Le Valli del Natisone su Internet novi tednik Slovencev videmske pokrajine www.lmtver.it ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 43(1079) Čedad, Četrtek, 8. novembra 2001 Stona Natura Cultura www.lintver.it Censimento: lettera a Ciampi Lettere di protesta al Presidente della Repubblica Carlo Azeglio Ciampi stanno per partire anche dalla provincia di Udine. Lo scontento che ha generato la reazione della comunità slovena in tutta la regione Friuli-Venezia Giulia è stato provocato dal 14. censimento generale della popolazione, degli immobili, dei servizi e dell’industria, attualmente in corso, che non riconosce, anzi ignora grossolanamente i diritti linguistici della popolazione. L’Istat, in quanto ente predisposto al censimento, non ha infatti provveduto alla preparazione della modulistica bilingue, adatta a garantire ai cittadini italiani di lingua e nazionalità slovena della nostra regione il diritto di esprimersi nella propria lingua materna. Questo è un diritto naturale, riconosciuto e sancito dalla Costituzione, riconosciuto inoltre da trattati intemazionali, direttive comunitarie, diverse sentenze della Corte Costituzionale nonché da due leggi: la 482/1999 che tutela le minoranze linguistiche storiche in Italia e la 38/2001 che prevede Norme per la tutela della minoranza linguistica slovena della regione Friuli-Venezia Giulia. Questi soncTstrumenti legislativi, attesi da oltre mezzo secolo dalla comunità slovena (e dalle altre minoranze linguistiche) in Italia,che rispondono non solo al dettato costituzionale ed al diritto intemazionale, ma anche ad un’esigenza effettivamente sentita e manifestata in innumerevoli occasioni da decine di associazioni ed istituzioni slovene che si dedicano ad attività culturali, educative, sportive e ricreative, nonché da numerosi enti ed amministrazioni pubbliche. Conseguito l’obiettivo della tutela legislativa ora questa nuova amarezza per le leggi ignorate con tanta leggerezza. La questione è tanto più odiosa se si pensa che ancora una volta nel nostro paese si usano due pesi e due misure, ci sono cittadini di serie A e di serie B. In Alto Adige ed in Val d’Aosta infatti i questionari di rilevazione Istat sono rigorosamente bilingui. Ed è giusto che sia così. Nel Goriziano e nel Triestino, d’altra parte, dieci anni fa i questionari erano oltre che in italiano anche in lingua slovena. Sia i rappresentanti delle associazioni slovene che i sindaci e gli amministratori avevano sollevato la questione per tempo. A censimento avviato, con il solo questionario in lingua italiana ed uno parzialmente tradotto in sloveno al fine di facilitare la compilazione, ma senza alcun valore, sono stati compiuti numerosi passi nei confronti dellTstat e del governo. Ma la situazione non sembra sbloccarsi. Perché, ci si chiede, questa chiusura nei confronti della comunità slovena invece di fare eventualmente qualche passo avanti? segue a pagina 5 Ob dnevu mrtvih položili vence pred spomenike po Benečiji Ob prvem novembru tudi spomin na padle “V zadnjih 20 letih se je politični zemljevid Evrope zelo spremenil. Padla je Železna zavesa in ponovno so bile organizirane države, ki imajo veliko zgodovinsko preteklost. Poleg tega pa so bile po željah narodov ustanovljene nove države, med njimi kot prva republika Slovenija.Vsi smo na to ponosni. Ponosni so lahko tudi na to, da je republika Italija sprejela zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Vsi, ki smo tukaj zbrani, želimo vsakemu Človeku mimo, Človeka dostojno življenje in tako -novo podobo Evrope. Zato gradimo Evropsko Unijo.” Tako je med drugim povedal slovenski poslanec Ivan Božic, ki je v sredo 31. oktobra imel slavnostni govor v Čedadu, ob spomeniku padlim za svobodo v drugi svetovni vojni. “Svo- Med svečanostjo pred spomenikom padlim v Čedadu ja življenja so nezavedno darovali za postopno spreminjanje duha in sveta, za življenje v veliki skupnosti, za življenje v Evropi brez meja” je še podčrtal Božic. Na Cedajski proslavi, ki je osrednja v videmski pokrajini, je v imenu občinske uprave spregovoril Romano Blasig. V spomin in zahvalo je nato zapel bovški pevski zbor. beri na strani 4 Comunità, ripartito 0 miliardo E’ stato ripartito di recente dalla Regione il miliardo che la legge di tutela a favore degli sloveni prevede per le Comunità montane nelle quali “è storicamente insediata la minoranza slovena”, come recita l’articolo 21 del provvediménto legislativo. Si tratta di una somma che servirà “all’attuazione di interventi volti allo sviluppo dei territori”. A ottenere la fetta più grande è la Comunità delle Valli del Natisone (403 milioni 791 mila lire), seguita dalla Canal del Ferro - Val Canale (334 milioni 15 mila lire) e dalle Valli del Torre (262 milioni 193 mila lire). Come si è arrivati a questa ripartizione? Per i quindici Comuni interessati sono stati considerati tre parametri: il numero stesso delle amministrazioni comunali appartenenti a ciascuna Comunità montana, la superficie montana e la popolazione residente in ciascun Comune. segue a pagina 2 S. Leonardo, la parrocchia festeggia i suoi 650 anni Da ieri a domenica le iniziative per la ricoirenza La parrocchia di S. Leonardo si appresta a celebrare un anniversario importante, i 650 anni dalla data del primo documento in cui viene riportata la sua esistenza. Si tratta di una sentenza di matrimonio che porta la data del 31 maggio del 1351 ed è conservata nell’archivio capitolare del duomo di Cividale. Un anniversario riscoperto quasi per caso da don Rinaldo Gerussi scorrendo un bollettino parrocchiale del 1951. Le celebrazioni avverranno nel corso della settimana e culmineranno con la concelebrazione eucaristica che sarà tenuta da monsignor Alfredo Battisti domenica 11 novembre, alle 15.30, nella chiesa di S. Leonardo. Questo momento sarà preceduto da quattro incontri preparatori che si terranno nella chiesa a partire dalle ore 20. Il primo è avvenuto ieri, mercoledì 7 BARDO u Vas kliče za SVETI MARTIN • nedijo 11. novembra tou novi Cjerkui Progam Ob 11.30 - Sv. Maša. Spremljal jo bo prof. ANDREJ PEGAN •Ob 15.30 - Koncert za> klavir LUDMILE BILDA novembre, ospite don Dino Pezzetta che ha parlato di “comunità cristiana ieri e oggi” segue a pagina 2 ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 0 I PI if IX .< L iA r LmMBB o ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO SADA > IMAMO PRESTA MA SONCu/ v /5\5V četrtek, 8. novembra 2001 PÌSIXLO iz Kima Stojan Spetič 't O ljudskem štetju 2001 le malo besed. Slovenci v glavnem ne bomo oddajali popisnih pol in tako protestirali za poskus javnega poniževanja. Morda pa je komu žal, da ne sodeluje v znanstveno neoporečnem raziskovalnem načrtu? Naj podrobno prebere popisno polo in bo ugotovil, da je njena vsebina zastarela. Saj sprašuje, ali imamo v hiši pitno vodo, stranišče, električno strujo. Ne sprašuje pa, koliko računalnikov imamo in če smo naročeni na Internet. Skratka, popis za stoletje, ki je že za nami. Italija je, navsezadnje, že sodobna razvita država. Vprašanje je, koliko je družba razvila kritične mehanizme ocenjevanja stvarnosti. Sodeč po nekaterih pokazateljih bi si upal trditi, da se spreminjamo v “televizijsko družbo”, kjer je vse, tudi najresnejša stvar, predvsem reklama, masiranje možganov. Po zadnjih podatkih o prodaji lahko sklepamo, da v Italiji bere časopise manj kot 15 milijonov državljanov. Ostalih 40 časopisov ne bere: vse, kar ve, izve iz televizije... Pa ne iz televizijskih dnevnikov ali “talk show” političnega značaja. Glavnina informacij in vrednostnih sporočil ljudem pride posredno, skozi filtre filmskih in podobnih predstav. “Fiction” privlači in obenem razorožuje kritičnost gledalca, ki se ji prepusti, s'aj jo jemlje kot sprostitev, zabavo, užitek, prijetno preživljanje večera. In prav tedaj so gledalci najbolj nebogljeni in zato nezavarovani za sporočila, ki pronicnejo vanje, kakor deževnica v volneno majico. Da ne bo teoriziranja bom omenil televizijsko nadaljevanko “Policijski oddelek (Distretto di polizia)”, ki jo tudi sam gledam v svojih rimskih večerih. Nisem sam. V povprečju jo gleda osem milijonov gledalcev, kar je pravi rekord. Kos mu je lahko samo Roberto Benigni. V nadaljevanki prikazujejo policijski komisariat v rimskem predmestju, ki ga vodi lepa Giovanna Scali-se. Igrajo pridna Isabella Ferrari. Dr. Scalise je prišla v Rim iz Sicilije, kjer ji je mafija ubila moža, časnikarja po poklicu. Njen komisariat je zgled človečnosti, policisti so vsi simpatični fantje in možakarji, ki skušajo z veliko dobre volje in prija- znosti rešiti vsakodnevne težave mestne četrti. V glavnem se borijo z mikrokriminalom: malimi tatvinami, ukradenimi motorčki, goljufi so lažni čarodeji... Nikjer gospodarskega kriminala, velikega oderuštva, poneverjanja računov. Samo mali zločinci in žrtve, katerim policisti vračajo zaupanje v državo, ki je do njih tako prijazna. Kakor v vseh takih primerih je v nadaljevanki tudi nekaj ljubezni. Saj je sama komisarska Giovanna Scalise zanosila z enim izmed svojih sodelavcev. Naj nihče ne misli, da je nadaljevanka zares tako osladno pocukrana. Ima tudi svojo mračno plat, sile zla. To so sodni preiskovalci, javni tožilci, državni prokuratorji in, uganite, funkcionarji direkcije za boj proti mafiji DIA. Ti so odurni, prevzetni, samopašni, oholi, zajedljivi, predvsem pa krivični. Dobrim policistom mečejo polena pod noge in preprečujejo, da bi bili do državljanov še bolj prijazni. Kakšen svet pa je to? Vrednostna lestvica je po meri Silvia Berlusconija in njegovih interesov. Dobro in slabo po meri njegove idealne družbe, v kateri so sodniki nemočni, policija pa ne brska po računskih knjigah njegovih podjetij. Ni naključje, da je na zadnjih volitvah o Berlusconijevem uspehu odločala množica naivnih gospodinj. Veliki narodi se soočajo s svojo zgodovino Vprašanje medvojnih in povojnih dogodkov, ki so močno zaznamovali odnose med Slovenci in so še danes razlog za medsebojna nasprotovanja, se usmerja v pravo smer. Prejšnji teden smo izpostavili misli, ki jih je okoli te problematike izrekel predsednik slovenske države Milan Kučan. Tokrat pa bomo komentirali in izpostavili mnenje premierja Janeza Drnovška. Smatramo za umestno, da tem problemom posvetimo posebno pozornost, saj so ti dogodki imeli močen vpliv tudi v našem zamejstvu in širše v naši deželi. Samo narod, ki je pripravljen soočiti s temnimi stranmi svoje zgodovine, je resnično velik narod. Tako je poudaril premier Drnovšek, ki ugotavlja, da ni v človekovi naravi, da bi se spominjal tragičnih dogodkov. Pa vendar mora zrel evropski narod biti sposoben tudi soočanja s tovrstnimi dogodki. Biti mora pripravljen na objektivna zgodovinska spoznanja, ne glede na to, kako temna so ta. Večina evropskih narodov se je v preteklih desetletjih bila pripravljena in zmogla spraviti sama s seboj, s svojimi ljudmi. Se več, našli so dovolj moči in zmožnosti za odpuščanje, da so se evropski narodi spravili med seboj in se celo začeli intenzivno povezovati. Za seboj so pustili desetletja in celo stoletja vojn, ki so izvirala iz različnih zgodovinskih, materialnih in ideoloških konfliktov. Sedaj evropski narodi živijo medsebojno povezani, prepleteni, skupaj si prizadevajo za demokracijo in blaginjo vseh. K tem narodom želi pristopiti tudi Slovenija. Vstopanje v evropske povezave ni le dejanje, ki zasleduje materialne cilje in blagostanje, zasleduje naj tudi du- hovne in moralne cilje. Motijo se tisti, ki menijo, da gre pri vstopanju Slovenije v evropske povezave samo za materialno blagostanje, gre tudi za vrednote. Razprava o temnih plateh lastne narodove zgodovine je ena takšnih. Toda preden se izreče končno sodbo in ustvari celovito razumevanje dogodkov iz polpretekle zgodovine, čaka vse še veliko truda. Zgodovinarji in drugi strokovnjaki bodo morali bolj natančno pregledati dogodke po drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. Počakati je treba na parlamentarno razpravo in pripravo deklaracije o teh dogodkih. Drnovšek izraža pričakovanje, da bo tudi slovenski narod zmogel strpno razpravljati o teh dogodkih, vojnih vihrah, ki so napravile toliko zla tudi v Sloveniji. Na dan so privrele najnižje človeške strasti, sovraštvo je bilo brezmejno. Izgi-nilo je spoštovanje do osnovnega človekovega dostojanstva, v obdobju neposredno po vojni so se vrstila maščevanja. Državne ureditve v današnjem smislu in spoštovanja temeljnih človekovih pravic ni bilo. Maščevanja so se izvajala množično, sodnih postopkov ni bilo, dokazovanja posameznikove individualne odgovornosti tudi ne. “Samo narod, ki se je pripravljen soočiti s svojo celotno zgodovino, tudi s tragičnimi dogodki, je velik narod. Napočil je čas, da tudi slovenski narod postane velik evropski narod. Z umirjenim pristopom, medsebojno strpnostjo in premišljenostjo, odločenostjo in pogumom, ki ga premoremo, nam bo zagotovo uspelo prestopiti prag zrelih evropskih narodov”, zaključuje Drnovšek, (r.p.) Prosegue il dialogo con Belgrado Festa della cultura D 31 ottobre è in Slovenia giorno festivo. Si celebra il giorno del protestantesimo, una festa che travalica ampiamente il significato religioso. Non è infatti solo il giorno della chiesa evangelica seguita in Slovenia da circa 20 mila fedeli. Il protestantesimo ha determinato u-no straordinario sviluppo della lingua e con Primož Trubar anche la stampa del primo libro sloveno. Il dialogo si avvia Il ministro degli esteri serbo Goran Svilanovič ha inaugurato venerdì 2 novembre a Lubiana la sede dell’amba- sciata jugoslava (ZRJ). Alla cerimonia ha partecipato anche il collega sloveno Rupel, mentre l’esponente di Belgrado è stato ricevuto sia dal premier Janez Drnovšek che dal presidente della Repubblica Milan Kučan. I due paesi hanno sottoscritto un accordo sul traffico stradale, sull’eliminazione dei visti per i passaporti diplomatici e sul traffico aereo. Intanto cresce anche lo scambio commerciale. Nei primi otto mesi dell’anno ha raggiunto i 173 milioni di dollari. In 300 a Bruxelles Dopo che la Slovenia farà parte dell’UE saranno 300 gli sloveni assunti presso la Commissione europea ed altri organismi a Bruxelles. Se supereranno le prove di ammissione, ovviamente. Entro la line dell’anno verrà effettuata una selezione di 20 addetti amministrativi che seguiranno un programma specifico a Bruxelles. Crescita economica La crescita economica della Slovenia quest’anno sarà dello 0,6 % inferiore alle previsioni (4,2 %), mentre nel 2002 sarà del 3,7% e nel 2003 del 4,5%. È quanto ha affermato il ministro delle finanze Anton Rop. La crescita inferiore al previsto significa per le casse dello stato entrate inferiori per 18 miliardi di talleri. E’ dunque in vista un assestamento del bilancio. Slovenia e Polonia La Slovenia e la Polonia hanno una visione simile ed anche interessi simili riguardo il processo di allargamento deH’UE. Utile sarebbe anche un maggiore coordinamento tra i governi dei paesi dell’Iniziativa Centroeuropea. Lo ha affermato il presidente della repubblica Milan Kučan a Varsavia, ospite del collega polacco Aleksander Kwasniewski. I due presidenti hanno perso parte all’inaugurazione a Varsavia di una nuova fabbrica, la Krka Polska, filiale della nota o-monima azienda slovena. Barometro politico Nella scala delle preferenze tra i politici sloveni i primi tre posti sono occupati dalle prime tre cariche istituzionali del paese. Al primo posto c’è il presidente Kučan, segue il capo del governo Drnovšek, dopo di lui il presidente del parlamento Pahor. Se il politico del mese è ancora una volta Drnovšek, il sondaggio del quotidiano Deio pone al primo posto il suo partito liberaldemocrati-co (LDS) con ben il 25,7 % del gradimento, al secondo posto con appena il 9,9 % si colloca il partito socialdemocratico di Janez Janša. La “riscoperta” di un documento di 650 anni fa dalla prima pagina Oggi, giovedì 8, Alberto Stroppolo presenta l’associazione “Giovanni XXIII” che da anni opera nella frazione di Clastra. Venerdì Faustino Nazzi sarà relatore di un’indagine sulle origini della parrocchia. Infine sabato ci sarà una veglia di preghiera. La “riscoperta” dell’anniversario si deve a don Rinaldo Gerussi, da un anno parroco a S. Leonardo, che ha ritrovato le notizie riguardanti l’antico documento in un bollettino parrocchiale del 1951. La chiesa, che soprattutto nel passato faceva da punto di riferimento per le funzioni religiose della domenica, è uno degli undici luoghi sacri appartenenti alla parrocchia, alcuni dei quali però versano in cattive condizioni ed hanno bisogno di una ristrutturazione. Una chiesa, quella dedicata a S. Antonio, è inagibile. dalla prima pagina Il tutto è stato poi confrontato per il cosiddetto “parametro di svantaggio” che era tanto più alto quanto più elevato il disagio in cui versa 0 Comune. La somma di un miliardo è stata quindi suddivisa in 450 milioni ripartiti in uguale misura Un miliardo alle Comunità tra i quindici Comuni, in 250 milioni ripartiti proporzionalmente alla superficie montana complessiva di ciascun Comune, in 300 milioni ripartiti proporzionalmente alla popolazione comunale, tenendo conto delle zone di svantaggio socio-economico. Ora si attende di sapere la ripartizione interna alle Comunità. Per quanto riguarda le Valli del Natisone, il commissario straordinario dell’ente Giuseppe Sibau prende tempo: “Manca ancora un piccolo passo, entro breve sarà deciso come suddividere i soldi”. četrtek, 8. novembra 2001 S. Pietro, incontri con i libri e Fautore “Le lingue si incontrano”, è questo il titolo della mostra che verrà inaugurata venerdì 16 novembre, alle ore 19, presso la Beneška galerija a S. Pietro al Natisone. Organizzata dal circolo di cultura Ivan Trinko di Cividale e dal Centro studi NediZa di S. Pietro al Natisone, la mostra si presenta come un’ottima occasione per conoscere le novità editoriali che sono espressione o riguardano la comunità slovena e friulana nella nostra provincia, sia in lingua slovena, che friulana ed italiana. Affiancato alla mostra c’è un interessante calendario di incontri con l’autore, non ancora definito nei dettagli, che si a-prirà nel migliore dei modi, con un autore locale e all’insegna della poesia. Sempre nella serata del 16 novembre, alle ore 20, presso la trattoria Alle Querce, il docente universitario Miran Košuta infatti presenterà la raccolta di poesie di Michele Obit “Leta na oknu”, appena uscita presso la casa editrice ZTT/EST di Trieste. La mostra di libri nella Beneška galerija verrà allestita grazie alla collaborazione della libreria Friulibris di Udine, la co-perativa Lipa di S. Pietro al Natisone e la ZTT/EST (Editoriale stampa triestina). Dalla Baviera a Topolò per le lezioni sul “campo” Visiti di un gruppo di studenti accompagnati da Res Ingold Gli studenti del corso di “Tecniche multidisciplinari” dell’Accademia di Belle Arti di Monaco di Baviera, hanno fatto visita, accompagnati dal loro professore, Res Ingold, alla Stazione di Topolò. I ragazzi, diciassette, hanno abitato nel paese per tre giorni, ospiti delle case rimodernate grazie alla legge 5B e sono venuti a conoscenza attraverso lezioni “sul campo” dei vari aspetti della cultura locale, della storia passata e presente di Topolò e del progetto Postaja. II piccolo paese si è cosi rivitalizzato per un po’ di giorni, con l’apporto dei giovani tedeschi che si sono detti entusiasti della loro permanenza e certi del loro ritorno, qualcuno di loro magari come arti- Res Ingold sta durante l’estate... Eccezionale, come sempre, l’ospitalità del paese, culminata con una ottima ca-stagnata organizzata, a beneficio di tutti, da Alfonso Trusgnach. Il professor Ingold, intanto, prosegue nel suo progetto di riaper- tura dell’aeroporto di Topolò, riapertura promossa dalla compagnia aerea di famiglia, la Ingold Airlines, certamente, di questi tempi, l’unica compagnia aerea che per ovvi motivi possa dirsi sicura al 100%! Moja vas lietos pride s Svetim Miklaužem Ankrat, se šele zmisle-ta, smo se za Mojo vas vsi, otroc an te veliki, brez usmiljenja potil. To parvo v telovadnici srednje Suole v Spietru. Buj pozno, a ni bluo prav niC buj hladnuo, smo se kuhal an ardeCiel pa v karminski sali. Lietos pa bo zaries drugač. Nagrajevanja natečaja Od srede v prostorih občinske knjižnice Furlanski jezik, tečaj v Čedadu ČEDAD Na tečaj furlanskega jezika in kulture, ki ga v Čedadu organizira Furlansko filološko društvo v sodelovanju z občinsko knjižnico, se je vpisalo že veC kot dvajset slušateljev. Namen tečaja, za katerega so pokazali zanimanje zelo različni profili ljudi, od zdravnika do upokojenca, je ponuditi obiskovalcem vsaj toliko znanja, da bodo lahko komunicirali v furlanskem jeziku tako v ustni kot v pisni obliki. TeCaj jezika bodo bogatila tudi predavanja o zgodovini in umetnosti Furlanije ter o književnosti v furlanskem jeziku. Ob predavanjih pa so v programu tudi študijski izleti in vodeni obiski. TeCaj so slovesno odprli v sredo 7. novembra v prostorih Cedajske knjižnice. Pobudo sta prozdravila tako Zupan Attilio Vuga kot predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, prisoten je bil tudi učitelj furlanšCine Romano Binutti. Kakšen bo urnik teCaja (enkrat tedensko) se bodo dogovorili med samimi udeleženci. Na koncu pa bo vsak od njih prejel potrdilo o opravljenem teCaju. Vpisovanja, brezplačna, so še odprta. Kdor je zainteresiran se lahko obme direktno do občinske knjižnice (Piazzetta Chiarottini ali pa poklice tel. 0432 -710310, fax 710313). Dielo pridnih otrok zasluži pohvalo Moja vas ni bluo za špie-tarski senjam Svetega Petra an Pavla. Se na vie, Ce za stran tiste gorkuote ali pa za druge ražone, so ga lietos prenesli na buj fri-šne cajte. Takuo de lietos lepe šenke pridnim otrokam, ki so se potrudil napisat po sloviensko za nateCaj “Moja vas” jih parnese Svet Miklauž. Praznovanje, veselje an nagrajevanje bo v nedie-ljo 2. decembra ob 15. uri v občinski dvorani v Spietru. Odkrili, kje je znameniti “Broxas”? “In loco qui Broxas di-citur” (V kraju, ki se imenuje Broxas) je citat iz znamenite Historie Lan-gobardorum Pavla Diakona, je pa tudi naslov nadvse zanimive študije Giorgia BankiCa iz katere izhaja, da je skoraj gotovo rešeno vprašanje, kje se je pravzaprav odvijal prvi spopad med Slovani in Langobardi leta 664, ki ga omenja Pavel Diakon. Specialisti iz topono-mastike in zgodovinarji so se dolgo ukvarjali s tem vprašanjem. NajveC krat so enačili kraj Broxas z vasjo BrišCe/Brischis al z vasjo BroCana/Brocchiana v občini Podbonesec kakor tudi z Mostom v špe-trski občini. Sedaj z najdbo ostankov rimskega mostu v kraju Broxas, v bližini barnaškega mostu in cerkve Sv. Kvirina, je vprašanje dobilo, kot kaže, konCni odgovor in je bilo nagrajeno večletno raziskovalno delo številnih strokovnjakov. Raziskovalci so poistovetili BrišCe z Broxasom, trdi Giorgio Banchig, bolj zaradi podobnega zvena imen kot pa zaradi stvarnih podatkov, Čeprav je res, da vas leži na bregu Nadiže in da so v njeni bližini odkrili prednji del mostu, ki izhaja po vsej verjetnosti iz rimske dobe. Tudi izvor toponima ne utemeljuje poistovetenja kraja Broxas z BrišCam /Brischis in BroCano/ Brocchiana, kot je dokazal Božo Zuanella. Geografski položaj, nadaljuje Banchig, govori v prid jezikovnemu podatku, ki naj bi izključeval izvor imena BrišCe iz Broxasa, saj res leži na bregu Nadiže, a tamkajšnja oblika rečnih bregov izključuje možnost postavitve mostu, ki bi bil kos prometu rimske ceste, ki je povezovala Čedad s V Tolmin v kino Mesec oktober se je v Tolminu zaključil v znamenju Jana Cvitkoviča in njegovega filma “Kruh in mleko”, ki je bil nagrajen v Benetkah, prav gotovo pa je bil najbolj navdušeno sprejet prav v Tolminu, kjer je bil posnet in odkoder je doma mlad in perspektiven slovenski režiser. Kot je postala že navada, objavljamo tudi tokrat prvi del programa prireditev za mesec november v kinogledališCu v Tolminu. V soboto 10. novembra ob 18. uri bodo vrteli najstniško komedijeo Cukr in popr (Sugar in špice), ob 20. uri in še v nedeljo 11. novembra ob 18. uri pa film Luknja (The hole). Kot naši bralci že znajo , so vsi filmi v originalu s podnaslovi v slovenščini. V torek 13. novembra pride na vrsto gledališče in sicer z igro Primorske zdrahe gostuje Primorsko dramsko gledališče. 15. novembra ob 20. uri in 17. ob 18. uri bodo vrteli grozljivko Hanibal. V soboto 17 ob 20. in 18. novembra ob 18. bo na vrsti pa akcijski triler Hitri in drzni (Thre fats an the Furious). V nedeljo 18. novembra ob 15.30 uri bo koncert Dednine in družinskega k-varteta Batista iz Kopra. čezalpskimi deželami. Ve-rjento je šlo bolj za lesen most, ki je ustrezal krajevnemu prometu. Ce je vse to res, kam naj gre torej postaviti kraj Broxas? Najbolj logično rešitev naj bi bilo področje okrog Mosta/Ponte San Quirino, kjer že obstaja trden kamniti most nad sotesko Nadiže. Kraj ima strateško valenco, tu se stekajo vse ceste v Na-diške doline, je blizu Čedada, v bližini so odkrili gradisce in tam so razvaline starodavnenga gradu. Slovenci od nekdaj imenujemo kraj preprosto Most. Hipotezo so podprli Carlo Guido Mor, Simon Rutar in Božo Zuanella. Banchig je opozaril tudi na latinsko besedo “brocchus”, ki pomeni izpostavljen, štrleč in “brocchitas” (štrlina, rtič). Kaj so torej “broxae” pri Mostu, se je kasneje spraševal Zuanella. “Mogoče je šlo res za kamene štrli-ne na bregovih Nadiže, na katere so postavili most, ali pa za značilne stene, ki so prav v tistem kraju molele iz reCnega dna...” Vsem tem zanimivim hipotezam pa je manjkala arheološka opora. Gospod Gino Monai je po dolgem in potrpežljivem iskanju, pred kratkim, odkril v vodi v bližini mostu pri Bar-nasu in v višini cerkve Svetega Kvirina “značilno obdelane kamne, ki so bili zagotovo del rimskega mostu. Za tem je Monai odkril na štrlečih stenah v soteski (“slavne “broxae”?!) dve “izsekani vdolbini”, na katerih so najverjetneje naslonili most”, piše Giorgio Banchig. Odkritje je torej izrednega pomena, saj osvetljuje še nejasno stran naše zgodovine. Potrebno je še mnenje arheologov. Luci oltre confine Questa sera, 8 novembre, il Kinoatelje in collaborazione con la sede regionale della Rai, presenta il documentario “Luci oltre confine” di Katja Colja. La proiezione avverrà presso il cinema Vittoria di Gorizia e sarà preceduto da una conferenza stampa alle ore 20. “Luci oltre il confine” racconta la vita quotidiana di alcuni giovani che vivono nelle due città di Gorizia e Nova Gorica, separate e unite dal confine e dalla storia. Četrtek, 8. novembra 2001 4 Poslanec Božič na polaganju vencev v Čedadu Spomin na padle ob dnevu mrtvih s prve strani Pred čedajskim spomenikom je zapel Bovški moški zbor, ki ga vodi (sicer tudi dober solist) Danilo Durija-va. Tudi letos je zapel v slovenščini in furlanščini, kar so vsi zelo cenili. Naj povemo, da so se Cedajske svečanosti udeležili, kot je že tradicija, predstavniki občinskih uprav iz Posočja, s predsednikom tolminske krajevne enote Zdravkom Likarjem na Celu in predstavniki Zveze borcev, z italijanske strani pa predstavniki Anpi Nadiških dolin in Čedada, prisoten je bil tudi pokrajinski predsednik Federico Vincenti, predstavniki slovenskih organizacij in nekateri javni upravitelji. Polaganje vencev je pa kot Gli amministratori davanti al monumento Anche quest’anno le amministrazioni comunali di questa parte del confine e di quella slovena si sono date appuntamento all’ossario di Kobarid per commemorare, nella giornata dedicata ai defunti, i caduti della Prima guerra mondiale. E’ stata anche un’occasione per riflettere sugli avvenimenti bellici attuali, come è avvenuto durante l’omelia della messa celebrata dal parroco di Cividale, monsignor Guido Genero, che era assistito dal parroco di Kobarid, monsignor Franc Rupnik. Mons. Genero e mons. Rupnik durante la messa vsako leto doslej organiziral Generalni konzulat republike Slovenije v Trstu. Po svečanosti je na pobudo občine Čedad sledila kratka družabnost, na kateri je spregovoril in se spomnil skupnega boja proti nacifa-šizmu eden od protagonistov Cedajske “rezistence”, Gino Lizzerò. Nato sta delegaciji nadaljevali svojo pot, ena se je podala na daljšo pot v Cenebolo in v Osojane v Rezijo, druga je sklenila svojo pa pred spomenikom padlim v matajurskem pokopališču. Naj povemo, da sta se delegaciji poklonila spominu padlim z besedo, mislijo in pesmijo (ob bovškem moškem zboru je bil še moški pevski zbor “Justin Kogoj” iz Trebuše) pred spomeniki pri Svetem Stoblan-ku, v Gorenjem Tarbiju in pri Černetičih, v Topolovem in v OborCi. Prav tu je bila še najbolj občutena slove-nost, saj so se je udeležili tudi župan Gerardo Marcolini, številni Ciani njegove občinske uprave in šolarji iz Prapotnega. Poslanec Božic in drugi Člani delegacije so se poklonili tudi spominu msgr. Ivana Trinka pred društvom, ki je njemu posvečeno v Čedadu. ZELENI LISTI g Are Mermolja Vojaki, ukazi in popis Pri vojakih so nas naučili, da je treba spoštovati in ubogati povelja nadrejenih. Bila pa je tudi izjema. Če je nadrejeni izdal povelje, ki je bilo nezakonito ali proti pravilom, se je lahko navaden vojak uprl in ni izvedel povelja. V časih, ko sem bil jaz pri vojakih, ni bil ta nauk odveč. Šušljajo se je na primer, da je določen podoficir ali nižji oficir v maščevanje ali kot opozorilo naročil starejšim vojakom znameniti “gavetto-ne”, ki je doletel spečega “krivca". Včasih se je nanj zlila voda, včasih so se zlili smrdeči iztrebki mul. To prakso so potem višji oficirji zatrli. Vojaki pa so še naprej prejemali tudi ukaze, ki niso bili v skladu s pravilniki. Ni šlo za hujše stvari, vendar se je včasih upor splačal. Nekoč sem se opogumil in zatožil kapetanu nižjega oficirja, ker ni opravljal svoje dolžnosti. Meni se ni nič zgodilo, kaznovan pa je bil oficir. Svoj protest sem izrazil pred pričami, kapetan pa ni bil naklonjen oficirjem in podoficirjem, ki so zlorabljali svoj položaj v namene, ki niso bili pošteni. Čemu navajam spomine iz svojih vojaških let? Za to ni kriva starost, ampak dogodki v zvezi s popisom prebivalstva. Skupno predstavništvo Slovencev v Italiji je namreč zavzelo stališče, da pole obdržimo doma (Slovenci a tudi Italijani, ki menijo, da je uporaba materinega jezika osnovna človekova pravica) in da pošljemo predsedniku republike Ciampiju protestno pismo. Do akcije je prišlo, ker zavod ISTAT ni tiskal slovenskih ali dvojezičnih pol. Zavod seveda ni delal in sklepal brez političnih namigov ali pritiskov. Nekateri ljudje pa se vseeno malce bojijo. Tudi nekateri popisovalci, to je raznašal-ci popisnih pol, opozarjajo, da je izpolnitev pol obvezna in da bo tisti, ki ne odda obrazca, plačal globo. To je res, vendar v našem primeru ne kršimo zakona Slovenci. Zaščitni zakon št. 38 in drugi zakoni dajajo črno na belem Slovencem pravico, da se v stikih z oblastjo poslužujejo materinega jezika. Zavod ISTAT je za Tržaško in Goriško pri prejšnjih štetjih že tiskal slovenske pole. Tudi glede tega pravi zakon, da ne sme nihče zmanjševati ravni pravic, ki smo jih Slovenci že imeli. Benečan bi lahko oporekal, da je to veljalo le za Trst in Gorico. V resnici pa zaščitni zakon in zakon o jezikovnih manjšinah štev. 482 priznavata beneške Slovence kot vse ostale druge Slovence. To pa pomeni, da ne morejo veljati različna pravila, ko pa je zakon isti za vse. Strahov glede glob in drugih posledic torej ne bi smelo biti. V primeru, da bi kdo želel kaznovati na tisoče državljanov, imamo dobre odvetnike, ki bi jasno dokazali, da zakonov ne kršimo Slovenci, ampak zavod ISTAT in italijanska država, ki je naročila štetje. Ob tem je treba vedeti, da lahko popisne pole pošljemo tudi po pošti in da nikjer ne piše, da jih moramo izročiti popisovalcem. Skratka, čimveč pol bomo zadržali doma, tem močnejša in vplivna bo naša akcija. Isto velja za pisma predsedniku republike Ciampiju. Presdsednik res ni izvršilno telo. Ne sprejema zakonov in dekretov. To je naloga vlade, njenega predsednika in parlamenta. Predsednik republike pa lahko opozori vlado, da ne spoštuje ustave in zakonov. Zaščitni zakon za Slovence ni namreč nekaj iz trte izvitega ali slučajnega. Italijanska ustava izrecno predvideva poseben zakon za manjšine in tako zakon le izpolnjuje ustavo. Kdor krši zakon, deluje tudi proti prvemu in temeljnemu delu italijanske ustave, ki ga Ciampi izrecno brani. Braniti ga mora, tudi ko gre za Slovence in njihove pravice. La ricca foresta di Tarvisio e le sue peculiarità naturali Sul tema si teirà sabato un incontro presso l’Università di Udine La foresta di Tarvisio sarà al centro di un incontro che si terrà sabato 10 novembre nell’aula magna dell’Università di U-dine. L’iniziativa, organizzata da Lions club Udine Agorà, dall’Enpa e dall’ateneo, sarà l’occasione per discutere della foresta tarvisiana e delle sue peculiarità naturali già oggetto dell’intervento “Azioni integrate a salvaguardia di due Siti Natura 2000 del Tarvisiano”. Una foresta nella quale convivono specie animali e vegetali di grande fascino tra cui l’orso, la lince e l’abete rosso di risonanza, il cui legno è destinato alla costruzione di pregiati strumenti musicali. Tra gli interventi previsti nel corso dell’incontro, che avrà inizio alle 9.30, quelli del responsabile del progetto Piero Susmel, dell’amministratore della foresta di Tarvisio Sandro Di Bernardo, del vice presidente nazionale dell’Enpa Elio Di Bella e dell’etologo Giorgio Celli. Lettera al giornale “Nelle Valli approvato un solo progetto” L’ex consigliere della Comunità montana Mattelig interviene dopo l’annuncio di finanziamenti per la sentieristica Il Novi Matajur del 25 ottobre riporta a pagina 7 la notizia dell’ultima assemblea della Comunità montana Valli del Natisone, precisando che nell’occasione Formai ex presidente Marinig ha annunciato che l’ente montano aveva incassato l’approvazione di progetti riguardanti la sentieristica e la riqualificazione ambientale a valenza turistica dei comuni di Pulfero, Savogna e Grimacco, per un miliardo e 560 milioni di lire. La precisazione però non corrisponde al vero. Infatti il bollettino ufficiale della Regione n. 41 del 10.10.01, alle pagine da 8806 a 8811 riporta l’elenco dei progetti approvati relativi alla sentieristica e dell’ambiente, elenco dal quale risulta che la Comunità montana Valli del Natisone ha avuto approvato un solo progetto. Quello riguardante il ripristino del borgo di Cepletischis, per una spesa ammissibile di soli 240 milioni e non altri. E’ quindi evidente che l’ex presidente Marinig si è lasciato andare ancora una volta nel suo piace- re, poco responsabile, di citare come entrati nelle casse della Comunità montana miliardi in realtà finiti altrove. Un comportamento non accettabile anche perché tenuto davanti ai consiglieri della Comunità montana Valli del Natisone riuniti, per l’ultima volta, in assemblea generale. Sergio Mattelig Orsoline, un premio di laurea Il Comitato ex-allieve degli istituti scolastici “Orsoline” di Cividale, che è sorto nel 1999 ed ha organizzato diverse iniziative per manifestare la riconoscenza alle madri Orsoline per l’opera preziosa svolta a favore dei giovani cividalesi e di quelli provenienti dai comuni limitrofi, ha deciso di investire in modo significativo le offerte raccolte nel corso delle manifestazioni. E’ stato così istituito un premio di laurea di 5 milioni da assegnare ad un/a laureando/a dell’Università degli Studi di Udine che desideri approfondire gli “A-spetti storici ed artistici inerenti alla vita monastica civi-dalese”. L'intendimento è quello di valorizzare, almeno in parte, l’enorme patrimonio legato agli oltre dodici secoli di vita monastica cividalese. Per informazioni più dettagliate gli studenti possono rivolgersi all’ateneo udinese, Ripartizione didattica, Sezione servizi agli studenti e laureati. Ricordati a Kobarid i caduti delle guerre Aktualno V torek 6. novembra predstavili v Trstu nov zakonski osnutek Deželni volilni zakon izpadli so Slovenci TMutmnmm wtojtw 11 Lettera perii presidente Ciampi segue dalla prima Perché non predisporre questionari bilingui italiano-sloveni anche nel Friu-li-Venezia-Giulia, tanto più che sembra l’Istat sia già in possesso della traduzione della modulistica anche in sloveno? Quali le ragioni di questa scelta monolingue quando oltretutto le nuove tecnologie informatiche abbattono notevolmente anche i costi? Per queste ragioni ci rivolgiamo al Presidente della Repubblica Ciampi che è il garante della Costituzione da cui deriva anche la nostra legge di tutela ed a cui facciamo rispettosamente notare la violazione di un diritto e per chiedere, sia pure indirettamente, un suo autorevole intervento. Più sotto pubblichiamo, per chi fosse interessato, una traccia della lettera da inviare al presidente Ciampi. Ricordatevi di affrancare la lettere e di scrivere con chiarezza il nome del mittente ed il suo indirizzo. Na deželi v Trstu so spet pozabili, da ima Furla-nija-Julijska krajina poseben statut zaradi prisotnosti slovenske manjšine. V zadnjem predlogu deželnega volilnega zakona, ki ga je pripravila večina Doma svoboščin je namreč izpadla vsaka omemba slovenske manjšine, izpadel je člen o zajamčenem zastopstvu in prav tako tudi pravila, ki naj bi na nek način olajšala izvolitev Slovencev. Tako izbiro desnosredinska večina utemeljuje s tem, da je ustavno neizvedljiva, obenem se sklicuje na stališča deželne pravne službe. Na tako odločitev pa je brez dvoma vplival veto Nacionalnega zavezništva (AN). Na torkovem sestanku ožjega odbora pristojne svetovalske večine so vsekakor dejali, da je še mogoče dobiti ustrezno rešitev. Deželne volitve, kot je znano, bodo spomladi leta 2003, deželna skupščina pa mora odobriti nov volilni zakon najkasneje februarja ali marca prihodnjega leta. V nasprotnem primeru stopi v veljavo takoimenova-na “tranzitoma norma”, ki bo uveljavila tudi v Furlaniji Juljiski krajini volilni sistem, ki velja za druge dežele v Italiji. Kaj predvideva zakonski osnutek večinske koalicije, ki so ga v torek 6. novembra uradno predstavili v ožjem odboru komisije? - Najprej gre za proporcionalni volilni sistem z vstopnim pragom petih odstotkov. - Volilec bo lahko na glasovnici oddal dve preferenci: eno za deželnega svetovalca, drugo za predsednika odbora. - Le-tega bo vsekakor izvolil deželni svet, čeprav na priporočilo volilcev. - V odboru bodo lahko sedeli največ trije zunanji odborniki. - Obvezno bo v odboru vsaj ena ženska. - Nova volilna zakonodaja predvideva tudi večinsko premijo in konstrukti- Popis in podpora Slovencem Prizadevanja slovenske manjšine za priznanje svojih jezikovnih pravic in izvajanje zaščitnega zakona tako glede norm, ki urejajo javno rabo slovenščine kot določila, ki izrecno poudarja, da se ne sme nižati nivo zaščite, imajo iz dneva v dan več pdpore. V ponedeljek se je za pravice Slovencev opredelila tržaška Oljka in Lista Illy na tiskovni konferenci, ki jo je uvedel sen. Fulvio Camerini, udeležili pa so se je številni izvoljeni predstavniki na Tržaškem. Na srečanju z novinarji so izrazili tudi vabilo italijanskim someščanom, naj podprejo slovensko protestno akcijo s tem, da poši-ljejo tudi oni protestno pismo predsedniku republike Ciampiju. V torek je izrazil svojo podporo prizadevanjem Slovencev tudi predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin, ki se je vse skozi zavzemal za sprejetje zaščitnega zakona in sedaj je ponovno v prvi vrsti na stran slovenske narodne skupnosti in njenih j pravic. vno zaupnico. Sredi novembra, kot je napovedal Zoppolato, bo o zakonskem predlogu spet govora v ožjem odboru, po novem letu pa naj bi šel v obravnavo v skupščino dežele. Naj na koncu še dodamo, da je naša dežela oziroma deželna večina ubrala drugačen sistem od tistega, ki velja v drugih deželah, glavna značilnost katerega je direktna izvolitev predsednika deželnega odbora. Dialekt v poeziji, srečanje v Trstu V dvorani krožka Zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu je bilo v ponedeljek 5. novembra nadvse zanimivo srečanje posvečeno dialektalni poeziji. Priredila gaje Skupina 85, vodila pa prof. Cristina Benussi, ki predava moderno in sodobno književnost na tržaški univerzi. Srečanja z dialektalno poezijo so se udeležili tržaški pesnik Claudio Gri-sancich, Milančan Franco Loi, Istranka Loredana Bo-gliun, Furlan Amedeo Gia-comini, Luigi Bressan, ki piše v beneškem narečju ter Silvana Paletti, pesnica v rezijanskem dialektu. Za uvod je poskrbela prof. Benussijeva, ki je o-risala mesto dialekta v italijanski književnosti, ki je bilo še najpomembnejše v gledališču. Vsak pesnik je nato predstavil svojo poezijo in povedal, kaj mu svoj jezik pomeni. Silvana Paletti je poudarila, da je zanjo domača rezijanska govorica jezik srca, ki nosi v sebi v-so tragiko in obenem vso lepoto Rezije. Spošt. predsednik Republike Italije Cario Azeglio Ciampi Palača Kvlrlnala RIM Podpisani-a_ Italije, rojen-a v_ priimek državljan ka Republike dne____________ stanujoč-a v občim protestiram, ker ob letošnjem 14. popisu prebivalstva Zavod ISTAT ni tiskal pol tudi v slovenskem jeziku. Podpisani-a smatra, da pomeni tako ravnanje hudo kršitev pravice do rabe slovenskega jezika v odnosu z javnimi oblastmi, ki je zajamčena z zakonom. Podpisani-a trdi, da je takšno ravnanje protizakonito, ker je v nasprotju z 8. in 28. členom zakona št. 38/2001 (Zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji) ter z zakonom 482/99 o zaščiti jezikovnih manjšin. , dne_____________________________ krm Podpis: I (La) sottoscritto(-a). Al Presidente della Repubblica Italiana Carlo Azeglio Ciampi Palazzo del Quirinale ROMA . cittadino(-a) della cognome Repubblica Italiana, nato(-a) a. il residente a indirizzo Intende con la presente protestare nei riguardi dell’ISTAT, per non aver provveduto, in occasione del 14° censimento generale della popolazione, a stampare i relativi questionari anche in lingua slovena. Il (La) sottoscritto(-a) ritiene tale comportamento profondamente lesivo del suo diritto all'uso della lìngua slovena nei rapporti con le pubbliche autorità, come garantito dalle vigenti leggi. Il (La) sottoscritto(-a) ravvisa In tale comportamento dell’ISTAT una violazione degli articoli 8 e 28 della legge 38/2001 recante norme a tutela della minoranza linguistica slovena della regione Friuli-Venezia Giulia, nonché della legge 482/99 sulla tutela delle minoranze linguistiche storiche. località Firma: .__àrr. [patisco] ijfoco] a Il puntino sulla i Saranno associazioni neonate, ma sono certamente figlie di illustri genitori se solo dopo poche settimane di vita sono già in lista d’attesa per essere riconosciute come realtà associative di interesse regionale che devono entrare nel novero delle istituzioni a capitolo da sostenere con adeguati finanziamenti. E illustri sono anche i padrini che in qualche modo le hanno tenute a battesimo se già annunciano di essere disponibili a chiudere un occhio sui tempi dell’attività, facendole sedere fin da subito, già dal prossimo anno, al tavolo dei grandi. Pazienza se tutti gli altri prima di loro hanno dovuto fare due o più anni di anticamera. E pazienza ancora se per far loro posto qualcuna delle associazioni che da 20 o 30 anni lavora per la conservazione e la valorizzazione del nostro patrimonio culturale e linguistico sloveno rimarrà in piedi o con un pugno di mosche. La cosa più curiosa però - chissà se in Regione chi di dovere lo noterà - è che si tratta di realtà associative che culturalmente non sono affatto definite, come non lo è il programma di attività. Nel nome si richiamano esplicitamente alla Slavia, perché sia chiaro l’ambito geografico nel quale si inseriscono. Quando parlano di identità però si guardano bene dal darle un nome. E l’aggettivo qualificativo “sloveno” compare solo in relazione alla legge di tutela e più precisamente ai finanziamenti da essa previsti. Curioso no? Certamente però hanno alto il senso della loro “mission”. “Questa organizzazione è già l'espressione autentica del comune sentire della gente che vuole, democraticamente, liberamente e senza condizionamenti, esprimere tutte le sfumature i-dentitarie realmente presenti nella Slavia, così come storicamente consolidate, senza pretestuose forzature, né ingiustificati tentennamenti”. (Il corsivo è nostro, ndr) Non vi pare che manchi un po’ il senso della misura? četrtek, 8. novembra 2001 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Ancona 1 -2 3. Categoria Savognese Audace 2-0 Serenissima - Savognese 2-1 Stella azzurra - Audace 5-0 JllNIORES Lavarian/Mortean - Valnatisone 1 -1 Giovanissimi Valnatisone - Manzanese 4-0 Esordienti Valnatisone - Azzurra 1-4 Pulcini Torreanese - Audace 0-5 Amatori Tissano - Reai Filpa 2-1 Valli Natisone - Termokey 0-0 Poi. Valnatisone - Pizz. Rispoli 2-1 Ost. al Colovrat - Pizz. Split 2-0 Calcetto Merenderos - Diavoli volanti 9-4 Segnacco - Bronx team 1 -6 Paradiso dei golosi - Autoudine 6-1 S. Marco - Il santo e il lupo 1-17 Prossimo turno 1. Categoria Reanese - Valnatisone Valnatisone - Riviera (14/11, ore 20.30) 3. Categoria Savognese - Chiavris Audace - Arteniese JUNIORES Valnatisone - Azzurra Giovanissimi Valnatisone - Torreanese Esordienti Serenissima - Valnatisone Pulcini Audace - Serenissima Amatori Reai Filpa - S. Daniele Mereto di Capitolo - Valli Natisone Bar agli amici - Poi. Valnatisone Orzano - Osteria al Colovrat Calcetto Hidroclima - Merenderos Bronx team - Special five I emme servizi - Paradiso dei golosi Socogas 2 - Il santo e il lupo Classifiche 1. Categoria Ancona 16; Venzone, Unione Nogaredo 13; Reanese, Lumignacco 12; Tarcenti- na, Flumignano 10; Colloredo di Montal-bano, Tricesimo 9; Riviera*, Tre stelle 8; Majanese 6; Villanova, Aurora Buonac-quisto 5; Valnatisone*, Trivignano 4. 3. Categoria Moimacco 14; Chiavris 13; Gaglianese 12; Ciseriis, Arteniese 11; Savognese*, Serenissima 10; Fortissimi 8; Stella azzurra, Savorgnanese 7; Bearzi* 6; Donatello*, Audace 1 ; S. Gottardo 0. JUNIORES Valnatisone, Aurora Buonacquisto, Lavarian/Mortean 9; Cussignacco, S. Gottardo, Corno 7; Rivolto, Serenissima 6; 7 Spighe 5; Azzurra 2; Comunale Lestizza 1; Trivignano 0. Giovanissimi Valnatisone 15; Union 91 12; Moimacco 10; Manzanese 9; Gaglianese 6; Serenissima, Com. Pozzuolo 5; Buonacquisto, Torreanese 4; Savorgnanese 1. Amatori (Eccellenza) Osteria della salute 8; Reai Filpa 7; Anni 80 6; Bar Roma, Warriors, Baby Color 5; Ediltomat 4; Caffè Miani, Mereto di Capitolo, Fagagna 3; Valli del Natisone, Termokey, S. Daniele 2; Tissano 1. Amatori (2. Categoria) Bar Savio 6; Pizz. Rispoli, Linea golosa, Agli amici 5; Campeglio, S. Lorenzo 4; Team Calligaro 3; Poi. Valnatisone, L’arcobaleno, Carioca, Gunners 2. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 8, Pizza Split, Atletico nazionale 5; Piaino, Moulin rouge, Moimacco 4; Xavier, Ravosa 3; Bar Manhattan, Orzano 2; Panda calcio 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. " Una partita in meno Una Savognese cinica ed esperta regola la squadra di S. Leonardo con il più classico dei risultati Un derby come da copione Valentinuzzi e Terlicher gli autori delle reti che affondano l’Audace Del Gallo spesso vicino al gol, tra gli ospiti in evidenza Giglio e Stulin SAVOGNESE AUDACE 2 0 Savognese: Balutto, Corredig, (38’ st. Pagon), Luca Bledig, Saccavini, Zanutta, Mauro, Marseu, (27’ st. Terlicher), Buzzi Lombai, Del Gallo, Valen-tinuzzi. Audace: Mauro Speco-gna, Colapietro, Francesco lussa, Gianni Trinco, Ivan Duriavig, Paolo Chiabai, Fabio Stulin (38’ st. Vec-chiutti), Campanella, Giglio (38’ st. Sarno), Ovi-szach, Martinig. Savogna, 1 novembre -Il recupero del derby di andata del campionato di Terza categoria tra la squadra locale e l’Audace di S. Leonardo ha registrato il successo dei padroni di casa. A segnare i due gol dei ragazzi di Fedele Cantoni tega»* sono stati due atleti di S. Leonardo: Moreno Valenti-nuzzi di Altana e Federico Terlicher di Merso di sotto. Le due squadre, scese in campo incomplete nell’organico, hanno cercato la vittoria che alla fine ha premiato la formazione più cinica ed esperta. La cronaca inizia con la Mauro Specogna, portiere dell’Audace conclusione al 2’ di Valen-tinuzzi terminata a lato. La Savognese all’8’ si procura un calcio di punizione al limite dell’area avversaria. Del Gallo serve la sfera a Buzzi che effettua un traversone sul quale interviene Valentinuzzi calciando il pallone in rete. Sbloccato il risultato la Savognese cerca con insistenza il ra-doppio, ma non riesce nell’intento, mentre gli o-spiti tentano la carta del contropiede. Le maggiori insidie alla porta di Specogna le porta Davide Del Gallo, mentre sull’altro fronte si mettono in evidenza Giglio e Stulin. La ripresa inizia con il tentativo di Buzzi che termina alto. La risposta di Campanella è bloccata da Balutto. Al 10’ Buzzi con un colpo di testa al volo manda a lato. Un pallonetto di Del Gallo al 13’ è bloccato da Specogna. Ancora il portiere ospite in evidenza al 19’ con la deviazione in angolo del pallone colpito di testa da Buzzi. Il secondo gol arriva al 31’ con un tiro imparabile dal limite di Terlicher. La gara praticamente si chiude L’ultima uscita è awenuta a Bologna Speleologia, concluso il corso del Seppenhofer Si è concluso con un’uscita fuori regione, tra sabato 27 e domenica 28 ottobre, il ventesimo corso di speleologia di primo livello S.S.I., organizzato dalla scuola di speleologia di Gorizia “Igor Kocjancic”, che opera in seno al Centro ricerche carsiche “C. Seppenhofer”. H corso, della durata di un mese, ha visto l’interessata partecipazione di un buon numero di allievi che, nell’ultimo fine settimana, sono stati impegnati a Bologna, ospiti del Gruppo speleologico bolognese. Le grotte scelte per l’ultima lezione pratica sono state la grotta Calindri e la grotta Spipola, site a S. Lazzaro di Savena. Si tratta di due fra le più classiche cavità della zona, dei lunghi meandri che si aprono nei colli che sovrastano il capoluogo emiliano. Tra il 1° ed il 4 novembre il “Seppenhofer” ha poi preso parte al meeting intemazionale di speleologia “2001 - Odissea nel Corchia”. (Marco Meneghini) su questo episodio. Grazie ai tre punti i padroni di casa fanno un passo in avanti nella classifica verso le posizioni che contano per la promozione. (Paolo Caffi) Giovanissimi, quaterna di Iuretìg Reai ko, il Colovrat sempre in alto La Valnatisone ha perso l’imbattibilità casalinga contro la capolista Ancona. Dopo avere subito le due reti degli udinesi i ragazzi di Andrea Corredig hanno accorciato le distanze con Golles. Da segnalare che in tre occasioni l’arbitro non ha concesso ai valligiani il calcio di rigore. Dopo il successo nel derby la Savognese ritorna dalla trasferta di Pradama-no con una sconfitta di misura (gol di Valentinuzzi) e quattro espulsioni. L’Audace ritorna dalla trasferta di Attimis a mani vuote. Sul campo di Morteglia-no gli Juniores della Valnatisone vengono raggiunti dai più esperti avversari dopo essere passati in vantaggio grazie a Gianluca Peddis. Nel finale il portiere Luca Talotti ha salvato il risultato evitando la beffa. I Giovanissimi della Valnatisone hanno continuato la loro marcia infliggendo alla Manzanese una quaterna firmata da Mattia Iuretig. Da segnalare l’esordio di Giovanni Tropina e Luca Passariello. A rovinare la festa dei ragazzi guidati da Renzo Chiaran-dini, l’infortunio patito da Manuel Berdussin. Troppo forte ed esperta la squadra degli Esordienti dell’Azzurra di Prema-riacco che, grazie ai tre gol (su quattro) realizzati da Marco Drecogna (figlio di Mattia Iuretig (Giovanissimi) Gianni), ha superato la Valnatisone andata a segno con Matteo Cencig. I Pulcini dell’Audace rifilano una cinquina alla Torreanese andando in gol con Lorenzo Crisetig, au- tore di una doppietta, Nicola Zabrieszach, Manuel Clarig e Gabriele Paravan. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa, impegnato a Tissano, dopo essere passato in vantaggio con il gol messo a segno da Roberto Sedi nel primo tempo, è stato raggiunto e superato nella ripresa dai padroni di casa. Nonostante alcune buone opportunità la Valli del Natisone non è riuscita a scardinare la difesa della Termokey, chiudendo la gara a reti inviolate. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha finalmente ottenuto la sua prima vittoria di campionato superando la Pizzeria Rispoli. Le due reti realizzate C. Birtig (Valli del Natisone) dai ragazzi di Pietro Boer portano la firma di Petriz-zo e Nigro e valgono i due punti del sofferto ma meritato successo biancorosso. L’Osteria al Colovrat di Drenchia continua la sua marcia di testa superando gli immediati inseguitori della Pizzeria Split con il più classico dei risultati. Per i ragazzi di Roberto Tomasetig un gol per tempo. Il primo è stato messo a segno con un colpo di te- sta da Marco Marinig mentre lo spettacolare raddoppio in rovesciata dal limite dell’area è stato firmato da Patrick Chiuch. Nell’Eccellenza di calcetto i Merenderos hanno avuto ragione dei Diavoli volanti. Il Bronx team ha superato a Nimis per 6-1 il Segnacco con le reti di Nicola Pinatto, Michele Guion, Moreno Moratti, Causerò e la doppietta di Cappello. Con lo stesso divario il Paradiso dei golosi ha a-vuto la meglio sull’Autoudine. Per i valligiani hanno realizzato tre gol David Specogna, due Michele Dorbolò ed uno Stefano Pace. Infine una goleada (17-1) per II santo e il lupo sul S. Marco. Sono andati a segno cinque volte Andrea Zuiz, tre Roberto Clarig e Graziano Iuretig, due Claudio Scaravetto e Cristian Birtig e una Patrik Birtig e Paolo Bordon. Strojejo šuolo, kjer je biu tudi ambulatorio V Sauodnji šele brez miediha tudi ambulatorio, miedih, ki skarbi za cieu sauonjski kamun, sparjema ljudi sa-muo v ambulatole tam v Špietre. Na začetku so pra-vli, de bo manjku iz Sauo-dnje samuo do konca se-temberja. Miesci gredo na-pri an v Sauodnji šele Čakajo. Iti Ce do Spietra nie delec, pa Človek zgubi puno cajta an zak tam so varste ljudi, ki Čakajo za iti h mie-dihu zlo duge, saj špietru-cam so se parložli še tisti iz Sauodnje. Posebno te-žkuo je za tiste, ki niemajo makine, še slaviš pa je za tiste iz gorskih vasi. Takuo, samuo za se stuort prepisat ‘no riceto, se more zgubit an vic ur. An seda, ki par-haja zima an je buj lahko, de Človek obolieje, bo še buj težkuo. Kada bo spet ambulato-rjo v Sauodnji? Kar pridejo h koncu dieia v Suoli. Se pravi, okuole konca lieta. V Sauodnji se tega vsi trošta-jo. Ze, ki smo par tem, naj V Sauodnji šele Čakajo, de miedih Pellegriti se var- ne. Smo bli že napisal, de odkar strojejo šuolo, kjer je Ali transport iz Spietra an Loretta Ruttar... ...pridni v njih diele De naš ljudje so veliki dieluci, je že znano. Vičkrat smo imiel parlo-žnost zviedet, de zavojo tega, je kajšan med njim irneu kako posebno pohvalo. Tele dni smo zvi-edel, de na obCnem zboru (assemblea) od Majhane an srednje industrije, ki je biu v Vidine v saboto 27. otube-rja, so paršli na varsto an naši ljudje. Posebno priznanje, ri-konošiment so ga dali firmi Ali transport iz Spietra, zak z nje posebnim dielam (prevozi s kamjoni) je znala iti na-pri, ratat nimar buj močna v tistim sektorju an se stuort spoznat na ša-rokim. Posebno priznanje so ga dali tudi Loretti Ruttar - Mihelinovi iz Brie-ga, ki pa živi z družino v Manzane. Loretta diela že od lietal 968 v firmi Sedie Friuli - Fornasa-rig srl. V teku telih 35 liet so mogli spoznat nje resnost, dokazala je, de ji je šlo na ruoke vsako dielo, nie nikdar par-manjkala an so se nimar mogli na njo zanašat. S telim priznanjem so tiel dokazat, kakuo so ji vsi za tuole hvaležni. Firmi Ali transport, pru takuo Loretti Čestitamo. SPETER Muost Dobrojutro Alessandro Na velikem hramu, kjer živi mlada družina, velik plavi flok an tudi ‘na štorklja, Cikonja, oznanjata, de se je rodiu an poberin. Na 25. otuberja je na sviet paršu mali Alessandro Dorbolò. Antà porCeta, de življenje nie ‘no koluo, ki teče?! PuobiC se je rodiu glih na tisti dan, ki puno puno liet od tega se je biu rodiu njega bižnono Luigi! Za rojstvo telega puob-cja se puno puno veseljo v veliki Toncinelovi družini iz BjarCa, odkod je doma sreCan tata Michele, pru takuo v družini v Mažeru-oli, odkoder je paršla tle h nam mama Anna. An bratrac Matteo, ki je paršu v družino ‘no lieto an pu pred Alessandram, ka’ pravi? On se veseli, zak takuo “... na bom mu-oru sam pomagat tatu an nonu dielat v našim velikim malnu!” Puobčjam Toncinelove družine želmo, de bi lepuo rasla, sreCna an zdrava. GRMEK Rukin Zapustu nas je Eugenio Rucchin V videmskem spitale je v saboto 3. novemberja u-maru Eugenio Rucchin. I-nreu je 74 liet. Genjo je biu Krestinin goz Rukina, al pa, takuo ki pravejo te domaci, iz ZaloCila. Slavo ga je pa-rjelo tu saboto, hitro so ga pejal v špitau, pa nie nič pomagalo. Genjo, ki je puno liet živeu an dielu v Belgiji, potlè, ki je mama umarla, je sam živeu na duomu, pa bratje an kunjada, posebno tisti buj blizu duoma, so zlo skarbiel za anj an mu pomagal. Z njega smartjo je v žalost pustu brate Marja, ki živi v Zviceri, an Ettorja, ki je pa du Ažli, kunjade, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu go par svetim Stuoblanke v pandiejak 5. novemberja zjutra. DREKA Videm - Pacuh Žalostna novica Zapustila nas je Rosina Maria Trinco, poročena Ferrara. Rosina je bla dol s Pa-cuha, kjer mama, ki je bla Sauljeva iz Barnjaka, an tata, ki je biu pa Zefu-tou go miz Trinka, sta bla kupila hišo an sta puno cajta daržala oštarijo an butigo. Rosina je z nje družino živiela du Uidne an tle je bla podkopana v četartak 25. otuberja. Za njo joCejo mož Domenico, sinuovi Giovanna, Marisa an Marco, brat Franco an Lorenzina, Francesco an Cristina an vsa žlahta. Laze - Komo Zbuogam Alma Na dan vseh svetih je na svojim duomu v Kor-nu, v objemu svoje družine, umarla Alma Cicigoi, uduova Prapotnich. Zahar-batna boliezan je petarga-la nje življenjsko pot puno prezagoda, saj je imiela samuo 63 liet. Alma se je rodila v veliki Šjorovi družini na Lažeh, v dreškem kamunu. Bila je parva od sedmih bratru an sestri. Oženila je Daria Prapotnich, ko se je biu kumi vamu iz Kanade' ah šla za neviesto v Štengarjovo hišo na Praponco. Rodila je dva otroka: parvo puo-ba Nicolina potle pa CeCo Marino. V zaCetku šestdesetih liet so an oni ko puno druzih mladih družin š-li živet v Laške, v Korno, kjer so imiel blizu hiše dielo v fabriki an Suole za otroke. Alma je bila barka an dielovna žena. Nie imiela lahkega življenja, a je z-nala potarpiet an prenest vse težave. Tudi v zadnjih cajtih hude boliezni je priet skarbiela za druge, ko sama za se. Imiela je zaries veliko sarce, puno ji je pomagala tudi močna an glaboka viera. Zaries puno ljudi se je zbralo na nje velikem pogrebu 2. novembra v Kor-nu. Sinuovam, navuodi, sestram an bratam an vsi drugi žlahti, naj gredo naše kondoljance. Naj v mieru poCiva. jih prave KI BO? KJE BO? KADA BO? 13. srečanje klaše 1934 Par Hlocju na 11. novemberja 2001 Program: *- sveta maša somaševana na Liesah » bogato kosilo »• muzika, ples an veseje Vas sarčno vabimo an Čakamo vse vas, ki moreta prit. Smo vam že hvaležni! Komitat Parvi dan novemberja v britofe dvie uduove sta jokale pred kumi podkopa-nimi možmi. - Oh muoj Tonin, je šu na naglim! An hud infart ga j’ nesu proč... - je jala ta parva. - Kuo vas zasto-pim, draga gospa! - je odguorila ta druga. -Tudi muoj Zanet je šu na naglim! Začeu je pit, pit, pit... an nie bluo mogoče mu stuort genjat. - Al je biu alkoli-zan? - Ne, je biu padu tu an verin! *** Judje piejo za utopit njih težave... pa problem je, de težave znajo plavat! - Adna moja parja-teljca - je pravla Ma-rjuta - živi tu adni hiši takuo umazani, takuo šporkasti, de vsaki krat, ki grem von z nje hiše se muorem očedit čarjeuje na ta-petu pred vrateh za na umazat cieste! *** - Sem biu šu jest an rižot s pužmi - je pravu Franc parjate-lju - Ben, na boš vier-vu: parvo je paršu rižot an samuo dvie ure potlè so paršli puži! - Al vieš, de ist ljubim tudi dvakrat na miesac! - je jau te parvi. - Pa ti al vieš - se je pohvalu te drugi -de ist ljubim skoraj vsaki dan: skoraj tu pandiejak, skoraj tu torak, skoraj tu srie-do... - Je biu takuo buo-žac, de za praznovat njega rojstni dan je parnesu fotografijo od torte! Benetke. An gon-dolier je vozu okuole adnega Amerikana, ki nie zgubu parlo-žnosti za žmagat Italijo. - Mi drugi du Ameriki smo buj na-pri. Vi drugi imata vse staro, mi drugi pa posebne nove reči. Runamo sarce s plastiko! - Beh - je jau gon-dolier - pa mi drugi v Benetkah runamo jetra s čebulo! Suola v Sauodnji povemo še, de otroc seda, ki strojejo šuolo, hodejo se uCit na kamun. Pru takuo, saj v telim hramu so ušafal prestor za nje. V šuolo bojo hodil na kamun do konca lieta. Se-vieda, če dielo v Suoli puo-de napri, takuo, ki vsi se troštajo. Dopo una vita dedicata tutta alla famiglia ed al lavoro il 1. novembre si è spenta a casa sua, a Como di Rosazzo, Alma Cicigoi, vedova Prapotnich. A strapparla agli affetti dei figli Nicolino e Marina e di tutta la famiglia, a soli 63 anni, una terribile malattia, sopportata con pazienza e dignità, sempre sostenuta da una fede grande e profonda. Nata a Lase, nel comune di Drenchia, si era sposata con Dario Prapotnich di Prapotnizza ed aveva avuto due figli, Nicolino e Marina. All’inizio degli anni sessanta, come molte altre giovani famiglie si erano trasferiti a Como di Rosazzo. Alma era una donna semplice e generosa, che ha avuto una vita sofferta, affrontata però sempre con coraggio e umiltà. Quanto fosse stimata lo hanno dimostrato anche le tantissimi persone che si sono strette attorno ai suoi familiari il 2 novembre per ac- compagnarla alla sua ultima dimora. Riposi in pace. SVET LENART Škrutove Smart parlietne tene V naši vas pogrešamo smart naše vasnjanke Rose Chiabai, uduove Ma-gnan, Carla, takuo je bla poznana je umarla v Ce-dajskem Spitale an je učakala zaries puno liet, 93. Žalostno novico od nje smarti so sporočil nje si-nuovi, hCere, neviesta, zet, navuodi an pranavuo-di. VenCni mier bo počivala v podutanskem britofe, kjer je biu nje pogreb v sriedo 31. otuberja. PODBONESEC Sčigla Umarla je Se mlada tena V Cedajskem Spitale je še mlada umarla Maria Crucil, poročena Gusola. Maria je bla dopunla 63 liet, ko ‘na žena je do-našnji dan šele puna moči an more še puno dat svoji družini an tisti, ki jo poznajo, pru takuo še puno uživat. Na telim svietu je zapustila moža, sina Paola an hci Fulvio, brata, sestro, kunjade an navuode, pru takuo vso žlahto. Za ji dat zadnji pozdrav smo se zbrali v Lažeh v torak 30. otuberja. Kronaka “Uff, mi na storejo ku dielat!” TELEFRIULI vsako saboto ob 18. uri TV PRIMORKA pregled tedna: novice, reportaže, intervjuji... seveda, po slovensko! COMPRO casa tipica possibilmente in pietra, abitabile, o anche da ristrutturare, con scoperto adiacente, in frazione di fondovalle. Tel. 0432/721248 (dopo le 20.30) -335 6160336 Oh ja! Sadà pa se use-dnem tle, nomalo, de se odpoCiem, sniem muoj pa-nin s sieram an popiem tei “Spric”. San ga pru uriedan!!! Sa’ smo paršli damu glih sadà z mojo mamo. Smo bli Sii brat kostanj zad za Duge. Pogledita, kuo sam lepuo napunu mojo majha-no korpo, ki je nareta pru v miero za me! Mi jo j’ Šenku muoj tata Terry an me uoze kupe z njim naj se lepuo učim vsake sort diela. Tudi ist ga videm takuo rad, de na uagam mu reč, de kajSan krat bi rajš ostu domu: igrat! Al vesta, de tle nie meru za me... donas je biu kostanj, jutre bo merikan, potlè seuke, oriehi... an imamo udi dva junca na pasi, ki jih muoram koma-dovat. Vsakontkaj pa nona Bruna me vpraša za iti za njo toCit uodo na studenac, ki je blizu vasi, an se vie, de jo zvestuo akontentam. An brez Stiet pa vsaki krat, ki me kličejo du Usivco noni, Primo an Valentina, an “zio Finky” zak jin kor kajSan, de voze tra-tor!!! An ki še! Za nomalo cajta dopunejo lieta, oba-dvie le na tisti dan, mama Caterina an moja sestrica Chiara (Chiaretta za parja-telje!) an se vie, de bom muoru skarbiet za jin na-pravt kako sorprežo. Ce mi bo ostalo nomalo cajta, na-mest tarkaj dielat, tenCas vam poSjam drugo fotografijo. Za seda vas vse zvestuo pozdravjam. Federico (kličita me “Iko”) Dugaro - Rusac BURNJAKINSIEME 2001 Ceplešišče - Cepletischis nedieja - domenica 11.11.2001 ob 11. - Sveta masa pietà - Santa messa con don Angelo Battiston della parrocchia di Manzano e cantata dal coro di Cortale-Reana del Rojale ob 12. - Blizu Suole pastaSuta, domače sladcine, kostanj peCen, rebula... - Presso la scuola pastasciutta, dolci tipici locali, caldarroste con ribolla... Ramonika an Se puno drugih liepih reci Esibizione di fisarmoniche ed intrattenimenti vari Na stuojta parmanjkat! Siete tutti invitati - Pro loco VarlaCa - Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. NOVEMBERJA Sriednjetel. 724131 Cedad (Fomasaro tel. 731264 Naboijet - Ovčja vas 60395 Rezija tel. 53004 Dragi Iko, kar si se ro-diu, smo pravli an napisal, de s tojim rojstvom si ra-zveseliu vas Duge an vso tojo družino. Se niesmo bli zgrešil! Nie težkuo zastopit, zaki te vsi Cejo. Takuo pridan, tajšan dielovac, takuo liep an tudi Simpatik! Buoh ti mantinji takuo, tebe, an tojo sestrico Chiaretto. Poskarbi ja tudi za nje fotografijo, jo pru zvestuo publikamo. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*.6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL..............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno..............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska. 75 Sežana Tel. 067 - 73373 Zro račun SOK Se2ana St 51420801-27926 Letna za Slovenjjo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Assodato aH'USPI Cai Val Natisone 18 novembre 2001 ASSEMBLEA EPRANZO SOCIALE ore 9.00 - ritrovo a Osgnetto per facile escursione a Clastra ore 12.00 - assemblea ordinaria annuale presso la rosticceria “Da Giuliana” a Osgnetto ore 13.00 - pranzo sociale, ci allieterà la fisarmonica di Liso 27. luja sta praznovala že petanpetdeset liet njih porokoe Tona an Zorka že kej vie ku zlata noviča Recita, kar Ceta, pa kar mor - Bularjeva, obadva iz kuo po tarkaj liet (nie migu Sla sta v Belgijo, kjer Toni videmo takale pare... smo Trinka, sta 27. luja prazno- malo 55!) sta šele ku dva je muoru iti kopat karbon nomalo navošljivi! Poštu- vala 55 liet poroke. An kuo muroza. za imiet kak saslužak. Kar dierita, Antonio Trinco - se še daržita veselo kupe! Je bluo 25. luja lieta je Tona paršu do penzjona, Toni Zajcu an Zorka Na- Deje pru gušt jih videt, ka- 1946, kar sta se oženila, sta se vamila damu an ku- pila hišo dol blizu Vidma. An tekrat je življenje za nje zaCelo tee nomalo buj mi-emo an brez prevelikih težav. Lepuo sta vešuolala njih sina Giannija an imiel tudi cajt za hodit v rojstne kraje an na zamudit parlo-žnosti, kjer je bluo za jo lepuo zapiet po našim. Oh ki piesmi znata Toni an Zor- ka, an kuo zvestuo piejeta obadva! Lieta so šle napri, lepuo so praznoval njih zlato poroko an seda pa še drugih pet liet. Se pet liet antà bo diamantna poroka! De bi se jim nimar takuo lepuo godlo, an de bi bla nimar pu-na zdravja an veseja jim vsi iz sarca želmo.