmem s primernim kapitalom. Pismene pomfcdbe na oglasni oddelek »Jutra;« pod šifre »S-delaven«. ""	25697
Kdo si želi
dober užitek!
Za obresti od Din 120—150 se vzame starnjši gospod ali gospa ra užitek k prav pridnim, mirnim in vljudnim Vjudem. Užitek: želo debra in zdrava hrana, perilo ter dobra postrežba; lepa. opremljena ter nri-jazna sobica za stanovanje Okraj v Slovenijji _ zej0 zdrav. Kapital se lahko vienjiži. Vprašanja na ogl. oddelek -.Jutra« pod EifVo »Dober užitek«. 25700
Pozor g. zdravniki začetniki
Kompletno apoteko
in dobro ohranjene zdravniške inštrumente za ekrož. zdravnika na deželi prodam. — Informacij« daje Jos. Kušer, Vitanjie. 25652
Gostilno in mesarijo
prodam na zelo prometnem kraj.ii v okolici Maribora. 10 minut cd glavnega kolodvora. Dopise pod šifro »Zlafa jama» m podružnico »Jutra« v Mariboru.
35558
Gostiln, kuhinjo
oddam Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šiffc »Ljubljanska gostilna«.
25713
Dalmatinski vinotoč
dobro vpeljan, oddam na račun kavcije zmožni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25724
Delavnico
za mizarsko obrt iščem za takoj ali pozneje. Ponud.be na oglasni cddelek »Jutra« pod šifro »Dclavnica«
25756
Trgovina
papirne in galanterijske stroke, dobro vpeljana, v manjšem mestu bivše Štajerske naprodaj — Dobra eksistenca za samostojno žensko Dopise pod »Dobra trirovina« na podružnico -Jutra«- v Mariboru. 25783
Restavracijo
ali boljšo gostilno vzamem v najem Dopit-e na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »393 Sk.«	24815
Gostilno
na račun ali procente vzame marljiv par. Dopise pod »Št. 8« na podružnico »Jutrac v Mariboru. 23609
Kovačnico
dobro tipol'jano. prodam zaradi smrti gospodarja takoj za Din 8000.—, ev. jo dam tudi \ najem. Matej 1'intar, Graben, Kamnik.	25644
Dobro gostilno
oddam v najem, Istotam naprodaj 3 kovčegi.
Sv. Petra cesta štev. -16.
25674
Dobro idočo
mesnico
z vso opremo in stanovn-njem takoj oddam Cenj. ponu-1'be na upravo »Jutra« v Mariboru p>d »Takoj«.
25560
Gostilno ali trgovino
dobro idočo, event. tudi obeje skupaj vzamem v najem, oziroma, kupim hišo s trgovino in gostilno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna teokar	25528
Pozor, Amerikanci!
V najenn oddam, event. prodam hišo z zemljiščem
v industrijskem kraju. — Pojasnila daje Jo^ip Pog<a-čar. Kamnik, Glavni trg št. 22.	25539
Majhna hiša
z vrtom naprodaj Pobrežje pri Mariboru. Vrtna uiica št 10.	25391
Vodni mlin
in velik vrt naprodaj v Žužemberku — zraven tudi hiša z 2 sobama in delavnica za usnje. n,jdve ter gozd. Naprodaj radi od-po-tovanja — Pojasnila daje lastnik Josip Kotiček.
25275
Lepo posestvo
naprodaj. Vila s 5 sobami. električno lučjo, na le. pi sotačni legi. sadonosnilk njive. gozd. vse v dobrem stanju Hi na dobrih dohodkih. 3 minute od postaje in glavne ceste Sv. Ilj — Slov gorice. Vprašati pr: Frane. Kolednik. JLaribot. Stritarjeva ulica 17.	25562
Hišo
s trgovino, met-mcc. stanovanjem '.n vrtom. z elek trono razsvetljavo, v prometnem kraju, i minute od iKtstaje orodam ali dam v najem. — Alojzij Grabnar, trg.. Šmarje r»r Sevnici.
25230
Bukove gozde
z iujiim dievjem (tudi ne ugodna lej-a) kuipiuio z< posek. Ponudbe z natančnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bukovina«.	25542
Stanovanje
Nasvete za nove gradbe
načrte, proračune in na-T torstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in arbitek-tonična inže-njerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani. Mestni trg 25/1.
159
Parcele
naprodaj 5—8 Din za 1 m' Poizve se v <rostilni na Brdu 18 Viču 25630
POSREDOVALNICA
Iv. Godina, Maribor
Tattenbachova ulica 19/1. proda:
Večja in manjša posestva, hiše, vile, trgovske lokale, gostilne itd. — Dalje iščem vseh vrst posestva, hiše, vile" itd. za svoje reflektan-te.	23606
Dve poslopji
za industrijo ali obrt v Mariboru — enonadstropni. 2S8 in 216 m', ugodno naprodaj. Otokani ;ioslovni prostori, iej«o stanovanje. Dopisa pod »Industrijsko poslopje« na podr. »Jutra« v Mariboru	25605
Manjše posestvo
oddaljeno 10 minut od Brezij (Marije. Pomagajjf po ugodni ceni prodam. — Ciril Jelene, ouškar. Kranj 45.	25612
Hišo
z več stanovanji, podkle-teno. z vrtom tn dvoriščem, pripravno za peka ali kakega drugega obrtnika — prodam. — Pojasnila daje Marija Jančar. Sv. Petra cesta 27.	25668
Velika umetna in trgovska vrtnarija
z vodovodom, v večjem mestu Jugoslavije, Ustanovljena leta 1868., dobro vpoljana vezaluica za vence in šopke, je radi bolezni lastnika naprodaj. — Cvetličarna s telefonom se nahaja na glavni cesti mesta. Ponud-be resnih reflek-tantov je nasloviti na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Umetna vTtnari ;a«. 25321
Prodam novo hišo
i potrebnimi pritiklini.-imi, vse zidano, lep vrt, sa nosnijk. 5 minut od pes-taje in 2 minuti od cerkve — pribiiižno ! orala iemlij« Pojasnila daje gosga Les-jak, gostilni oarka v Slivnici pri Mariboru. 25359
Enodružinska hiša
z vrtom po zelo ugodni ceni naprodaj. Stanovanje takoj. Pojasnila v trafiki Tomažič. Maribor. Aleksandrova eosta 77. 25441
Hišo
v dobrem stanju ali novo. z d vem i ali več stanovanji, v Sp Šiški k u p i m Ponudbe ra oglas oddelek »Jutra« ped »Sreča 34«
35260
Hotel
zmeša, ij o. v manjšem mestni Sloveaiie. v najlepšem prometnem delu letovišča, z v^em inventarjem, gospodar, poslopjem, vrtom in nekaj posestva, zaradi bo.ezni prodam, event, oddam tudi v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25219
Kavarno in gostilno s hišo
da v nv-em *;i proda Ste-■»o Kovač, Vinkovci. 35766
Hišico
sadnim drevjem	v bližini gozda kupim	Dopise na oglas, oddolek	»Jutra« pod »Hišica 54«.	25312
Enodružinska vila
t lepim, nasajenim zele njad-nim in sadnim vrtom, v RožnJ dolini počen) na prodaj — Elektrika ln vodovod Informacije v tra fifci Frank Gosposvetska cesta 7.	25383
Posestvo
v Sv. Lenartu pri Mariboru, obstoječe i« lope zidane hiše (4 sobe, kuhinja. 2 kleti), zidan hlev za živimo, 2 orala lepe zemlje njiv im travnika, j« naprodaj Njive so 10 minut od hiše oddaljene, gozda je 2 orala in 1 uro oddaljen Proda se bnec gozda za ceno Din 120.000. z gozdom za Din 150.000. ker je les že za jekaru-e. Kupci se naj javijo oMbno. ker j« i» dopi*? n« bo ozirrlo — Lonart in Ana Romu+i.
24940
Žago prodam
v večjem mestu Hrvatske, v pogonu. žaganje hra-stovine. kjer je vedno dosti blaga za žagajte o; razpolago. Rentabilnost za j-aničena. Obrnit' se je na poštni pret-i-nac 133. S-ušak 25612
Hišo z gostilno
in zemljiščem, sred; vasi v najlepšem kraju poleg tovarne in posta/ališča oro-dam ra £2.000 Din. Potreben kapital 24.000 Din -■ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	2531S
Hišico na
Gorenjskem
blizu Lesc a'i Radovljice kupi Kornič. Ljubljana. Prečna S	25707
Pozor
Amerikanci in drugi! —
Naprodaj in.am majhno posestvo, oddaljeno 20 minut od farne cerkve in žel. posta.it, v lepem kraju na Doienjskem. Hiša je novozidana Cena po dogovoru. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 25742
Nova hiša
enodružinska naprodaj ob Tržaški cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
257 IS
Še nekaj parcel
naprodaj v Vodmatu —■ Zei»ni jami. Poizve se v Ljubljani. Zaloška c 21.
25749
Veliko posestvo
z gospodarskim poslopjem. 2 vinograda iT, 2 joha zemlje prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
24724
Dva dijaka
sprejme na stanovanj'« in hrano učiteljeva rodbina. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dva dijaka«.	25650
i/JJ
Stanovanje
2 sob. kuhinje in	pritiklin
iščem sa avgust.	Ponudbe
pod »Upokojenec«	na ogl.
oddelek »Jutra«	25655
Stanovanje
2—4 sob išče stranka brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro in t-očno plač-ano«. 25659
Stanovanje
do 3 sob. s pritiklinami i?č«m za taikoj ali kasneje Cenj. pouudibe^na oglasni oVleleik »Juitra« pod šifro »Mesto«.	25682
Solnčno stanovanje
obstoječe i j. sobe in fcuhi-rnjte, v noivi hiši oddtum takoj. Cena po dorovoni. — Glince IX/14a.	25577
2-sobno stanovanje
s pritikfinami odtlam taikoj mirni čisti »tramki. Dev. Marija polije 64. pri po**a:i.
25575
Stanovanje
J »ob, k-abinet. kuhinj«, pafket. elektrika. vodovod. vismkomritlično. oddam 3 1. avgustom. Bro-vat. Postomijk-kia cest* 22. Stam m d-om.	2564S
Stanovanje
sobe in kuhinj* oddam v Vodimatji, Cisrlarjeva ulica 3577«
*t. 14
Stanovanje
*<>b« in kuhinje iščem. — Ponuifbt na o«-1 a«, oddelek -Jatra« pod »Dv* o»»bi«.
35763
3 sob, kuhinje, shrambe in pritiklin oddam s 15. julijem. Elektrika in vodovod v hiši. Ciglanjeva 39, Moste.	356J9
Stanovanje
sobe in kuhinje, za takoj ali za pozneje išče zakonski par brez otrok. Ponudbe t navedbo cene na oclas. oddeiek »Jutra« pod »Mirna stranka 34«. 23672
Stanovanje
2 sob. kabineta i-n pritik'in išče v mestu za mes^-avgust stranka brez otrok (3 c-sebe). ki plača od 730 do 900 Din mesečno Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Thea«.
Stanovanje
2. 3 ali 4 sob išče družina (samo odrasMj za avgust ali prej. Cenj ponudbe n-a oglas, oddelok »Jutra« pod šifro »Cisto stanovanje«.
254SO
Stanovanje
solw in kuhinje išče ma li na. mirna družina. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »T 6>n plačnik 38« 25266
Stanovanje
sobe i-n kuhinje išče $ 1 julijem pat brez otrok — tudi izven mesta Naslov v ogias-np-m oddelku Jutra 25571
Stanovanje
2 sob in pritiklin tako; oddam. Na-dov pove ogla-, oddelek »Jutra« 25551
Stanovanje
od 2 seb dalje, v sredini me?ta išče družina 3 oseh Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«.	257 "
Opremljeno sobo
z 2 posteljama iščem s 1. julijem t." 1. Cenjene ponudbe na oglasni odd-elek »Jutra« pod šifro »Ruši««.
23681
Sostanovalca
event. tudi s hrano sprejmem v topo solnčno veliko soj)o z elektriko in posebnim vhodom. — Dopise na oglat-, cddelek »Jutra« pid »Ali brez hrane«. 35470
Opremljeno sobo
veliko, najraje v oeo-tru mestu., s popolnoma s«p»-
riranim vhodom, najraje v pritličju, iščem Ponudbe na oglasna oddelek »Ju^ra« pod šifro »Stalen«. 2o471
2 gospoda
ali gdč. sprejmem na stanovanje v bližini Zve®de in ob-tne šole z ali Vez oskrbe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 25582
Stanovanje
1 ali 2 sob. s pritiklinami išče za julij ali avgust stranka (2 osebi) brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »šivilja v mestu«.	25712
Stanovanje
sobe, kuhinje in prit-klin iščem. Ponudibe pod šifri »Enosobno« na oglas, od-de'ek »Jutra«.	35736
Enosobno
stanovanje
želita j 1. julijem ali »v pust.m zakonca brez oirr-k Dopise n» oglasni oddelek »Jutra- ipod mačka »Ves dan odsotna«.	25757
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s kuhinjo išče majhna in mirna družina.. Po-nuibe na ogl. cddelek »Jutra« pod šitro »Točen plačnik«. 35735
Stanovanje
4—5 sob. na prometni todki v Ljubljani išče s 1. novembrom mirna stranka brez otrok. Na željo se plača 6 mesecev, oziroma eno leto naprej. Cenjene ponudbe z navedbo najemnine pod »Komfortno stanovanje«.	25767
Lepo sobo s kuhinjo
in kopa:uioo oddam čez počitnice eni. ali dvrnta osebama — najraje učiteljicama. Poizve se na Poljanski cesti 15. stop. VII št. 2	33745
Dvosobno
stanovanje
v bližnji okolici ali v mestu za čimir.rej išče sedemčlanska družina Soliden in točen p'ačnik. — Po-nudfoe na oglasni oddelek »Jutr3« pod šifro »St. 7«.
25774
'i
Dve lepi sobi
v I. nadstropju na Miklošičevi cesti 14 oddam z avgustom za pisarno.
23754
Lepo sobo
visoko pr i tli č no. oddam za pisarno itd. na Kralja Petra trgu S	23753
2 gospodični
sprejmem kot sostanovalki v Sr>. S'š-ki. Naslov pove og!a«ni oddelek »Jutra«.
25765
Opremljeno sobo
oddam v vili Na Kodeljevo 13, nasproti Leonišču 257*39
Lepo sobo
opremljeno, z lepim razgledom. v Gradišču oddam Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. "	25760
Prijetno sobo
z vso postrežbo, separirano. v sredini mesta iščem s 1. julijem. — Točno ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnik 33«.
25773
Sostanovalca
sprejmem za 150 Din mesečno. Na-dov pove ogla«, oddelek »Juitra«	25658
Sostanovalko
za 2 meseca sprejimom poceni na Starem trgu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35662
Letoviščarjem
oddam 2 opremlreni sobi v Škofji Loki *Pojasniila v Ljmbl :a.ni. Tavčarjeva ul. št. 13/11.	95663
Sobo
TV** 7,n r> i onr^m't^n-0 1 dam. na/^-ot t o^l-ipn^im j
odrteifcu »J<u*ira<. 25630
Sobo
z dvema pesti-jama oddam dvema gospodoma ali gospodičnama za mesec julij in avgust. Zajtrk, na željo tuli vsa oskrba. — Naslov v oglasnem oddelku »Jut'a«.	25626
Prazno sobo
s pusebnam vhodom blizu kolodvora oddam za Din 100.— Naslov v oglasnem »ddelku »Jutra«	25624
Opremljeno sobo
zračno. s posebnim vhodom in elektriko oddam. ■Janševa 10. L ubi ja na 7.
25633
Opremljeno sobo
lepo cddam v centru mesta. Naslov v oglasnem odd-elrku »Jutra«*. 35635
2 boljša gospoda
sprejmem na stanovale in hrano. Nasilov v. oj<:-as. c-iflclku »Jutra«. 35649
Opremljeno sobo
pritlično. <s posebnim vhodom orfelam c-ni ali dvema osebama. Naslov v orle«, oddelku »Jutra«. 25638
Sobo
s posebnim vhodom, elektriko. event s hraoo oddam « 1 julijem 2 gospodom« ozir. gospodičnama
Istotam se odda tudi ena mala sobic* N3«»icTt Tabor št 5/11. levo. 24916



eMea najvljudneje bifeje cenjene odjemalce, da ima. bogato i$Gho
prhtmfi pertfjhkifi preprog
t tvoji $a£o$i in «ali cenjeno oG-činbtvo na	da he jih ogleda
Premožni dami
atgitde star.«, poetave, lepote in starosti, nudi sim-(»atičen gospod, srednjih let svoje prijateljstvo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« i>od šifro »Zanesljivo 333«	25683
Mlad udovec
sunpatičeo. z drema dečkoma 4—6 let starima. Ljubljančan v dobri slu-šbi. išče gospodično ali vd«>vc bre* ouok. PreihKvst imajo šivilje, tudi kimtčka dekleta niso izvzeta Tajnost zajamčen.,. Ponudibe « sliko na oglasni oddelek Jutra pod »Udovec«. 25556
2 opremljeni sobi
Iftpi. c-vrat. eno v f. nadstropju — Trdinova ulica-Divnajsika cesta od-dam. — Ogledati mod 10. in 13. uro. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-.. 35679
Mesečno sobo
z vso c-'krbo oddam 2 gospodičnama. Ponn<fbe na oglas, oddelek »Jutra« pod » Elek trif-n a razs vet Ijav a «.
33671
Sostanovalko
solidno gospodično sprejmem v >opo opremljeno sobo za 150 Din mesečno. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25666
Prazno sobo
,v sredini mesta ičče mit-na gospoiičn«. Ponudbe z navedbo cene na og'a*ni oddelek »Jutra« pod šifro >Gos"po.di&na 32« 25352
Krasno sobo
opremljeno z en./ ali dvema posteljama, veitko in wačno oddam s 1 julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	25303
16—21 sob
oddam v najem na deželi,
10 minut od postaje. Elek-trika Mesečna najemnina za sobo 75 Din. Pripravno za kak zavod, okrevališče, -anatorij ali obrt Letovišče ta privatnike — Ponudbe na og!a.sni oddelek »Jutra« pod »Letovišče«
25381
Veliko sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodem, parketiirono in e>ktriko oddam v Jenkovi ulici 12	25400
Opremljeno sobo
lopo, oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 22350
6 velikih sob
s pritiklinami, pripravne za -risarno ali za stanovanje, eno s 3 soba tri i-n kuhinjo in eno s 3 sob« mi. brez kuhinje oddam na Turjaškem trgu št. 5/III. — Ogledati med 2. in 3. uro [»poldne.	35569
Opremljeno sobo
s pos-ebnim vhodom, elektriko in telefonom, v vili oddam. Vprašati v Linhartovi ulici 90, .%14 telefo-n ič no 33-46	25711
Udova
star* 31 let, z obrtjo, čedne zunanjosti, neomade-ževane preteklosti, se žeB spoznati z bclijši-m gospodom, starim od 34 uc 42 let, fci je v stalni službi. Predn-oet imajo državni uradniti. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lepo pcJetje«.	25558
Pošteno dek|e
želi resnega zganja z nad 36 let starim g-oepodoni državnim uslužbencem, -r Ponu-fte poeluti u oj|3as.
oddelek »Jutra« jod . »Značaj«.	35578
Profesionist
srednjih let. visoke postave, želi dopisovati s pridno. poštemo goapD lične čedne zunanjosti. Resne dopise če mogoče s sliko poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Profesionist« 35632
Ločenec
ne po lastni krivdi, siar 30 let. s 50—75.000 Din. ISče vdovo ali ločenko z dobičkonosnim posestvom v svrho sklepnega gospodarstva. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru ood značko »Srečna bodočnost« 25600
Srednjeleten vdovec
želi znanja z naobraženo damo s premoženjem in primernih let, v svrho že-nitve. — Več do osebnam dogovoru Zadeva resna io tajna. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »V polettu«. 25688
Osamljena
starejša gos>podiična želi znanja s ^urejišiim gospo-dom « stalno službo, ki ne gleda na premoženje — marveč na pridne roke m blago srce. Doipise n« ogl. cddelek »Jutra« pod šifro »Ljubo doma«.	35S72
V lepem poletju
želi spoznati dobro sitni-rana gospodična veselega,
temperamentnega intelfi-gec-juega, starejšega prijatelja.. Dopise na ' »Poletni čar« na oglasni odidelek »Jntra«.	24413
Upokojenec
samostojen gospod, star 55 let, popolnoma zdrav, išče poznanstva z gospo ali gospodično. inteligentno, iato upokojeno in samostojno — ki je zdrava telesno in duševno, staro 35—50 let in ki govori poleg materinščine tudi nemžki ali italijanski jezik. 1'ismeme ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Morje 730«.
33149
»Blagor«
Dvignite pismo. 25730
Sobo
oddam gosipod:6ni v Rožni dolini, cesta IV/34. 35741
Podstrešno sobo
svetlo in zračno, z dvema posteljama, e'ektri-ko in !>0sebnim vhodom oddam za čas počitnic dvema gospodoma v Slomškovi tri. it. 333.	35732
Lepo sobo
r bližini sodišča takoj oddam solidnemu gospodu za 600 Din. Nadov pove oglasni »d del »k »Jutra«.
95732
Sobo
s hrano ali brez. pri samostojni io'ip? išče gospod (inozemec). — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Sclidon«.	26747
Dama
mlada in inteligentna, vitke postave, želi resnega znanja z dobro situiranim gospodom, kateri bi ji mogel biti v splošnem dober prijatelj.. Cenjene ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Denarna zadrega«.	_	25735
Vdovec
60 let star. posestnik in »b:tn?k v obljudenem kraju. samostojen, s premožf ■ njem čez 800.000 Djn. išče v svrho gospo<tta.wtn-a ge-»pedicno. vdovo »li ločenko brez otrok, staro od 45 do 60 let. z gotovino 100.000 Din. kot drtižabn'-eo k oibrtim. Gostilniške obrti Io trgovine vešie imaio prednost: lelii se pa tndi znanje klavirja. Poznejša ženitev ni izključena. Tajnost zajamčena. — Ponudbe « sliko, katera »e vrne, na oglasni orfdelek »Jutra« »od mačko »Mirna bo loč nost«.	24805
Trst - Celje
Več8 posestnik
in l>1k Milk \ Ljubljani išče v svr.ho ženitve znanstva« ,-tarejšo, trgovsko n-a obrazen o gospjdač-no ali vdovo z nekati kapitala. Diskre-cija zajajnčena. Resne ■ po-uuj-be s polnim naslovom poti značko »Harmonija« aa cglasnj o<jdelek »Jutra« 25684
Uradnica
s pokojnino i-n [>reinoie-njem. mirnega z»ačajs.-'ve-št» vsega gospe'ii» »a. se toM porci«ti z i a srčno izobraženim n« . 40 let starim gospodoui ali vdovcem t stalni službi. Dopise na ogla«ni odidelek »Jutra« pod »Ur*lnica 16« 23574
Gospodična
34-iein». dobra gospodinja.
s poseštvom. išče zaraiii ženitve reenega znanja e star ej&im eolidnim eJS( dom žalemičar-skim ušli bencem*. Sekaj kapitala potrelmega. Resne ponudbe s polnim naslovom p»s!ati na cglaeni oddelek »Ju'ra« pod značko »Moj doml«.
25565
Intelig. mladenič
vijolinist,. z Jnie^e« Di*
,000. sedaj ria turneji po ilmaciji. rim .-katolik iz 'e-ljimu-ja. bi se ra^i ženitve, rad seznanil z mlado In čedno gospodično, ki Ima nekaj premoženja in je vešča igranja na klavir, staro 18—25 iet. Ponudbe s šMko. ki se vrne. na ogl. <xfclel»k »Jut-ra« pod šifro »Srednjega stasa«. 2569S
2 pisalna stroja
»Ideal«. rabljena po zelo njodihi eeiii prodora. Resni kupec r.aj se obrne na og-1. oddelek »Jutra-« pod šifro »Kupim in plačam takoj«.
25340
\SSS3SSi
Pozor Slovenci
kateri prthajaite v Beograd.
lzvnte' si obenem ogledati .starinski amoderevskr grad, ki leži na Dmiav-u in obstoji že od časa Turkov, Dobi ;.jse najbolje priznano sniederevsko .vino. Za prevoz k Beograd« v Sme-d-ere«) t<. vam wndi lu-kstisni avtobus »Drina«. Priporoča se za prevoz od kafane Topola vlasnik Paul Jemc. Miloša Veli-kog ul. 33. Telef 32-04.
25591
Dolg klavir
(za načetnike) počena na prodaj , T Gosponti.. n'-lci št. 4/1, levo.	25588
KLAVIRJI!
Svailm pred nakupom na videznega blag« — eeoenib
klavirjev! Kopajte na obroke
od Din 400.—
prve svetc-vn« fabrikate: BSsendorler, St.emwiy, F6r-ster, HBlil. Stingl original ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika) Prodaja jib t * k 1 J n 6 n o ie sodni izvedenec in bivji učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska izbira v s s b
glasbi) tn strnn Najcenejša izposojevalnica.
193
Psa »Nemško dogo«,^v
izvfetno dresi ranega. Ž leti
starega in zelo pohlevnega prodam. Naslov v oglas, odde-ku »Jutta«. 25619
Pes jazbečar
(Brat) z znamko 979, ki sliši na ime »Tasi«, se jc izgubil. Proti nagradi ga je od-lati v Tavčarjevi ul. št. 12.	36475
Psa
nemškega ovčarja. 2 leti Kare-pa. diplom: ram ega. v dotori- roke prodam. Naslov v oplasnem oddelku Jutra 35702
Mlad! psički
nemške doge naprodaj pri Pučniku na Rimaki cesti R. 19	35703
Psičke
»Foxt-ftrierje« poceni odda krojač Schneidr, Režna dolin«. Vni/32.	35750
Tvoj god mi vabnga zno^a le,pe želje in spomine. —
Pride«? Pozdrave. 2S77S
Ernest!
Presi-m Te. vrči s- k v .r ubogi mam«.	35777
Posečajte
hote!-TestavT»e:jo Mariborski d ver — Oset. Pren očišča,; kopalnice, garaže in hotelski avto	S226S
Otok Koločep — ji Dubrovnik
ffeš«ijon Kalamota, na najlepšem kopališču dubrova-čke
rivijere. Penzijon « ko-peljo 65—75 Din Zahtevajte prospekt«! Posestnik, »kad. siikai Marčlč. 35206
Otok Koločep
pri Dubrovniku
pension »S v 11 o k«, diven polo-žaj. krasne šetnje, peščeno kopališče — Dnevno hrana iti oskrba 56—60 Din
Polaojarmenik
Esterer 65 cm.	alira-
njen, še v pogonu. a<li proilai> 'za Din 30.000 i jamstiv-OTi. d-a brezhibno deluje, pojasnila daje: Maj, Zagreb,' Vlašta ulica 53.:	236-13
Tiskarsko prešo
ročno, oljni oikivajač (C>i-aiischeidfir) -Da^ieg« in se-t?aljko Worthington, vse v dobrem stanju najceuoje proda Dragotin Hribar v LjttWjani. Zaloška c. 14.
Električno centralo
Deutz-I>ieselino«or 10 HP. generator 13 KVA 380/320 V stikalna plošča, vse 6 mesecev v pogonu, po zelo niaki prodamo. Event. tudi posamezne stroje. Poja--in6-la dsče Zagreibačka ind. tjesitenioa. Zagreb, Pn-ra-dovičeva 34.	25425
Elektromotorje
vseh vm popraviija ter na
previaa,' izrv-rSuijie in-
stalld-je" nT2nih razsvet-
novo
in druga v to «twk« spadajoča dela Egon Vo-
dian. elektrotehnik. Laško 11.	23391
Krožno pletilni stroj »Rekord«
popolnoma_ nov. z vrete-nom in navijalnlm strojem zaradi drtižinsikih razmer prodani pod cen-o. — Naslov v oglasnem odd. »Jutrac.	23641
Zlata verižica
se je izgubila v četrtek dopoldne med procesijo. Poštenega najditelja prosim. naj jo odda .proti na-grjdi v oglasnem " o <l'-likn »Jutra«.	23647
2 pisalna stroja
»Idea.1«, malo rabljena, po zelo ugodni ceni prodam. Resen kupec naj se obrne na oglas oild-eJ-efe »Jntra« pod šifro »Kupim io plačam takoj«.	»5540
Pisalni stroj
znamke Ofrver. skaraj polnoma nov ugodno dam. Na otfed pri tvrflki
Orient, DunaMt« c. i4.
35430
Lokomobilo
80 k. s„ generalno popravljene. v garantirano dobrem stanji? poceni prodam. Vprašanja pod šifro »Lokomobila 37« na .og-las. oddelek »Jutra«. 25439
Prege za grozdje
prvovrstne, mehanično izdelane. okrogle, »• železnimi vijaki, od 30-300 1 (to naToči-lu taikoj izdela
Jože Kramaršič. Grosuplje pri Ljubljani. Informacije se dobe v gostilni pri »Vo-dičarju«, Grosuplje* 25466
2 čevljarska
šivalna stroja
in vse- čeviljars-ko oro-ljif ' pOf-etjn po dogovoru prola Fflnn DrmŠar, Drav-lje 51 prj Ljub\:ani.	35335
Mizar
za ^oiprH- Ijaiij,- politirane-ga m ciavbnega dela »e priporoča • za doibro popravilo. Ponu H>e na oglasni odd-elek »Jutra« pod Du-ber mizar«.	333S4
Žimnice (modroce)
po 33 Din prcde-Iujtm. Vsa tapetniška dela -po najnižjih conah. — Pridem delat tudi na dem. Slavič Franc tapetništvo, Rimska cesia 5. Žabje k 14	25623
Za orožne vaje
priporočam
o4icirjem
svojo veliko zaloge uni-formskih potrebščin, kakor čepice, sablje, epole-te, eša-^>e itd A. Kassig, L^»b3>«sa, Židovska ul. 7 2568S
Pozor!
Vsa taipetniš-ka in dek-ora-ci:ska dela izvršuje naeso-Iidnojo in najceneje Franc Novak, taipetnik. Maribjr, Slovensika ulica 24. 23337
Fotoamaterjem
razvija in kojtira najbole atelje Josip Pogačnik, Mestni trg' 17.	25474
Vinko Dolinšek
kolar
Sv. Lovrenc na Pohorja
izdeluje najboljše in pe zelo ugodni ceni sam oko;niče različnih vrst in velikosti, ter tudi druga ko?a.rska dela. za katere se cenj. odjemalcem najtopleje priporoča.	21374
Modroce
otomane. divane. fot.ele in vse tapetniške izdeike Vam nudi najso'idne:e in najceneje Ignacij Narobe, ta-petnifc. Gosposvetska c. 16 Ci>ri Levu) LluUlj-ana "24U5
Odeje
sprejemam v delo ter popravljam tudi s<are. Naslov i»ve oglesni o ldelek Jut a 23119
Modroce
Ia. afrik, niučuo blago, 240 Din, spodnje modroce, mreže, posteljne Qdej», najceneje kupite pri Rudolf Sever, Marijin trg štev. 2 — Zahtevajte vzorcel	68 a
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-orecizneje
Franc Wolfing
urar. Gosposvetska c. 12.
Strojno striženje psov
ipo 17. uri. Osvald, Glince. cesta VI št. 4 — pri gostilni »Newyork<. 35721
Cenj. damam
naznanjam, da sprejemam popravila in moderniziranje kožuhovinastih plaščev v poletnem času znatno ceneje, kakor v sezoni. — Ludovik Ilot. krznarstvo, Linbljana. Mestni trg št. 9 25089
Hišne teleione
in zvonce napeljava in popravlja, kakor tudi vseh vrst radio-aparate po nizki "eni Sinkovič Karol. Ljubljana. Nunska u-:ca 3 25730
Ilovico
za zasipanje dobite zastonj na Tržaški cesti S. 25771
Dynamo
6 Volt in reflektor za motorno kolo prodam. — Naslov pove oglasni cd-deek »Jutra«	25748
Dražbe
Prostovoljna sodna dražba
V četrtek, dne 26. junija 1930 ob 2. u-ri poipoluae se 1)0 na licu mesta v Ljubljani, Škofja ulica štev. 8 vršiia pro*tov*>'jna sodna dražita premičnin — kakor pohištva, kuhinjske in sob------ — -mag*
wn
i KolaBt At. te:-H * f n e r
notar, ket sodni komisar.
35735
HEMOROIDE
Merzov hemoroidni serum Kecto-Serol prodre avtomat, v sedel bolezenskih klic, naglo odpravi nadloge, sr--bečico danke. skelenje in i : druge bolečine ter povzro-l ■či. da hemoroidi skrknejo.: Velika tuba s o vodno cev-;jo T5 Di — V 'ekarnab
Igrati* prospekt štev 6 — od kemične tvornice Mer« S: Ce„" Prankfurt am Main
\
Krema CITROS
iz pravega limoninega soka. Najnovejša krema, izdelana na znanstveni podlagi.
Dobiva se povsod!
J15 MOC
Krema ETOILE STOIKE
v
!
85
osvobodi kožo vsake nečistoče in napravi polt nežno in svežo.
Krema X A R T E
doseže ob času vse kožne luknjice a ne vsebuje nikakega astringirajočega sredstva.
OELLE FRERES, Pariš O, Avenne de 1'Opera
CEXIK bre"
placno
ta franko!
A. K IF F M AN N Maribor 136/a
ipecijaHal »aran boljših M
Dame pozor!
Cas je še, da si uredite
TRAJNO ONDVLACIJO
na najmodernejšem original »RUSSO« aparatu, ki je tehnično spopolnjen in siguren na uspehu.
Damski salon I. POLANC
Kopitarjeva ulica St. 1.	8903
ZA OSEBNEZA DOBAVO-,
ZA VSAKO VREME-OMNIBUS KAROSERIJE
kakor tudi vse premenjave, reparature in na novo lakiranje s pršenjem, v prvovrstni izdelavi nudi
TOVARNA KAROSERIJ STRASSER, Puntigam prt Gradcu. 8835
Oblastveno koncesifonirana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta štev. 538.
Pr'bodnji redn' tečai prične 1. julija	8902
STAKLO
B. TOBER — tovarniško-komisijska zaloga:
Ul spri. Phnd Ui ddm i Um—LI.L
Ljubljana	Ilirska ulica
(vhod pri gostilni Možina) P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe.
Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili.	8752
ion konkurza
tvrdke Maks Durjava & Co., Maribor, Gregorčičeva 24, so v zalogi še velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz ce-firja, popelina, panama, športne in bele srajce, nočne in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popelini, sifoni itd. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško
ceno.
V zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame.
Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Gregorčičeva ulica 24.	8873
Zahvala
Ob izgubi našega predobrega in nepozabnega soproga, očeta in tasta, gospoda
FRANCA POLJANCA
magistratnega uradnika v pokoja
se vsem in za vse najlepše zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 22. junija 1930.	8870
Žalujoči rodbini:
Poljanec — Modrijan
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega srčno ljubljenega sina, brata in svaka, gospoda
Josipa Rohrmanna
trgovskega družabnika
kakor za poklonjene vence in cvetke, se tem potom vsem, prav vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni p. n. SK Iliriji in ASK Primorju, gospodom pevcem raznih pevskih društev, ki so se spontano zbrali, svojemu prijatelju krasno zapeli in vsem bratom Sokolom, zastopnikom raznih organizacij in korporacij, ki so dragega pokojnika v nenavadno častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 20. junija 1930.	8899
ŽALUJOČI OSTALI.
Quaker
State
motorno
je 100 % pensilvansko in super-rafinirano in je po izjavah odjemalcev daleko najboljše olje ter zaradi svoje kakovosti najceneje. Originalne konve od 4.7 litra Din 190.—. od 3.8 libra Din 160.— franko poštnina.	150
M. T E Ž A K, Zagreb
Gunduličeva 13.
Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. L d.
nudim po skrajno ugrdnih cenab! Ml DEBELO - - - NJI DRGBI1Q
Anton Jane žič
LJUBLJHnH FlorjanskanI 14
Knjigoveznica is črtalnica trgovskih knji t
je, gledati na to, da je njeno oblačilo krojeno po obstoječi modi. Veletrgovina Ster-mecki v Celju Vas lahko posluži z najmo-iernejšo konfekcijo po zelo zmernih cenah. Zahtevajte takoj novi Ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno. Damske obleke iz delena Din 80, 120, rips Din 130, etamin 160, iz svilenega popelina Din 180, umetne svile 170, iz volnenega sukna 270, 370, bluze Din 34, 51, 62, suknje 85, 115, pomladanski plašči 290, 370, 500, oblekce za deklice od Din 39 dalje. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Paketi preko Din 500 prosti poštnine.
Trgovski dom R. STERMECKI, Celje štev. 20. Dravska banovina.
KRALJEVIČA
Prekrasno morsko kopališče In letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. številni hoteli, pensioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Ca-rovo«.
Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljeviča, In vse pisarne »Putnika«.	135
Tigov&fii CofkaC
6 stanovanjem
v industrijskem kraju vis a vis železniške postaje na Gorenjskem se odda takoj ugodno v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	8887
JB
Ia polnomastni trapi-stovski sir kg Din 20. Ia polnomastni Grojer sir, komadi do 5 kg, kg Din 22, polmastni trapistov-ski kg Din 16.—, Ia čajno maslo kg Din 35. Počenši od 3 kg razpošilja po poštnem povzetju (doplačilu)
Mlekarstvo Ladislav"
pošta Hercegovac.
Autokaroserije izde-lu;e in popravlja
JCunstler
Ljubljana. Lepi pot 1 pri tobačni tovarni
Ležalne stole
h Din 140-—
po povzetju Din 150.— Spalne fotelje
patent di vane, otomane, garniture, modroce, posteljne mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nudi 144 najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Mestni trg 13.
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VII.
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn
LJUBLJANA
Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In central kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
Kot sama kri in mleko postane Vaše lice
v 3 minutak!
Enostavno razmažite nekoliko kapljic pasteriziranega Leton • mleka za lice na kožo lical Potem natrosite običajni puder, pa bo vaše lice takoi postalo čisto in mehko ko baržun. Uvela koža lica oživi, s svetlečega se nosu in čela izgine vsak blesk izginejo madeži na licu, lice se nič več ne poti. solnčne pege se prekrijejo.
Leton ie povsem neškodljivo. Prikladno ie za vsako kožo lica. Njegovo delovanje traja neobičajno dolgo) Na letonizirani koži lica na-trošeni puder traia celi dan in celo noč.
Puder, ki se natrosi na Leton, je popolnoma neviden.
Ena steklenica Leton-mleka za lice, ki traja za dolgo dobo. stane SO Din.
Dobiva se v lekarnah, drogerilah in parfa-merijah.
Ako n Ut M bi dobili, obrnite se sa lokalni depot:
DROGER1JA NADA, Kolar I Gabri«. Subotlca, Strossmaierjeva ul. ali na drogeriio Gregorlč, Ljubljana
Proda se
hišno posestvo
v Ljubljani, iz proste roke, in sicer lepa in solidno zidana dvonadstropna hiša na Dunajski cesti štev. 31 s prizidkom, dva dvoriščna trakta in enonadstropno dvoriščno poslopje in velik stavbni prostor.
Hišno posestvo ima 8 prodajalniških lokalov, 7 pisarniških prostorov, gostilniške prostore, 10 stanovanj z vsemi pritikiinami, velika skladišča, šupo itd. Vhodi in dovozi z Dunajske in Bleiweisove ceste. Elektrika, plin in telefon vpeljani.
Hišno posestvo se proda v celoti aH po delih in je pripravno za vsako industrijo in trgovino.
Ponudbe sprejema in Franja Zidar, Ljubljana, štev. 31.
pojasnila daje Dunajska cesta 8682
Krajevni šolski odbor na Kopanju v občini Račna pri Grosupljem
razpisuje
zidarska, mizarska in kleparska dela pri nadzidavi osnovne šole na Kopanju.
Načrti in proračuni so na upogled pri upravitelju šole na Kopanju. Tozadevne ponudbe j« vložiti na gornji naslov do 6. julija t. 1. do 12. ure opoMan.	8900 Krajevni šolski odbor si pridržuje pravi, co oddati delo ne glede na višino ponudbe.
Krajevni šolski odbor na Kopanju,
dne 22. junija 1930. Franjo Cuk	Janez Stare
upravitelj šole	predsednik
Otvoritev
modne
krojaciticc!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril LASTNO DELAVNICO. Izdelava točna in solidna. — Po konkurenčnih cenah.	8907
Preobračanje oblek in popravila tudi sprejemam.
Najtopleje se priporočam
FRANJO TROJANŠEK
modna krojačnica Ljubljana, Gerbičeva 9 (Kolezija).
Zahvala
Občna utrujenost, predčasna ovenelost bolezni organov za prebavo, dihanje, krvotok in drugo
uffonabjjajo organizem jnih, ki jim je kra oDičiščeoa 6 strupi na.ru«?!]« razmem« materije (kot 6 eeč-no ka-ilino. urati, oksclart-i m dr.) Da farni sebe očuvate ner-voinoeta in drugih bolezni, a ravnotaiko radii DjihOTe-jra zdravljenja, jo potrebno od ča.-a do časa očistiti kri geri imenovanih strupov s poznanim čistilcem in takorekoč pomlajevul-ceon »KALEFLUIDOM« D. KALEN1CENKA. Po dovršenem kurzu zdTavlijemjo. — nervozn-oet. slabost, bolezni, delovna nesposobnost iz{rin«io in prejšnji bolnik •iOfK-t uživa vse lepote življenja svojih mladih let.
Brezplačno TW*šljetno novo metefe »Pomlajevanja in zdravljenja bolezni«. — Obrnite se na načtov: Miloš Markovi <S, Beograd. Kralja Milana 58.
»Kalefiuid« se prodaoa
v v^eli tekarnali io droge-rijah. — V Ameriki A. Tchemoff. 50 Eaet, 127 St, New-Yotk OKy. 7006
Dolžnost mi veleva, da se javno zahvalim društvu »Ljudska samopomoč v Mariboru«, ker mi je točno v celem obsegu in takoj izplačalo posmrtnino po moji dne 9. t. m. umrli materi
Alojziji Šubic.
Priporočam vsakemu to potrebno in solidno podporno društvo.
Ptuj, dne 18. junija 1930.	8882
Likar Flora
Prodajalko
In
ekspedi jentinjo
sprejme tovarna v tjubljani. Ponudbe z vsemi podatki in zahtevami je vposlati takoj na „Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Dalmatinova u'ica št. 7
V v
SCEMO
mladega, marljivega, oženjenega,
vrtana
brez otrok, ki je popolnoma vešč v vinogradniškem delu.
Ponudbe in zahteve plačila poslati na: Tvornico tanina, d. d., Sisak. 8859
VODNE TURBINE
za vse razmere, avtom, regulatorje, opre« me za mline in žage izdeluje
G. F. SCHNEITER, Škofja Loka
Podjetje za zgradbo vodnih turbin. Proračuni brezplačno. — Zmerne cene. Prvovrstne reference.
Sprejmemo
kontoristinio
z večletno prakso, perfekt.no v slovenskem in nemškem jeziku in korespondenci ter zmožno vseh drugih pisarniških del.
Ponudbe pod »Manufaktur-na veletrgovina« na oglasni oddelek »Jutra«.	8866
Stavbni les, Deske za obijanje
stropov itd, Trd, p ar j en bnkov, hrastov in javorov les
več let naravno usušen, ima sta'no v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka
■■ REMEC Co., fflg
LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7
Dostavlja se v Ljub jano in okolico na lice mesta.	8909
HidraoliCno stiskalnico
za sadje, sistema »Mayfahrt«, s 158.000 kg pritiska, iz železa in jekla, z dvema premikajočima se bren-tama in 2 košarama za prešo po 1000 litrov, brente in košare iz težkega hrastovega lesa, za ročni in motorni pogon, z mlinom za sadje, v najboljšem stanju, PRODA zaradi menjave obrata zelo ugodno	8825
OST - STYRL4, Gleisdorf, Steiermark, Osterreich.
S ♦
♦
♦. ♦
t
♦
: ♦
♦ ♦
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
Tužnim srcem naznanjamo, da je naša ljuba, dobra soproga, mati, sestra in teta, gospa
Rezika Krošelj
roj. Logar
v soboto, 21. t. m., nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 8. uri z mašo.
Cerknica, dne 21. junija 1930.
Globoko žalujoči ostali.
V. WUliams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
»Odprite... odprite!«
»Simon!« je vzdrhtel veliki tujec in odrinil zapah.
In na hodnik je planil, ves iz sape, gologlav mož. Trepetaje od strahu je obema namignil, naj vrata takoj zopet zakleneta.
»Engstrom«..., je nato sopihajoč nadaljeval.
»Ga ni tu...,« mu je visoki mož vpadel v besedo, ko je Simona odvedel v sobo. »Nu kaj, se je zgodilo?« je vprašal nato, ko so sedeli pri mizi.
»Davi so ga zaprli — prijeli so ga v njegovi prodajalni. Prišel sem bil ravno k njemu, da mu sporočim važne stvari in sem vse videl. Prizadeval sem se, da bi z njim izpregovoril vsaj še besedo. Toda zaman. Predobro so ga stražili. Opoldne je stal pred revo-Iucijskim tribunalom — in nocoj...«
Hotel je nadaljevati, toda solze so mu dušile glas v grlu.
Visoki tujec je namršil obrvi.
»Torej že!« je dejal in vprašal polglasno: »Mar so prijeli še koga drugega?«
Srdito je pogledal Simon. Hektor je videl ob svitu svetiljke blesteče solze na njegovih licih.
»Da, — Van Brinka, psa zavrženega! Prijeli so ga davi ob osmih na stanovanju in je izdal to skrivališče. Cul sem to v prefekturi in zdirjal v kavarno Conti, da te posvarim. Jules je dejal, da si se podal semkaj. Filip, reši se! Vsak trenutek utegnejo priti semkaj.«
Skočil je pokonci in pohitel k vratom.
»Mar gresta?«
»Takoi,« je odvrnil visoki mož mirno.
»Zdravstvuj!« je vzkliknil Simon in se odpravil.
»Simon, počakaj še, nekaj ti moram izročiti...«
Toda Simon ni poslušal.
»Reši se, kdor se moreš! Jaz sem te posvaril.«
In je izginil.
Takoj nato sta čula Hektor in visoki mož, kako so spodaj treščila vrata s ključavnico. Filip je iz žepa izvlekel šop listov. Molče jih je dvignil nad svetiljko in sežgal. Samo še kupček pepela je ostal na mizi. Pometel ga je z roko in steptal z nogami na preprogi. Nato je dvignil svetiljko in opazoval podobo, visečo nad kaminom.
»Ubogi moj prijatelj!« je vzkliknil tožno.
Tudi Hektor se je za njim ozrl na steno in ugledal upodobljeno zanimivo glavo, obkroženo s kostanjevimi lasmi. Da, to je bil obraz tihega, ponosnega moža, ki ga je bil Hektor pred nekaj urami videl na poti na morišče...
Filip je položil Hektorju roko na rame:
»Zdaj pa se morava požuriti. Za menoj!«
Ugasnil je svetiljko in globoka tema je zavzela vso sobo. Nenadoma je v bližnji oddaljenosti odjeknil strel. Nato je sledil rezek krik, zavladal je trušč in na stopnicah so zadoneli težki koraki.
»Prepozno!« je dejal visoki Filip in obstal kakor prirasel.
Njegova desnica se je oklenila samokresa.
»So že na stopnicah ...«
In zopet je zvonec klenkal kakor nor. Hektor in Filip sta to razločno čula, kako je nekdo vlekel vrv. Močna pest je udarila po vratih.
»Prijatelj,« je mirno dejal Filip, »jaz se poslavljam... A vi — zdravstvujte!«
V	medli svetlobi, ki je prihajala iz predsobe, je videl Hektor, kako je njegov tovariš naglo dvignil pištolo in jo naperil nase. Bli-.skovito mu je Hektor hotel odbiti roko, toda bilo je prepozno. Za-donel je rezek strel in visoki mož je trdo udaril ob tla. V padcu je prevrgel mizo in svetiljko. Tiho je po tleh zašumel curek krvi. V ozračju se je še dvigal mal, črn oblaček, — in smrdelo je po smodniku.
Zunaj pa se je podvojil naval na vrata in nenadoma je vpitje preglasilo ostro povelje:
»Odprite — v imenu zakona\«.
VIII. POGLAVJE Loison.
V	Hektorju je vse vzkipelo. Blazen srd ga je prevzel, divja mržnja napram jakobincem in njihovemu početju. Stokrat bolje umreti tako, kakor ta visoki mož, ki mu leži mrtev ob nogah, kakor biti gnan kakor vol v mesnico!
Toda Hektor je sodil, da igra še ni izgubljena. Ni še maral umreti. Ce pa se že mora zgoditi, se bo za svoje življenje vsaj junaško boril. Skočil je pokonci in se pognal na hodnik. Ravno so zunaj s puškinim kopitom srdito udarjali v vrata. Cul je razločno, kako je ječa! les pod težkimi udarci okovanega kopita. Ploha kletvic in psovk se je vsipala proti vratom, med tem ko je Hektor po prstih liho stopal skozi hodnik.
Njegovi možgani so snovali še popolnoma nejasen načrt. Saj
vendar mora tu kje biti ozadno stopnjišče, ali kak vhod v kuhinjo. Res... slutil je, kje utegne biti stopnjišče, ki pa je nedvomno že zastraženo. Morda najde kakšno okno? Toda stanovanje je bilo v tretjem nadstropju — torej nemogoče, da bi splezal navzdol. Odprl je par vrat in naposled našel kuhinjo.
Ropot — mnogo glasnejši, kakor-vsi prejšnji — in zmagoslavno vpitje na hodniku. Vse to mu je javljalo, da so vrata naposled vendar popustila. Naglo je Hektor smuknil v kuhinjo in zaklenil vrata za seboj.
Na prostem ognjišču je gorel ogenj, ki je z rdečim svitom za silo razsvetljeval kuhinjo. Pogled naokrog... nato bridko razočaranje! Nobena druga vrata niso vodila iz kuhinje in malo okno je bilo zamreženo. Hektor je bil ujet kakor miš v pasti. Zunaj so doneli težki koraki po hodniku in razburjeni glasovi so se križali sem in tja. Najprej bodo napadalci hiteli v stanovanjsko sobo, je premišljal Hektor, in našli truplo. Nato pa bo gotovo sledila splošna hišna preiskava.
Da se Hektor nahaja tu, pač menda ne bodo vedeli, razen, če bi jim to bila izdala hišnica. Toda to je komaj verjetno. Ako je sploh kdaj bil tu. Ko bi se vsaj mogel kjerkoli skriti...
Skriti!.. Toda kje?... Obupan se je Hektor oziral po kuhinji naokrog. Nikjer pripravnega zavetja. Nizka kuhinjska omara s predali — nič. Ravno tako se ne more skriti pod mizo.
Pod mizo!...
Toda, kaj je bilo to? Tale miza se je nenadoma prav počasi in tiho obrnila kakor vrata v tečajih. Široka odprtina je zazijala Hektorjevim presenečenim očem. Pramen svetlobe je posijal v kuhinjo — v odprtini je stalo mlado dekle in z roko ščitilo svečo pred seboj.
Ko je devojka opazila Hektorja, se je vsa prestrašena umaknila. Hektor pa jo je s tihim znamenjem prosil, naj vendar ostane. Ni se upal izpregovoriti besede. Tako sta si oba mlada človeka molčeča stala nasproti in si zrla v oči. Težki koraki zunaj na hodniku so ju takoj osvestili.
Z naglo kretnjo je pokazal Hektor svojo rdečo dozo, ki jo je bil že prej predočil Filipu. Bila je njegovo poslednje upanje, ki ga res ni varalo. Razumno je prikimala devojka in mu namignila, naj ji sledi.
Zunaj na hodniku je ravno dejal močen glas:
»Preiščimo še sobo na koncu hodnika!«
Ze je stopil Hektor z devojko v odprtino. Kuhinjska miza se je zopet okrenila v tečajih in se je zaprla za njima s tihim šumom.
Bele ob la a j tirane
ploščice
za oblaganje zidov in štedilnikov v
veliki zalogi.
Izvršujemo sami tudi
OBLOGO sten s ploščicami.
Zahtevajte ponudbe!
MATERIAL
trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material
Abstinenti skavti, športniki!
Vaše stalno shajališče naj bo brezalkoholna gostilna v Latermanovem drevoredu (Velesejem!). Vse vrste sadni sokovi, kava, čaj, kislo in sladko mleko ter ostali mrzli in topli prigrizek stalno na razpolago po zelo nizkih cenah.
Se priporoča
8759	NE2IKA KUKMAN.
VASE PO POZEBI, RANAH, KURJIH OČESIH IZMUČENE NOGE
spravi v red topla kopel v soli sv. Roka, v kateri je raztopljeno nekaj dkg sv. Roka nožne soli. Takoj čutite olajšanje. Vaše noge postanejo kot novorojene.
Sv. Roka nožna sol se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane Din 16. Kjer je ni na zalogi, se obrnite na depot: Drogerija NADA, V. Ga-brič, Subotica. .*■■.	5930
■ , - r f -u---------mi.*. ' v
Hišni posestniki
ko jim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hii
stavbeniki
in vsi, ki hočejo vlažno zidovtie osušiti oziroma zavarovati pred vlago hi vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljiv izolačni preparat
Prospekt« z navodili uporabe pošilja brezplačno
LJUBLJANSKA KOMERC1JALNA DRUŽBA Ljubljana, BIeiweteova 18.
ud a rjev-kopačev pomočnikov
za premog in
dobrih, SPREJME večje število
SENJSKI RUDNIK
(Moravska banovina) Plača akordna (po pogodbi). Nastop takoj.
Direkcija drž. Rudnika Senjski Rudnik
8851

Zahvala
Vsem, ki so ob nenadni smrti tolažili in sočustvovali ter spremili gospoda
Josipa Kenda
restavraterja, posestnika itd.
na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala!
Zlasti pa se zahvaljujemo vsem damam in gospodom, ki so se
ob težki uri z veliko požrtvovalnostjo — žal brezuspešno__
trudili za blagopokojnika, vsem predstavnikom in zastopnikom oblastev, smodnišnice, uradov, občin, društev, zadrug, korpo-racij in tvrdk, pevskemu društvu »Lira« za ganljivo petje in vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo našega nepozabnega k večnemu počitku.
Globoka zahvala preč. duhovščini, o. o. frančiškanom, vsem mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja in vsem, ki so s svojo udeležbo izkazali pokojniku čast, nam pa uteho v grenki, neizmerni boli. Tisočera hvala vsem!
V Kamniku, dne 20. junija 1930.
iZVANREDNA PRILIKA!
2elezna »lužinsk» patent postelja zložljiva, a ta-peciranom madracom, le-lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Di» 39t.—• Razpošiljam po poitne-nom povzetju.
TAKO OGLEDA SLOŽEN
Lesena patent postelja,
zložljiva, s tapeciranim madracom, zelo praktična, stane samo D 280.
Ležalka aa snnčanie — .<
(Liegestuhl) najno»i»« vr-' sti, stane samo Din 150.
Madraci punjeni z voi-oom stanejo samo D 75C. L. BROZOVie, ZAGHEt ILICA 82.
Z zakonom zaščiteno.
Nabavljanje inozemskih mineralnih voda svetovnega slovesa kakor VICHY, SELTERS, KARLOVE VARI itd. je velik strošek. Med tem pa zamorete Vi sami z orig. angleško
SPARKLET
SIFONSKO STEKLENICO
dodajajoč ji dobrotopilne tablete iste kemijske sestave, kakor jih vsebujejo naravni mineralni vrelci, proizvajati mineralno vodo z neznatnimi stroški. Te tablete se dobe v vseh lekarnah, drogerijah in povsod, kjer so te steklenice vidne v izložbi ali pa pri glavnem zastopstvu:
Jugoslavensko SPARKLET poduze-če, d. d., Zagreb, Martičeva ul. 31.
Cena Din I50.
Svetovni patent.
Naznanjam velecenjenemu občinstvu, da sem kupila
Hotel Jadran v Radečah pri Zidanem mostu
ter ga na novo uredila.
Na razpolago imam veliko tujskih sob, gostilniške prostore s salonom in vrtom, kopalno sobo in auto garažo.
Točim zajamčeno dobra vina, pivo, imam sladoled, dajem dobro hrano po nizki ceni; sprejemam abonente. — Letoviščarjem nudim prvovrsten penzionat za dnevno 40 do 50 Din. — Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Dobi se sodavica, krahelni, malinovec, pokalice, limonada, šabesa na debelo in drobno.
Mesto Radeče ima postajališče, dobrega zdravnika, lekarno, auto-taksi. Od Zidanega mosta je oddaljeno pol ure, ima lepo okolico z gozdovi, planinski zrak, dobro vodo, lepa sprehajališča. Za turiste izhod na Kuni, Lisco, Kozje, na Šentjur pod Kumom in vinorodno okolico Šentjanž na Dolenjskem, ter ima naravna kopališča v okolici.
Najvljudneje se priporočam p. n. gostom domačinom ter letoviščarjem posebno iz Hrvatske, vsem potnikom in splavarjem (flosar-jem) iz Savinjske doline za prenočišče.	8861
MILKA ROGELJ-POLJANŠEK HOTEL »JADRAN« V RADEČAH
Tovarna orožja in municije Užice
išče	8722
mojstre m tehnike
s praksor Službene ponudbe naravnost na tovarno.
Poceni in ugodno letovanje nudi penzijon
8880
Hogenwarth v Framu pri Mariboru
Mesto leži na podnožju šumovitega Pohorja sredi vinogradov, samo pol ure od železniške postaje. Avtobusni promet osemkrat na dan. Čiste sobe, dobra obilna hrana. Penzijon: 55 Din dnevno.
INSERIRAJTE V »JUTRU«
aove tn rabljen.
vseb vrst ter
Juto za embalažo |
ima vedno v saloni
Mirko Mlakar
LJubljana, Slomškova ulica 11.
8881
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
T. SOKLIO
MARIBOR
Kovaškega pomočnika
samostojnega, mora biti izprašan podko-vač, sprejmem takoj ali čez 14 dni. Paro-mlin Novak, 3rubiš-nopolje.	8884
1
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, sestra in teta, gospa
Katarina Dlopst
wtl. Kruleč roj. Šober
gostilničarka
dne 19. junija 1930, ob V* 8. zvečer, po kratkem mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb pokojnice se je vršil v soboto, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Sv. maše se bodo darovale v župni cerkvi v Črni.
V	Črni pri Prevaljah, dne 19. junija 1930.
IVAN DLOPST, soprog; MARIJA ŠOBER, sestra; JOSIP ŠOBER, brat; FRIDA
ŠOBER, nečakinja in ostali sorodniki.
Šivalni stroii
,<;rit*nei" ,AtlIer4
,Ka(VSei'4 in kolesa, najboljši niatcrijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji
..U rani ai4
s o Nai in o
Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen!
Peteline Ljubljana
pri
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
Telefon 2913.
Izdelovanje žičnih izdelkov ŠIMEN S., Jesenice • Fužine 148

I I
nudi najceneje
mreže za ograje, za postelje, za presipanje peska, za okna itd.
v vseh velikostih.
Zahtevajte v lastnem interesu ponudbe!
♦ ♦
♦
♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦
t *
♦
: ♦
♦
«
: ♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦
«smmssssraM9HiiHgHBiiiii
Vsakovrstno
POHIŠTVO
LIANA za opremo stanovanj in
pisarn
Dunajska cesta 17

Najpopolnejši
STOJEVVER
šivalni stroj
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6
Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80.
1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih
TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI
Prvi del velia broširan 100,— Din
vezan v platno 134.— Din Drugi de! velja broširan 100.— Din vezan v platno 124.— Din

fMJ* f • v •
e
vseh vrst za eno in večbarvni tisk izdeluje
Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23
©gledala
brušena in nebrušena, v vseh velikostih in oblikah, iz prvovrstnega kristalnega stekla, 5—8 mm debelega, kakor tudi navadna »Fin« ogledala 2 mm debela, ter raznovrstno steklo (zrcalno 6—8 mm,
nadmočno 8—10 mm, tanko 4~"5 % mm debeline, spe* cialno, alabaster, marmornato, ledenasto Prizma in
angl. rebrasto
nadalje upognjene šipe, šipe za izložbe, vsteklevanje v medenino, graviranje raznih ornamentov, tudi po načrtih, montiranje auto šip ter popravila starih, pokvarjenih ogledal, izvršuje po najnižjih cenah
ff Kristal44 d. d.
tovarne ogledal m brušenesa stekla

Centrala: Maribor
Koroška cesta 32 Telefon inter. 2132
Podružnice: JLfllI>l )«lll«t V-lMj Medvedova cesta 38
Telefon inter. 3075
Split, Zrinjska ul. broj 6 Telefon inter. 368
7610
VODILNA ZNAMKA
PBIRODNA
RADIOAKTIVNA
SISACltA
ZDRAVI:
onemoglost, arterijosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapaljenje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Pije se z vinom, mlekom in sadnimi soki. Zahtevajte povsod osvežujočo Sisačko mineralno vodo; ohranila in popravila Vam bo zdravje.
dum Dipped
Prvorazredna kvaliteta gume in platna, prepariranega po lastnem patentu »Gum Dipped« jamči za največje število kilometrov za vsak vložen dinar.
Genera!ni zastopnik: Ivo Novakovič,
ZAGREB, Žerjavičeva ulica 12.
Za Dravsko banovino:
Posredovalec družba z o. z.
Ljubljana, Tavčarjeva 6.
Telefon 33—77»
<BirmansGa darila
Suttner, £fuhtjana £
Največja zaloga ur, zlatnine m srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica 4.
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske ure za dečke od Din 44.— naprej Birmanske zapestne are od Din 70.— naprej
Zahtevajte cenik, gratis in franko.
• <•

SUS^K
Veletrgovina vina osnovana 1876.
priporoča svoja izbrati-a ia zajamčeno naravna daimatiaska vina:
Belo, opolo in črno.
SpeciaJjtete v sodih najmanje o-d 50 Etrov
Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgundec« i »Dingač« z otoka Pelješca.
Priporoča svoja vina v ste Stenicah od 3 in 7 deci:
»Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« i »Prošek«
0 kakovosti naših specialket v steklenicah in sodih se lahko prepričate
v Zagrebu v »Graiski kleti«, na Sušaku v »Hotelu Kontinental«
kakor tudi po vseh boljih restavracijah iti gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih
»Jadranske plovidbe«.
Najbolje pa se prepričate, ako
sami za poskušnjo naročite!
Vsa naročila se izvršujejo hitro in točao.
• : * "t j'M.^MMt s' &
Hladilnice
automatične, original »Linde«, za MESARJE in RESTAVRATERJE, ter HLADILNE OMARE za gospodinjstvo dobavi »VEHA« d. z o. z., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Telefon 27—56.	7423
A. Golob «ft Komp«
LJUBLJANA, Puharjeva ulica št. 3.
Izdelovanje emajliranih PECI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne
opeke.
CENE KONKURENČNE.
9«?iitrova'
knjižnica
Prigode gospoda Kozamurnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo v podružnicah „Jutra"
in v Novem mestu
Na Jesenicah
Istofam se dobijo tudi vsi izfgli ..Jutrovi" romani
Prevozni friciklji
se todehtfejo za trgovce, peke fn mesarje v različnih modelih. —■ Ceniki franko. Prodaja na obrofce. »Tribuna* F. B. Ljubljana.
zaliizi je.
lesene tekstilne rolet« (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrofccijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
peter kokal
Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. TeL interurb. 32.
DVOKOLESA — teža od 7 kc nanret
najlažjega tn najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deH. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4,
Urejuje fiavorin Ravljen. Lzdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnlkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratoi de' je odgovoren Aloizij Novak, Vsi v Ljubljani.