Poštnina plačana v gotovini toarmonM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 40 Maribor, četrtek 19. februarja 1931 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglaei po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Položaf na Španskem je za enkrat »razčistil«. Toda to raz-Čiščenje seveda še od daleč ne pomeni končnega razčiščenia, ampak se bo borka med republikanstvom in monarhiz-m°m nadaljevala z nezmanjšano vehemenco. Včeraj je bila imenovana in zaprisežena nova vlada takozvane monarhistične koncentracije, pod predsedstvom admirala Aznarja. V vladi so najodličnejši predstavniki monarhističnih strank, grof Romanones, Hoyos, Juan Ventosa, general Berenguer, vojvoda Maura, Jose Prieto, Ascon Marin, Juan Della Cierva. Bugallai. Vlada ima nalog, da izvrši volitve in občinske in pokrajinske svete (marca in aprila ali maja), nato pa v juniju ali juliju splošne volitve v novo usta-vatvorno skupščino. Nova vlada je sprejela vse zahteve republikancev razen one, da se za časa volitev in zasedanja ustavodajne skupščine suspendirajo vladarjeve prerogative. Nova vlada upa, da bo dobila pri volitvah večino. Opozicija je torej zmagala v svoji zahtevi, da se izvrše volitve v novo ustavodajno skupščino in ne, kakor je pred-videval general Berenguer, volitve ustav ne£a Parlamenta, ki bi šele imel pravico zahtevati sklicanje konstituante. Ve-cina strank, med njimi tudi več monarhističnih. je izjavila, da v takih volitvah ne sodeluje, zato je moral general Berenguer podati ostavko. Nadaljni poskusi kralja Alfonza, da se sestavi vlada široke koncentracije, niso uspeli. Grof Romanones, ki je iz pristaša ustavnega parlamenta postal vroč zagovornik volitev za konstituanto, ni prevzel mandata in je predlagal admirala Aznara. Na predlog vojvode Albe je kralj ponudil mandat j Sanchezu Guerri, ki je na Španskem zelo popularen, ker je pred tremi leti organiziral v Valenciji pobuno proti diktatorju Primo de Riveri, a je bil pred vojnim sodiščem oproščen z motivacijo, da ne more biti puntar, kdor se bori proti režimu, ki je suspendiral ustavo. Gu-erra je pač pridobil za koncentracijo vse pristaše ustavodajne skupščine, liberalce, konservativce in reformiste, ne pa tudi republikancev, zato je vrnil mandat. Tudi Alvarez, ki je za njim dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade, ni uspel in situacija se je vrnila na izhodno točko: da sestavijo vlado monarhistične, umerjene stranke in izvedejo volitve. So to stranke, proti katerim je bil naperjen šestletni režim Primo de Ri-vere in ki so v tem času izgubile mnogo pristašev na republikance. Francosko časopisje, ki je o razmerah v Španiji najbolje poučeno, poudarja, da je položaj v Španiji posledica predolgega oklevanja z ukinitvo prejšnjega režima. Vendar so koncesije nove vlade republikancem v vprašanju volitev ustavodajne skupščine položaj znatno omilile. Vendar pa ni verjetno, da bi republikanci svojo borbo proti monarhiji kakorkoli omilili. Vodja republikancev Alcala Zamora, ki je v zaporih in ki je kandidat republikancev za predsednika španske Morilec župnika Kušarja prijet PRIZNAL IE ZLOČIN ŽE V POLNEM OBSEGU. — OD UKRADENEGA DENARJA NAJDENIH ŠE 32.000 Din. — 19LETNI ROPARSKI MORILEC. LJUBLJANA, 19. februarja. Bliskoma se je davi in tudi že ponoči razširila po mestu in okolici vest, da je zverinski morilec župnika Kušarja v Mengešu že aretiran. Dogodek je vzbudil po vsem mestu ogromno pozornost in zanimanje je postalo še večje, ko se je zvedelo, da odgovarja vest dejstvu in da je bil morilec že izročen sodišču v Ljubljani ter je svoje dejanje v polnem obsegu tudi priznal. Morilec je 191etni Ivan Lahner in so ga orožniki aretirali snoči v mali vasi Radni pri Krškem. Obširna preiskava. ki jo je vodila policija skupno z orožniki, je prišla prav kmalu na pravo sled, vendar pa so varovale oblasti o vsem naisirožk) tajnost. Merilec je takoj no župnikovem umoru pobegni! v smeri proti Ljubljani in se je potoma skrbno skrival. Prišedši v Ljubljano, se je tamkaj potikal en dan in krenil nato nroti domu, v Radno pr! Krškem, kjer so ga orožniki takoj žgra bili in odvedli v Ljubljano. Lahner je snočetka trdovratno zanikal vsako krivdo. Ko pa so ga zasliševali nepretrgoma vso noč. je kon- čno omagal in skesano priznal, da je res on umoril starega župnika in oplenil župnišče. Prišel je v župnišče z namenom, da se polasti denarja. Župnik pa ga je pri tem zasačil in pričel nanj kričati. Ker se je zbal. da bi prišli v župnišče še drugi ljudje, je naglo zgrabil za nož in zaklal župnika, še predno je mogel ta pobegniti. Del ukradenega denarja ie Lahner po prihodu v Ljubljano vtaknil v nek'' steklenico, katero je potem zaknoal pri takozvanem čevljarskem mostu, ki spaja Jurčičev trg s Starim trgom, ostali plen pa je vzel s seboj. In res so našli pr! njem še 12.000 D!« v "0-tovlnl. Davi so odpeljali morilca Laknerja pred čevljarski most, da pokaže, kje »e zakopal steklenico z denarjem. §te-Idenieo so res takoi našli in je bilo spravljeno v njej 20.000 Din. Zasliševanje morilca se bo danes še ve^, dan nadaljevalo. V mestu vlada ogromno zanimanje, obenem pa tudi splošno zadoščenje, da je bi! o-studni umor tako kmalu popolnoma pojasnjen in zverinski zločinec prijet. Pred študentskim kongresom male antante u Bukarešti SUBOTICA, 19. febr. Včeraj so potovali skozi Subotico dijaki beograjskega vseučilišča Pribičevič in Hadžič kot delegati akademske organizacije v Bukarešto na predkonferenco dijakov Male antante, da pripravijo vse potrebno, da bo kongres dijakov Male antante v Bukarešti dne L marca t. 1. čim lepši. Po njihovi izjavi bo prišlo na ta kongres nad 300 dijakov-visokošolcev iz naše države. V Madridu tete kri KRVAVE POULIČNE DEMONSTRA CIJE V ODGOVOR NA MONARHISTIČNO REŠITEV VLADNE KRIZE. — NOVO VLADO ČAKA TEŽKO DELO. MADRID, 19. februarja. Kabinet monarhistične koncentracije, ki ga je včeraj popoldne sestavil admiral Aznar, vrhovni poveljnik španske mornarice, je takoj po zapriseženju izdal na narod proglas, da bo skušal čiinprej uvesti v državi ustavno življenje ter razpisati občinske in parlamentarne volitve. Hotel le na ta način vsaj zasilno pomiriti skrajno razburjene duhove v državi, kar pa se mu ni posrečilo. Nasprotno! Nepričakovana rešitev vladne krize je položaj še poostrila in vsa znamenja kažejo, da se bližajo zelo kritični dnevi španske monarhije. Opozicija brezpogojno vztraja pri svoji zahtevi, da se mora sklicati ustavodajna skupščina in da kralj Alfonz zapusti državo. Napovedala je najostrejšl boj sedanjemu režimu in razvila še ostrej šo republikansko propagando med narodom. V Madridu samem vlada silna napetost in razburjenje. Republikanci in socijaiisti so snoči, takoj po imenovanju nove vlade, priredil! po mestu velikanske demonstracije proti kralju in Aznarjevi monarhistični vladi ter viharne manifestacije za^Kpabliko. Na številnih krajih je prišlo do krvavih spopadov med demonstranti, policijo in orožniki, Položaj je postajal tako kritičen, da so morali pri- ti končno na pomoč še močni vojaški oddelki, ki so z nasajenimi bajoneti razgnali razjarjeno množico. Mnogo ljudi je bilo več ali manj težko ranjenih, med njimi tudi sin pokojnega diktatorja, generala Primo de Rivere, ki so ga morali prepeljati v bolnico. Splošno prevladuje mnenje, da so včerajšnji krvavi nemiri, ki so bili zamišljeni kot odgovor na nepričakovano rešitev vladne krize, šele uvod v one velike dogodke, ki bodo odločevali o usodi Špan ske monarhije. Uničevanje šmarniccL-U (Tledjimurju ČAKOVEC, 19. febr. Poljedelski referent Lakman se mudi že nekaj dni tu in se bavi s štetjem divje trte v ča-kovškem okraju. Kletje so začeli zad nji čas sami zamenjavati šmarnico z žlahtno trto. Vendar pa je v okraju še nad 2 milijona divjega trsa. Noua razdelitev Poljske VARŠAVA, 19. februarja. Komisija za upravno reformo, ki bo donešena v zvezi z reformo ustave ali pa še poprej, je izvršila razdelitev Poljske na vojvodstva na popolnoma novi bazi. Razdelitev bo izvršena tako, da bo v vsaki vojvodini poleg nemške manjšine velika poljska večina. Nemci seveda s to reformo niso zadovoljni. Rvtobusni promet Berlin — Pariz BERLIN, 19. febr. Dne 24. aprila tl. bo otvorjena prva avtobusna proga Berlin - Pariz, ki bo pozneje razširila vzhod do Varšave, od Pariza pa do Barcelone. Vožnja iz Berlina v Pariz bo stala 60 mark (krog SCO Din), od Varšave do Pariza 100 mark. Avto bus bo vozil z brzino krog 60 km na uro. V vsakem avtobusu bo prostora za 27 potnikov. Sedeži se bodo lahko uporabljali tudi kot ležišča. Avtobusna družba sestoji iz Nemcev, ki so udeleženi z 250.000 markami, Francozi in Poljaki pa s 3 milijoni mark. republike, je baš v zadnjih mesecih postal silno popularen. Njegov;: jetniška celica je pravcata božja pot, t tisoče njegovih čestilcev prihaja k njemu, med njimi celo častniki. Zamora izjavlja, da imajo republikanci jasno začrtano svojo pot in da nihče ne more dvomiti o : rti, da je večina španskega narode za republiko. Med najradikalnejšimi levičarskimi' elementi pa je v teku močna agitacija, da se ne čaka na volitve, ampak da se v cilju borbe pioti monarhiji takoj sedaj proglasi po celi državi splošna delavska stavka. Položaj torej, kakor rečeno, ni razčiščen. Zeppelinov polet v Egipt FRIDRICHSHAFEN, 29. februarja. »Grof Zeppelin« namerava koncem aprila podvzeti polet v Egiot z etapo v Kairi in z 12-urnim krožnim letom nad Egiptom in Palestino. Koncem maja bo poletel v Seviljo. Tekom prihodnjega tedna bo izdan vozni red »Grofa Zeppelina« za letos. Rretacija izpad vislic pobeglega obsojenca CARIGRAD. 19. februam. Kmet Husein, ki je bil v znanem derviškem procesu obsojen na smrt in se mu je na dan nameravane nj -^ve'usmrtitve v Menemcnu posrečilo pobemiiti izpod vislic, jc bil po dolgem iskanju sedaj končno aretiran. Prišel je ves sestradan v neko vas, kjer so ga kmetje spoznali, zgrabili in izročili orožnikom, ki so ga takoj odvali v Mene-men, kjer bo te dni nad njim P—” -i smrtna kazen. ŽELEZNICA RABAT - TANGER. RABAT, 19. febr. Francoski generalni rezident je sgečano otvoril novo železniško progo od Rabata v Tanger (ob severnovzhodni obali Maroka). SNEG NA VEZUVU. RIM, 19. febr. V Napulju in okolic! je zavladal silen mraz. Vezuv je pokrit s snegom. Razumljiva želja. Zdravnik .ie svojega bolnika temeljit« preiskal in mu dal razna navodila. »Predvsem se morate izogibati vsakega razburjanja!« »Z največjim veseljem, gospod doktor, morda se boste ozirali na to tudi Vi pri sestavljanju računal« Primorske vesti Iz goriške pokrajine: Živinozdrav-nik dr. Anton Ravnik v Kanalu je bil obtožen nerednosti v svojem poslovanju. Dolžili so ga tudi, da je pregledoval izvozno živino samo zaklano, dočim je izdajal potrdila o pregledu žive zaklane živine. Pri razpravi v Gorici je bil dr. Ravnik oproščen radi pomanjkanja dokazov. Nezadovoljen s tako motivacijo oprostilne razsodbe je podal priziv in dosegel pri drugi razpravi v Trstu željeno oprostitev, da namreč ni zagrešil nič kaznivega. To pot se je izjalovil namen ovaduhov, ki stikajo za slovenskimi inteli-genti po deželi in predlagajo oblasti proti njim lažnjive ovadbe. — Polno italijanskih sleparjev se klati po primorskih pokrajinah. Te dni se ie mudil v Mirnu pri Gorici 241etni E. Vi°"mo iz Milana. Prenočeval je pri gostilničarju Petru Uršiču, kateremu je pripovedoval, da je poslan od oblasti v goriško okolico v svrho nekega posebnega poizvedovanja. Jedel in pil je pri Uršiču ter se vozil okoli z njegovim bicikljem. Neki dan je izginil. Aretirali so ga v Čedadu, ko je baš hotel ogoljufati tam neke ljudi. — Ker so šli skrivoma čez mejo, so bili obsojeni na sodišču v Bovcu mladi fantje Fran Šulin, Viljem in Albert Vencelj in Andrej in Josin Komac vsak na 6 mesecev zapora in.na globo 140 lir. — Lani je napravila tnča ogromno škodo po nekaterih vaseh v Vipavski dolini in v Brdih. Napovedovala se je pomoč težko prizadetim posestnikom, pa je ni od nikoder. Vse obljube so bile prazne besede. Sedaj bo treba plačati davščine. Nesrečni kmetie nimajo denarja niti za najnujnejše potrebe, o orlpisu davkov ni govora in tako nojde na socmlad zooet cela vrsta mal!b sloven •-kili posestev na boben. — Skrbstvo za revne matere in niibove otroke razvija fašrt^na o^amza^ija letos po vseh večilh krcjib na C-orrk^m. V Gorici vz^rž^o prednico k^te^o nosema dnevno 4'? pnf^r in ?0 otrr,k. 'Fn-Vv ob''dm>e s(' ot,'°r',’o v ^rrrmu Tolminu, Povcu, Komnu.. A.idovše!m in Vipavi. K str°x,'Arn bodo morale pr!coevatj tndi r^^ine. Sladilo ho še inštituciia Z3 d0**'''*'* rna+f^r^ "oolpcjliip pr> foi ur*! 5i"|irnn rinita'’. .ia^čev^nje slovenskih materin njihovih otrok. * Iz trr?*V“ poW?iiner 10. t m. ie pr^teHo leto o^k^r i" bil izvršen at^rt^t na »t^poin di Trieste«. T ist se pn^rrlnia obletnico z ostrimi b^sed^mi b**!1*’-* v imenu fašizma in nie^ovetra vodeba o^^ni in ^ve^io Ivi notran^ in 7i'nani*> sovražnik'', vi- dOf^ iti )ir>^rr,,*v,r>o + i pnoVoii, — TOVr> ic tr^a*ko prebivalstvo obubožalo ie razvidno n^iKoij delovanja dobrodelne kongregacije. V prete- klem decembru se je izplačalo družinam in posameznikom podpor lir 65.988 in razdelilo se je 85.499 porcij prehrane. Mladoletnih je bilo v oskrbi 550. Po zavetiščih je bilo veliko število mladine in samo v štirih je bilo razdeljenih 4087 porcij. V ubožnici je bilo oseb 818, na postaji za berače dnevno 143. Po ljudskih prenočiščih je bilo v enem vsak dan 249 oseb. v drugem 216. — Dutovljam na Krasu posveča fašizem posebno pažnjo. To je središče z razsežnim vplivom. Sedaj so ustanovili tam gledališko družbo, ki bo prirejala predstave. Ena je že bila. Dvorana je bila polna. Za italijansko prireditev so se potrudili občinski načelnik Božidar Kompare, Ed. Zvab, V. Lutman, Bogumil in Amalija Širca. * _ Iz istrske pokrajine: Podružnica fašistične zveze poljedelcev v Pazinu hoče priskočiti na pomoč poljedelcem v okolici, ki ne morejo plačati redno svojih davščin in jim grozi dražba. Kdor se zglasi, preiščejo izvedenci takoj njegove razmere in mu omogočijo prodajo kakega ne baš nujno potrebne ga zemljiščnega dela ali pa mu poskrbe posojilo, s katerim bo pokril zaostale davščine. Kmetska posojilnica v Pazinu in hranilnica v Puli sta pripravljeni. dajati posojila pod ugodnimi pogoji. Tak razglas je priobčil no vseh vaseh v okolici Pazina načelnik Camus, katerega hrvatski km°tje predobro poznajo. Kdor bo stooil v Camu-sovo z^njko. bo izgubljen. Kmetje so še dolžni mnogo davščrn, sedaj bo treba j)'?čati tudi nove. Kmetske stiske hoc"’’o pazinski fašistični voditelji izrabiti za nr^riano kniomzp^eko ooli-tiko v pokrajini. — Zemljiški hipotečni za^od v Veroni jn rial /q imionrr> n^sn- jil istrskim poljedelcem. Zagotavljala so je (^z^nost in določene so bile plačilne ola^ve. Ali zavod rastna °°-dai s svojimi do]~"ikj nai.sti-o*ie. Mali nn^ctntV Anton *nara^’a v OrnSfnla'- nu je dobi! svoj čas od navedev'’0"' zavnda T -m; 1 i"b‘fa je imel nln/zpfi nbroV 75 10 Kr na 11! mncrp| ^a storiti. rtne j? dec pr. j. se jc' znesek z obrestmi in sodnimi stroški ^pmnožil 7o na 355.90 lir. Na tak način prodajaio ma'a kmetska nosestva eno za dmo-im in fašistični tisk. ki piše n poljedelskih razmerah v Istri, nravi, da ne more re?iti istrskega km^ta noben agrarni kredit več. Seveda ne. ker pravega agrarnega kredita snloh ni marveč je v.cg pneoi^vanje denarja Hrck^rrm krtWti v službi kolonizacijske nolibk^. Pogasi bodo iz^injij avto-Tit^neora slovanskega nolj-deVa in na nipn-ovo zArr’io ce naseli Itaiiian, za imt«rpr-a na bo *<■> na razpolago uspešen agrarni kredit. Mariborski in dneoni drobii mariborsko alpčali-^fp Četrtek, 19. februarja ob 20. uri »Karl in Ana«, ab. A. Premijera Petek, 20. februarja. Zaprto. Sobota, 21. februarja ob 20. uri »Karol in Ana« ab. B. Kuponi. Nedelja, 22. februarja ob 15. uri »Od-godena noč«. Kuponi. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Kuponi. Iz gledališča. V soboto. 21. t. m. bo urva repriza Leonharda Franka nane-♦e in zanlm^e vojne drame »Karol in Ana« za ab. B. — V nedeljo. 22. tm. ob 15. uri se bo ponovila sijajna burka »Odgodena noč^. ob 20. uri pa Lebarjeva opereta »Ciganska ljubezen«, ki sc je občinstvu zelo prikupila. Novosti Ljudske knjižnice v Mariboru. Pregelj I.: »Plebanus Joannes«, Neumann R.: »Panoptikum«, Neumann R.: »Passion«. Vogl C. dr.: »Aufzeichnun-gen«, Milčinski Franc: »Zgodbe kraljeviča Marka«, Lichtenberg A.: »Moj mali Hlaček«, Wagner R.: »Gremo v ^Ul?0 'V•: »Leto strahote a797«, Kisch E.: »Raj Amerike« I. del. £'ISCJLE; ~ *Rai Amerike«, II. del., Kflaflic Jos.: »Tri rože«, Mvrtle John-ston: Henker Johany«, Sl. Footner: »Madam Storey«, R. S. Thomas: »Dunkle Schiffe«, Brett Young: »Pil-gers Rast«, II. W. Yorall: »Moderne Liebesleute«, Herbert Wild: »Der schlummernde Riese«, Hugh Walpo-!e: »Bildnis einer Rothaarigen«. Max Brand: »Die rote Jenny«, Max Brand »Der siebente Mann«, Siam O. Flaher-ty: »Die dunkle Seele«, Liam O. Fla-herty: »Die dunkle Seele«. Mar East-mann: »Der Snrung«, P. G. Wode-hous: »Fin Gliicklicher«, P. G. Wode-hous: »Nimmrod’s Tochter«. Temnle Thurston: »Die Frau des Feindes«, Temple Thurston: »Charmcnse«, S. h! Adams: »Z\vei FrancuR. B. Barett: »Die Torre der Feinde«. »Hillarie Bellos: »Millionar wider Wil1en«, Ma ria Belloc-Sowudes: »Frau Svys' Ge-schichte. Robert-Gore Bro\vne: »Ver dacht«, Floyd Dell: »Sein Vater, der lunrp-eselle«, Jean Devanny: »Die Herrin«. Palph Fox: »Himmelstiirmor« Vincent Gowen: »Die Kette des Blu-tes«. Biblijska predavanja »Svetilnika«, udruženja raziskovalcev Sv. Pisma, so se dozdaj vršila » dvorani hotela rla!bwidl. bodo od jutri 20. t. m. redno vsnk petek v suterenski dvorani v bri Krekova ul. 18. Začetek redno in točno ob 20. (8. zvečer^ Občinski svet mariborski ima svojo prihodnjo sejo v četrtek, 26. t. m. ob 18. uri v mestni posredovalnici. Na dnevnem redu so poročila predsedstva, predlogi in vpra šanja ter poročila odsekov. — Nadure se morajo plačati. Mariborsko okrožno kot prizivno sodišče je te dni izdalo važno razsodbo glede plačevanja nadurnega dela v tovarnah. V predmetnem slučaju se je vlekla pravda že od 1. 1929. Okr. sodišče je razsodilo v smislu zakona, da se morajo nadure plačati s 50%-nim dodatkom, podjetnik je vložil proti sodbi priziv. Prizivni senat pa je priziv zavrnil in potrdil sodbo okrajnega sodišča. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 20. februarja, nadaljevanje evgeničnega cikla s predavanjem odličnega Dsihologa in priljubljenega predavatelja dr. Bujasa iz Zagreba. Govoril bo o prevažni temi: Pravilna izbira zakonskega ^piga iz psihološkega vidika. Očrtal bo n^olo-gijo zaljubljenosti, ljubezni, razliko moške in ženske psihe in seksualnosti ter označil duhovna, čustvena in značajna svojstva, ki obetajo najpopolnejši in obenem srečen zakon. — Lutkovno gledališče Sokola matice vprizori v nedeljo 22. t. m. ob 3. pop. zabavno in poučno igro v 3 dejanjih »Gašperček, dvorni zdravnik«. Borz?* dela v Mariboru išče nujno: 2 Žagarja, 1 kurija, 1 kovača, 1 ključavničarja, 1 čevljarja, 1 sedlarja za izdelovanio bit"—-^nih torbic in drugih stvari, več vp''N'ir'r‘V fotografske kovaško, mesarske in pekovske obrti, za Skoolje v Srb"~ na 5 delavoev r"',°ra. mladca ,rrtnarja.. notem tudi v^č kuharic, sobaric služkinj in varušk, kakor tudi eno podna-takarico. Zadruga prevo^^ih obrtov v Mariboru opozarja vse avtobusne podjetnike na zakon o avtobusnem prometu z dne 2. decembra 1930. zlasti na §11., odstavek 2. glasom katerega morajo vsi imetniki koncesij za neriiodično prevažanje os^b v območju Dravske banovine predložiti vozne rede banski u-oravi v odobritev in sicer v 4. izvodih brez ozira, ali in kdaj so bili odobreni. Vozne rede in cenike je predložiti do 25. t. m. — Redni ob*"* ■»bor Mariborskega slov. ž^nske^a društva bo v pondeliek 23. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. V zvezi z občnim zborom bo noročilo o kongresu Nar. ženskega '■''vpza. Prosimo članice, da sc ga zanesljivo udeležilo in vabimo vse, ki jih zanima naše delo. — Onemogel je na 0'avnem trgu sinoči ob 19.30 delavec v Mestnem vrtu, 621etni Aloizij Lorbek. SpraviH so ga v splošno bolnico. — 20 kg masti ukradli so trg. zastopniku Gustavu Lipošku iz omare, vzidane v hiši v Vetriniski ui. 1^, k.ier stanuie, ob stopnicah. Storilec je omaro nasilno odprl. — Od danes dajje: HENNV PORTEN, FRIC KAMPERS v 100% zvočni in govoreči veseloigri KRČMARJEVE hčere Union: Od danes dalje ZBOGOM LJUBAV... Brigitta Helm. Jan Kiepura. Nemški govoreči in zvočni ve-lefilm. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedeiiah in praznikih ob 15. 17.. 19 In 21. nfl Predprodala dnevno: od 10. do 12. are na blaeainl. XXVI APOLO KINO: V soboto In nedeljo: 3 MUŠKETIRJI. DOUGLAS FAIRBAINKS. Cenjjne odjemalce, njih prijatelje in znance vljudno vabimo na poskusno kuhanje čaja, katero se bo vršilo v petek, dne 20. februarja popoldne in v soboto, dne 21. februarja celi dan v podružnici MARIBOR. Gosposka ul. 7. Se oriporoča z odličnim spoštovanjem JULIO MEINL, d. d. Pevska društva in pevske odseke drugih društev opozarjamo na njihovo naravno glasilo »Zbor i«, ki ga izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. »Zbori« stopajo sedaj v VII. letnik, čigar prva številka izide v tem mesecu. Vsaka številka se deli na dva dela. Prvi, glasbeni del, prinaša na 8—16 straneh vedno zanimive novosti iz naše zborovske literature za mešan, moški in ženski zbor ter samospeve vpošte-vajoč pri tem potrebe in tehnični nivo najrazličnejših pevskih društev. Drugi, glasbeno-književni del, pa nudi na najmanj 8 straneh mnogo zanimivih razprav tr glasbi sploh tn o petju še posebej, mnogo poročil o vseh večjih prireditvah naših pevskih društev in informira pevce o našem glasbenem živ* ljenju doma in v tujini ter o vseh važnejših dogodkih po glasbenem svetu sploh. Naročnina za vse to ogromno gradivo pa je tako nizka, da si more naročiti »Zbore« tudi najsiromašnejše pevsko društvo in najrevnejši pevec, ker za 6 bogato opremljenih številk, ki izhajajo vsak drugi mesec, se plačuje letno le 50 dinarjev. Že spričo tega je torej dolžnost vsakega pevskega udru ženja in pevca. da_ postane naročnik »Zborov«. Zadostuje dopisnica na naslov upravništva »Zborov«, Ljubljana, pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Cercle francais. Redni občni zbor francoskega krožka v Mariboru bo v torek, dne 21. februarja, ob šestih zvečer, na drž. realni gimnaziji, pritličje na levo. Ako ob tej uri ne bo navzočih zadostno število članov, se bo vršil pol ure pozneie občni zbor neglede na število navzočih. Na dnevnem redu so poročila odbornikov, izvolitve polovice odbora in slučajnosti. Kolesarski klub »Perun« ima svoj redni letni občni zbor dt, 22. tm. v hotelu »Kosovo« ob 9. ut*, Javno hišo ste si uredili v Tomšičevem drevoredu v stanovanju nekega poštnega uslužbenca 32letna Matilda K. in 23!etna Marija Ž. Z raznimi avstrijskimi železničarji sta vpričo obeh otrok poštnega uslužbenca, ki sta stara po 5 in 7 let, uganjali naignusnejše spolne orgije. Otroka sta bila sama, ker je mati v zaporih. Iz hiše in soseščine je prišlo na oblast več pritožb, na kar je policija izvršita preiskavo in aretirala obe Veneri in dva avstrijska železničarja. Slednja sta bila izročena obmejnemu policijskemu koinisarl-jatu v nadaljno postnnanje, obe čestilki Venere pa bosta izročeni sodišču. Zakoni. Gospa A.: Vaš mož je včeraj pravil mojemu možu, da je njegova beseda doma kaker ?akon. Gospa B.: Seveda, toda eden izmed tistih zakonov, ki nikdar ne stopijo y veljavo. V M a r!Bo r n, cfne 13. TT. 193f.x .flTrrtfFfrnvnrr 7 Samostan Rahmah NAJSTRAHOTNEJŠI INDUSKI SAMO STAN. - LUKNJE NAD PREPADOM. — KRAJ VEČNEGA MOLKA. Samostani so že prastare institucije, poznane izpred Kristovega rojstva. Posebno stari so indijski in tudi samostan Rahmah je tam. Zgrajen je na pobočju visoke in silno strme gore ob indijsko-a{ganistanski meji, dva dni hoda od tudi pri nas znanega mesta Pešavarja. To mesto je bilo v zadnjih dveh letih v zvezi z afganistanskimi revolucijami in indijskimi upori, večkrat imenovano v vsem svetovnem tisku. Dasi so indijsk samostani sploh za naše pojme nenavadni, je samostan Rahmah pravo pravcato čudo — največja mučilnica na svetu, v kateri stanovalci prostovoljno in hotoma trpe muke. Že lega samostana Rahmaha sama po sebi je strašna. Zgrajen je, odnosno po večini izklesan iz živih skal, nad ogromnim prepadom ter pod še ogrom-nejšo skoraj navpično steno, visoko do 1000 m. Do njega ni mogoče priti z nobenim vozilom, z nobeno živaljo; niti ne s konjem ali mezgom, ki navadno premaga tudi najtežje gorske terene. K samostanu vodi samo tako ozka, na mnogih mestih v živo steno vklesana steza, da je treba tu in tam plezati po vseh štirih, in to skrajno počasi in pre vidno. Ta steza je dolga več ko 10 km in prehoditi jo more samo človek z jeklenimi živci, človek brez občutja za s*rah, bolečino in trpljenje, ki je vsak ^enutek z veseljem pripravljen pretrpeti najhujše muke in tudi umreti. Zato jc mogoče sešteti na prste one nemeni-he, ki so kdaj prišli v skrivnostni in strašni samostan Rahmah. Izmed Evropejcev je pa bil v njem edino angleški veleturist sir Alan Mac Ledon in on je bil tisti, ki ga je prvi opisal in svetu odkril. Daleč krog in krog samostana Rahmaha ni nobenega drevesa ali grmička, še skoraj trave ne. Le mah in lišaji so tu Pa tam po vdrtinah skal. Prav tako pa v samostanu tudi ni nobenega izvirka, sploh nobene vode. V njem so skratka samo skale in kameniti zidovi. Kamen krog in krog, na stropu in na tleh. Vsa živila in vodo si morajo stanovalci do-‘našati po oni 10 km dolgi strašni poti., Po samostanskih pravilih vživajo samo nekuhano hrano, saj bi je pa tudi ne m°2li kuhati, kajti daleč krog in krog ni gozda in naposled, kako naj bi spravili drva do samostana. V njem tedaj nikdar ne plapola vesel ogenj, nepoznana pa je tudi sploh vsaka razsvetljava. Opreme v samostanu ni nobene. Vsak samostanski prebivalec ima svojo v skalo vklesano celico, toda popolnoma golo, kajti spi kar na tleh, za vzglavje pa ima ploščat kamen. Na njem tudi sedi in je. Dosledno tej divjini, tej strašni samoti, pa je v samostanu tudi večen molk, 'ki ga nikdar ne poruši nobena beseda. Samostanski bratje ne smejo govoriti niti med seboj niti s komurkoli drugim. Kdor je stopil'v ta red, je za vselej onemel. Zato tudi angleškemu turistu ni bilo mogoče ničesar izvedeti. Kar je kljub temu doznal, so mu povedali ljudje v najbližji naselbini v dolini pod Rahma-hom. Toda ti preprosti gorski pastirji mu niso vedeli povedati, kdaj je samostan nastal in kdo in kako ga je ustanovil. »Samostan Rahmah je od vedno!« so mu dejali. Hrana, ki jo samostanci uživajo, je silno pičla in skromna, preskrbe pa si jo beračenjem. Vsak dan se namreč napoti del menihov v dolino, koder potem prosi po pastirskih naselbinah. Prosi pa nemo, brez besed. Pastirji Rahmahčane poznajo že od daleč in pripravijo jim milodare, kar in kolikor premorejo. Nabrana živila odnesejo samostanci v svoje skupno bivališče in si jih bratsko raz-dele. Tako skrbijo tudi za tiste, ki ne morejo več hoditi. Od starosti in onemoglosti se jih večina zgrudi s poti v več sto metrov globok prepad. Tam potem strohne njihovi telesni ostanki. Prav tako pa odstranijo tiste, ki v samostanu umrjejo. Alan Mac Ledon pravi, da so med samostanci tudi Indi, ki so doma pustili bogatstvo. družine in ugledne položaje. Naveličani življenja in željni pokore so odšli v strašno samoto in divjino, kakršne ne pozna ves ostali svet. Tako so postali za svet mrtvi ob živem telesu. Ko je Anglež dospel v samostan, ga nihče ni pogledal, nihče pozdravil ali ogovoril Ostali so vsi negibni, kakor mumije, katerim so vse bolj podobni kakor živim bitjem. Tako sprejmejo tudi nove svoje brate. Brez pozdrava, brez besed. Nihče ne ve, kdo in kaj je njegov sobrat bil v življenju. Habsburške zgočouinske zanimiv/osti Med Habsburgovci igra cesar Josip II. menda najpopularnejšo vlogo. Po takrat nem običaju je imel vsak cesar svojega dvorskega norca. Tako tudi Josip II. -Žid Saphyr je bil zelo učen, kar pa ce sarja II. ni prav nič motilo, da se ga ni ob vsaki priliki, bodisi slovesni ali ne-slovesni — prav temeljito privoščil. Ob neki posebno svečani priliki je Josip II. položil v krožnik Saphyra svojo cesar sko posetnico z lastnoročno izjavo: »Sa' phyr je — osel«. Saphyru pa ni šlo za drugo, kakor da izigra — adut na tako carsko izzivanje. Vrnil je cesarju svojo vizitko s prošnjo, da jo med obedom prečita. Dobrodušni Josip II. je res šel na lim in prečital po predpisu: »Saphyr je osel, — cesar Josip — drugi! # O Francu Jožefu je znano, da je bil prav zakrknjen ceremonijalec. Pri njem se je človek začel šele pri — grofu. Vsem ljudem okolice dvora je bilo strogo za-branjeno, občevati s — preprostim ljudstvom. Največji nasprotnik takih dvorskih predpisov pa je bil cesarjev nečak, nadvojvoda Rainer, ki je bil velik folklorist in poznavalec mnogih jezikov. Nazadnje se je lotil celo ciganskega jezika ter ga proučil do temelja. Ta njegova vnema je dospela tako daleč, da je lepega dne izdal ciganske na^ rodne pesmi v nemškem prevodu. To pa je imelo za posledico, da ga je Franc Jožef pozval na družinski raport. Prav ostro je nanj zakričal: »Kaj pa pomeni to, Visokost, da se bavite s ciganskimi posli?« A nadvojvoda Rainer, človek mirne krvi, je odvrnil: »Veličanstvo! Alko se v Vaši državi ne bi spoštovali ciganski posli, prav resno dvomim, da bi bil avstrijski prestol zaseden od naše hiše.« Zgodovinarji pravijo, da odslej ni bil nadvojvoda Rainer več klican na nobeno dvorsko avdijenco, ki bi pomenila raport za — družinski ukor. Humor inozemstua Učitelj: »Napoleon je izjavil, da za njega ne obstoja beseda »ne znam«. Glas iz zadnjih klopi: »Rad bi vedel, kaj bi rekel, ako bi moral vžigalico prižgati na koščku mila.« * Mož: »Ako bi bila ti prej gotova, gotovo ne bi zamudili vlaka.« Zena: »Res. In če me ti ne bi tako preganjal k naglici, potem nam gotovo ne bi buo treba tako dolgo čakati na prihodnji vlak.« * , :Vi ste Pač človek, ki ga vsakdo najtežje vidi!« Davčni iztirjevalec: »To ie vendar čudno. Zakaj pa me skoro vsak prosi, naj pridem zopet?« Tajnik: »Ali hočete ženskam prepovedati šofiranje?« sploh šaljluf automoblakl hotičefc »Za božjo voljo, povoziti hočete ono dete!« »Kaj pa mislite, ali naj izbiram, koga naj povozim.« * »Pravite, da ste oprezen in siguren šofer. Kako dolgo ste bili v prejšnji službi?« »Leto dni.« »Ali morem videti Vaše spričevalo?« »Pozneje.« »Zakaj pa ne sedaj?« »Ker leži moj dosedanji šef od zadnje-®?a karambola še vedno nezavesten na kliniki.« # Sef policije svojemu tajniku: »Dovoljenje za vožnjo bi se smelo izdajati sa-too onim ženskam, ki so prekoračile Rotovo dobo.« Avto drvi z vedno večjo naglico... 60... 70... 80 km. »Bojim se«, je vzdihnila lepa spremljevalka, ki se je prvič peljala z avtom. »No, to ni nič! Poglejte samo mene! Jaz pri vsakem ovinku zaprem oči.« fTlodrl di/orni kaplan South, kaplan angleškega kralja Karla II., je imel zelo težaven položaj v izvrševanju svojih svečeniških dolžnosti. Dvorna družba, pri kateri je bil zaposlen, se namreč ni ravno posebno odlikovala po pobožnosti. Med neko pridigo je kaplan zopet enkrat zapazil, da je cela vrsta njegovih dvornih poslušalcev trdno zaspala. Kaplan je nenadoma prekinil svoj govor, izpremenil svoj glas in ponovno krepko poklical ime lorda Loutlierdala. Ta se je končno res predramil in se je začuden dvignil s sedeža. Nato ga je dvorni kaplan nagovoril z besedami: »Oprostite lord, da Vas motim v Vašem počitka. Storil sem to samo zato, da bi Vas opozoril, da nikar ne smrčite tako glasno, ker bi se moglo sicer lahko prebuditi iz dremavice Njegovo Veličanstvo.« Nadvojvoda Leopold Salvator je bil znan kot strasten vrtnar. Oblačil se je preprosto in često se je pomešal med svoje vrtnarje, ki so vsi nosili enako tirolsko obleko. Ker je bil njegov vrt izredno skrbno negovan, je prišlo k njemu mnogo sezonskih potnikov, ki so občudovali njegove nasade. Lepega dneva je dospela na vrt neka ekskurzij'3, ki si je hotela ogledati vse nasade. Vodja ekspedicije je naletel na »vrtnarja«, ki je prijazno razkazoval ves park in v svojo razlago vpletel mnogo važnih in zanimivih ocvirkov iz zgodovine nasadov. Po pregledu je izročil vodja poučne ekskurzije svojemu raz-kazovaicu in tolmaču srebrn goldinar kot honorar... Leopold Salvator je lepo shranil svoj prvi bridko prisluženi ho norar ter stekel ž njim k svoji mater, nadvojvodinji, rekoč: »Poglej, draga mama, to je prvi goldinar, katerega ;'e Habsburgovec zaslužil v potu svojega obraza!« Šport r . x . Bell grob. Letošnja zima je doslej zahtevala že izredno vdiko žrtev v gorah. V kratkih fit, 116 >bil° v Alpah od Javin zasu-■ l- smučarjev. Med njimi je več vo- jakov, ki jih je dohitela bela smrt na pa* truljah v gorah. Največja nesreča v tem pogledu je nedvomno katastrofa itali-anskih alpinskih lovcev na italijansko* francoski meji. „Ljublm“ — u 30 jezikih Kdor mnogo potuje in veruje v »ljubezen na prvi pogled«, mora imeti v za logi tudi poliglotsko znanje v ljubezni. Torej, »ljubim« se glasi: angleški: I love. Francoski: j’ aime. Grški: agapo. Ruski: Ljublju. Poljski: ikocham. Italijan' skl, španski in portugalski: amo. Nem Ski: Ich liebe. Holandski: Ik heb lief. Danski in norveški: jeg alskar. Švedski: iag alskar. Rumunski: en illosev. Madžarski: narok. Češki: miluji. Turški: sere jorum. Bretonski: karatu Basklškl: maitatzender. Perzijski: dost darem. Armenski: gesirem. Hlndustanski: main pjar karta. Malajski: sabaja soka. Arabski (v AJžiru): nehabb, (v Egiptu): nef al. K&mbodžanskl: khuhom streland. Ananrttskl: tor thu’o’ng. Kitajski: ono huhuang. Japonski; vatakusi oa suki mas. Bengalski: ami bhala baS. Retnarquov film todi % TtsrčOi prepove« Pariški »Popnlalre« javlja pre®o Aten, da je Kemal^la orp^ovedal predTaja-me Remarquovejra gjfe zapadu nič & a^rčijl, Poseben vlak k mednarodnim smuškim tekmam v Bohinj. Odhod posebnega vlaka iz Maribora v soboto ob 21.50. Odi,od iz Bohinjske Bistrice v nedeljo ob 20. uri Vožnja polovična. Interesenti naj se javijo pri »Putniku« na Aleksandrovi cesti. SK Rapid:GAK. One 1 marca gostuje SK Rapid v Gradcu ter bo odigral s prvakom Štajerske GAK prijateljsko tekmo. Bogomir Nemnan, znani smučarski tekmovalec Smučarskega kluba Maribor, ki si jc pred nedavnim priboril prvenstvo MZSP, je imel pri treniranju smolo in si težko poškodoval desno nogo. Po zdravniški izjavi dalje časa ne bo mogel startati, kar je pri predstoječih mednarodnih smuških tekmah v Bohinju težek udarec za mariborski šport. Šport po svetu. Kilometerska smuška tekma v Št. Moritzu dne 16. tega mes. je prinesla izvrstne rezultate. Mojstrstvo s turnimi smučmi je odnesel Stoli (Salz-2 doseženo povprečno brzino }S!*S k,m: IL Schlotter (St. Moritz) iftl'700 km> III. Nani (St. Moritz) 100.7.S krn. Z dirkalnimi smučmi je dosegel najboljšo hitrost Švicar C hi on go 104.652 km, II. Zogg (Arossa) 104.120 km; III. Stoli (Salzburg) 103.842. Tekmovanje se je vršilo na 60 strmini in so doseženi časi izvrstni.. Preko 2 m v višino je newvoršk1i športni dvorani pri zadnjem lahko-at-etskem meetingu skočil visokošolec Georges Spitz. Z rezultatom 200.5 cm je premagal svetovnega rekorderja Osborna, ki je z 1.98 m zasedel II. me sto. Ameriški strokovnjaki obetajo mlademu Spitzu veliko bodočnost. Mednarodna boks. komisija v Čika-gu je končno sporazumno določila termin svetovnemu boks-prvenstvu v težki teži in sicer za 19. junija. Za časten naSi?V^.bor;ta Schmeling (Nemčija) in Stnbbhng (Amerika). Gigantski boj se bo vršil v novi. krasni areni Solde* 'iš UNAJ, 18. febr. Profesor Winkler od statističnega urada je objavil »td njo statistiko o številu Nemcev na svetu. Vseh skupaj je 94,500.000, od teh v Nemčiji1 62,500.000, v Avstriii 6,300.000, v češkoslovaški 3 500 000 v SSFranciii Ameriki 11 JSr V sever™ in iužn> 7nn nnn„ m Hj,,ij°nov- v Jugoslaviji 300 000 waxžar?ki 6°0-000, v Ital«i 75 000 et0nskl 130-000- v Litvi N°vl aerodromi na Češkoslovaškem. V smislu gradbenega programa Se-iKoslovaškega ministrstva za javna de-a v smeri izpopolnitve civilnega letalstva bodo letos zgradili nova aerodroma v Košicah in Pieštjanih na Slov* skem. Lepo življenje. v A.: Moj prijatelj X. ima res prekrasno življenje. Ves dan se vozi v avtu in ima ved’10 polne žepe denarja. B,!. Gotovo kak milijonar! >’■ *»• ^vodn*'1* v avtobuiu, < MflrJRfflfci J v r? r F P VtTf tr«71 v Mariooru, dne i». n. 1931. L ftWW! V senci jezuita Zgodovinski roman, 70 »To je res, gospod Flerial? ...« »Tak recite vendar Tribulet, smrt božja!« »Naj pa bo! Tak vidite Tribulet, prijatelj moj, kaj bi rad dosegel po tej kraljevi naklonjenosti, ki pravite, da se je zopet obrnila k vam... in to je bilo popolnoma •»mestno... »Počakajte... ali ne vidite ničesar tamle na ovinku?« »Ničesar, samo sence igrajo...« »Pogledati moram... Lahko bi naju kdo poslušal __« To rekši, je planil Tribulet živahno proti naznače nemu uličnemu ovinku. Mongomeri mu je sledil brez naglice, godrnjaje: »Vrag ga vzemi... vedno se mu kaj dozdeva, kar ni res! Tribulet, slišite 1... Kje pa ste?... Norec ni odgovoril. »Tribulet!« je zaklical Mongomeri v skrbeh. Isto molčanje. »Ali so ga nemara ubili?« se je vprašal kapitan in potegnil bodalo... »Tribulet?... Kje ste?« »Tukaj sem!« je odgovoril Tribuletov glas. »Dobro, čakam vas...« »Ni treba! je odgovoril Tribulet. *Pa pridem za vami... Počakajte me!« »Ni treba, dragi kapitan. Ne trudite se zaman... Z Bogom! Povejte jutri zjutraj kralju, da ste bili tako prijazni in ste me spremili iz Luvra do semkaj, pa ste lahko prepričani, da vam dovoli vse, česar si želite!« »Ah, falot!« je vzkliknil Mongomeri, ki je zdaj razumel Tribuletove misli... Planil je za Tribuletom v smeri, odkoder mu je bil zaklical v slovo te porogljive besede. Toda tam se je križalo in zapletalo pet do šest uličic ... Mongomeri je iskal celo uro... Nato se je vrnil v Luver, ves zasopel in nor od jeze in gneva, ter stopil v žareče razsvetljeno dvorano ravno v trenotku, ko je Franc I. začel izpraševati po njem. Mongomeri je stopil h kralju. »Bliže!« je dejal Franc I. Mongomeri je stopil dva koraka bliže in se sklonil h kralju, ki je sedel v svojem velikem naslanjaču. »Gospod,« je dejal Franc I. s tihim glasom. »Mojega norca Tribuleta ne izpustite izpred oči...« »Slušam, sir ...« »Počakajte tako dolgo, da se vrne v svojo sobo...« »Nato ga zbudite prav rahlo in brez hrupa, ako spl, posadite ga v varno kočijo, ter ga peljite sami v BastMJu Sent-Antoan...« Zdaj, ko Franc I. ni potreboval več Tribuleta, ker je vedel, da mu je neznan kraj Žiletinega bivanja, se je hotel maščevati in se obenem iznebiti norca s tem, da ga vrže v ječo. »Zgodilo se bo po ukazu Vašega Veličanstva,« je dejal Mongomeri in prebledel nehote, dasi se je imel v oblasti. »Na to računam,« je rekel kralj z mračnim glasom. »Priporočite gospodu guvernerju bastilje, da naj od-kaže svojemu novemu gostu sobo, ki bo dovolj oddaljena od vseh drugih, da ne bodo slišali njegovega smeha, ako bi se smejal, niti njegovih besed, ako bi hotel govoriti...« »Niti njegovega joka, ako bi jokal.« »Razumem sir...« Na kraljevem licu je zaigral krut usmev. »In naposled, ako bi se zgodilo, da ječarji popolnoma pozabijo na jetnika...« »To se pravi, ako mu pozabijo dajati jedi in pijače . . .« »Razlagajte si, kakor si hočete... z eno besedo, ako bi se zgodilo, da bi ljudje pozabili Tribuleta v njegovi ječi in bi imel zavetje samo še pri usmiljenju božjem — — no da, potem bi ne bilo nič hudega, če puste norca, da se pomeni z Bogom, kakor ve in zna!« Drugo jutro je dal Mongomeri povesti Basinjaka v sobo Franca I. Kralj se je ravno posvetoval s svojim velikim profosom. Toda, kakor hitro je izvedel, da želi gardni kapitan govoriti z njim, ga je takoj poklical k sebi. Mongomeriju se je zdel kralj slabe volje. * Njegovo Veličanstvo je bilo bledo in utrujeno; vse je pričalo, da je spalo jako slabo. »Kako je gospod?« je vprašal kralj. »Sir, vse se je zgodilo natanko po ukazu Vašega Veličanstva,« je odgovoril Mongomeri z obupno drznostjo človeka, ki stavi svojo srečo in svoje življenje na eno samo kocko. In res: če bi bilo prišlo velikemu profosu na um, bi se bil oglasil v Bastilji, in bi bil pogovor slučajno nanesel na Tribuleta, ali pa, če bi se mu bilo zazdelo, da mora izpolniti povelja, ki jih je pustil kapitan na svojo lastno pest — Mongomeri bi bil plačal glavo za predrzno laž, s katero se je poizkušal rešiti! »Prijeli smo moža,« je dejal Mongomeri, ozrši se potuhnjeno na Monklarja, »zaklenili ga v kočijo z okovanimi vrati, in ob tej uri, sir, če ga Bog še ni pozabil, ljudje so ga gotovo!« »Kaj pa je rekel,« je vprašal Franc I. »Sir, skoraj, da si ne upam povedati...« je menil Mongomeri po kratkem obotavljanju. »Psoval je, saj vem!« »Nikakor ne, sir!« »No, povejte kaj je bilo...« »Samo, ker ukazujete, sir... Rekel je doslovno: Povejte jutri zjutraj kralju, da ste me spremili iz Lavra do semkaj, pa ste lahko prepričani, da Vam dovoli vse, kar si želite.« Kljub vsej svoji predrznosti je Mongomeri vendar trepetal, ko je čakal kraljevega odgovora. »Tako je rekel?« je menil Franc I. zamišljeno. »No, mož se ni motil: storili ste mi veliko uslugo, ki je ne bom pozabil... Spomnite me, če bi bilo treba... zdaj idite gospod!« Mongomeri se je naklonil do tal in odšel, napol nor od veselja, da mu je kralj naklonjen, napol tresoč se od groze, kaj bo, če postane njegova smela ukana cč’tra. XXXIX. Poizvedbe. Tribulet se je naglo oddaljil. Izborno je poznal ves Pariz, in celo ponoči, ob času, ko je moral hoditi navaden človek v spremstvu služabnikov, nosečih plamenice in svetiljke, je stopal brez najmanjšega obotavljanja po labirintu uličic, pletočih se okrog Luvra, kakor ne-ray vczljiva mreža. Dospel je do ulice Franc-Arše in šel po njej tik do konca. Tam ;e hotel skoz. Toda pred njim sta se dvignili dve preteči postavi. Zakaj tu je bila meja Dvora Čudežev. V naslednjem trenutku sta bili senci že nad njim; čutil se je pograbljenega za obe roki. Dvoje hripavih, grozečih glasov je vprašalo hkrati: »Kdo ste?« »Prijafelj!« je odgovoril Tribulet trdno. »Prijatelj!« je vzkliknil eden izmed rokovnjačev, »Kako boste prijatelj! Saj se vam vidi na prvi pogled, da niste naše vrste človek!« »Pa res, Fanfar!« mu je pritrdil tovariš. »Nič mu ne zaupajva Kokarder!« »Vsaj moj jopič pustita v miru,« ju je opomnil Trl-bulec prijazno. »Povem vama že naprej, da ne najdeta ničesar...« Spretni prsti rokovnjačev so bili res že začeli svoje delo, in se njuno odgovarjanje je imelo samo namen, omamiti moža, ki sta ga smatrala že za dober plen. »Kaj hočete?« sta ga vprašala obadva hkrati. »Govoriti z enim izmed vaših poveljnikov.« »Ohe! Ali poznate katerega?« »Morebiti!« »Nemara se hočete zapisati med nas?« »Mogoče! Zakaj sovraštvo me je privleklo k vam.« Ko sta slišala rokovnjača zvok njegovega glasu, se kljub svoji trdokožnosti in kljub temu, da sta bila vajena vseh izrazov gneva in obupanosti, nista mogia premagati, da ne bi bila vztrepetala. »S katerim hočete govoriti?« je vprašal Kokarder že mani surovo. »S tistim, ki mu pravite Manfred.« »Z Manfredom!« sta vzkliknila rokovnjača z neprikritim spoštovanjem. »Kaj pa mu hočete?« »To vaju nič ne briga. Povejte mu samo, da prihajam \i Luvra, — to mu bo zadoščalo. In vsak izmed vaju dobi lep nov Srebrnjak.« »Vidiš ga! Prej ste rekli, da nimate denarja.« »To ni res. Dejal sem samo, da ga vidva ne bosta našla. Če hočeta sama sebi dobro, idita in pokličita Manfreda!« »Dobro. 2e grem, Fanfar ti pa ostani tu!« Kokarder je odhitel in izginil v noči. Deset minut nato se je vr.Tll. Spremljal ga je mladi mož v širokem plašču. ■ Ta mladi mož je bil Manfred. Z :■ lasom, v katerem je zvenelo zaman prikrivano razburjenje, je povprašal: »Pravite, da prihajate iz Luvra?« »Da,« je odgovoril Tribulet, izkušaje razločiti sobesednika v temi. »Ali ste vi tisti, ki mu pravijo Manfred?« »Jaz sem tisti,« je rekel Manfred nemirno. »In kdo ste vi?« »To izveste takoj, kakor hitro bova sama.« Manfred se je obotavljal nekaj trenutkov. Videlo se mu je, da je nenavadno razburjen. »In,« je povzel nazadnje, »povejte mi, od koga prihajate?« »Od nikogar! Toda prinašam vam novic, ki vas utegnejo zanimati.« »Pojdite z mano!« je vzkliknil Manfred. Tribulet je potegnil iz svojega pasu dva tolarja in ju pomolil rokovnjačema, ki sta se odkrila in naklonila do tal, in odgovorila: »Hvala, svetli knez!« Manfred je potegnil Tribuleta s seboj in mu pokazal sto korakov dalje, da naj stopi v neko hišo; stop-njice so bile še razsvetljene. Na vrhu stopnjic mu je odprl prostorno sobo, o* premljeno z udobnostjo, ki se je zdela naravnost razkošna v tem siromašnem delu mesta. V tej sobi se je izprehajal mladi mož v vročičn? razburjenosti in stiskal pesti. Bil je Lantne. Zrušena v naslanjač, je tiho ihtela ženska v zrelejših letih, dočim je klečala pri njej mlada deklica in družila svoje solze z njenimi. Ti dve žensiki sta bili gospa Doletova in njena hči Aveta. (Nadaljevanje nnlO Spalne sohe, polltlrane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Pozori Najcenejše vino! Liter Din 8.—, izborno staro vino in sladki Prošek, liter Din 20—, Cafova ulica 7, kino Union. Ako hočete delati in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek. 128 NaJceneJšI nakup OTROŠKE NOOAVICE od Din S.- naprej; NOOAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.— naprej: MOŠKE NOOAVICE od Din 4.50 naprei: DAMSKE NOGAVICE od Din 7.- naprej: DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12.- naprei: DAMSKE VOLNENE NOOAVICE od Din 18- naprej: SVILENE NOOAVICE in NOOAVICE Iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25,- po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15.— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dlnariev 35.- naprei: SVETERJI ZA DAME od dlnariev 60- naprei; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dlnariev 200.^ naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.- naprej: MOŠKE ROKAVICE od Din 16.— naprei itd. — Vrhu tega naivečja Izbira trikotaž, pletenin, perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih notrebščln oartumerlle po zelo nizkih eenah. GaloSe od Din 110.— naprej, snežne čevlje od Din 98.— naprei. — Lastna pletarna In predtlskarlial — Prevzame entlanje. ažuriranle In vezenlel ■ksportaa hlia LUNA, Maribor, Alaksandrova c. 19 Lepo prazno sobo takoj oddam. Koroška cesta 41. 268 Prodajalko, ki je zmožna tudi pisarniških poslov sprejmem takoj. Ponudbe na upravo pod šifro »Dober nastop«. 269 Opremljeno sobico s prostim vhodom oddam. Tržaška cesta 20 I. vrata 4. 467 Trgovskega pomočnika mlajšega takoj sprejmem. Biti mora predvsem priden in delavoljen. Ponudbe z navedbo plače na S. Gera-tič, Sv. Lovrenc na Poh. 464 Trgovskega slugo s Šoferskim izpitom in dobrimi spričevali sprejme Jakob Lah, Glavni trg 2. .460 Nttkal SANI proda poceni galanterijska trgovina DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica 26 Inserlralte SanatorII v Mariboru Gosposka ni. 49. Telefon 2358. Lastnik Ib vodja i primarij dr.CerniB, specijalist za kirurgijo Sanatorij Je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: tonlza-torlem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves: dlatermljo za električno pregrevanje in električno izžigati je; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; »enterocleaner«* jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju ln za splošni telesni podvig. Cene zmerne! 1117 ♦ iRdala »Jutra« v Ljubljani: t>r«daUvnik in uredniki PRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO. DETELA • Maribora.