768
nost in bieda'1, „Pod priekim sudom", „Laži", „Na smrtnoj uri" i. dr.
Pokojni Novak je pisal tudi članke in feljtone v neodvisnih političnih časopisih. S svojim izvrstnim humorjem in z jedko ironijo je večkrat pobudil veliko zanimanje za razna politična vprašanja, toda tudi državni pravdnik je posegel večkrat vmes ter izbrisal marsikaj. Razume se, da se ni smelo znati, kdo piše v tem duhu proti Khuenovemu zistemu.
Ker je pokojnik zapustil mnogobrojno rodbino, je odločilo pisateljsko društvo, da se izdado vsi Novakovi manjši spisi raztreseni po raznih časopisih, a od te^a dohodka naj se postavi pokojniku dostojen spomenik in da podpora rodbini. Pisateljsko društvo je pri tej priliki priredilo spominsko svečanost za pokojnega Martiča in Novaka v umetniškem paviljonu za širje občinstvo.                            f. St.
Slovenščina se bo odslej poučevala tudi v semenišču „Collegium Borromaeum'' v Ministru na Westfalskem. V ministrski škofiji živi več tisoč Slo vencev in 250.000 Poljakov. Doslej so hodili slovenski duhovniki s Kranjskega nekaj let obiskavat svoje rojake na Westfalskem. Odslej pa hoče tamošnji škof vzgojiti lastnih slovenščine zmožnih duhovnikov. Zato je poslal na Slovensko gg. dr. Petersa in Veena, da se praktično izvežbata v slovenščini. Prepotovala sta tudi slovanski jug do Carigrada.
Adam Mickiewicz. Dne 26. prošlega meseca je preteklo 50 let, kar je umrl največji poljski pesnik Adam Mickiewicz. Našim čitateljem je znano njegovo življenje. Bil je gimnazijski učitelj, a 1. 1828. je bežal
pred rusko vlado v Pariz, kjer je stalno živel. Cesar Napoleon III. ga je rabil za politične svrhe. Po njegovem naročilu je potoval Mickiewicz 1. 1855. ob dolenji Donavi, kjer je obolel in umrl dne 26. nov. v Carigradu. Njegovi najslavnejši deli sta ,,Konrad WalIenrod" in „Pan Tadeusz".                            L.
Adam Mickiewicz.
Maksim Gorkij — junak v drami. Kakor ruski listi poročajo, je spisal neki Frančišek Scholz dramo na podlagi življenja M. Gorkega. Drama predstavlja življenje Gorkega do njegovega aretiranja 22. januarja 1.1. Drama se bode prvikrat predstavljala v Be-rolinu.                                                            Fr. Št.
KRALJEVI GRAD V BUDIMPEŠTI