NajreQi slofendd dnevnik	>
4 v Z«dii^eniK drianb 9-	j
Velja za v»c leto ... $3.50	I
Za pol leta......$2.00	1
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily	I
< in the United State*-	J
filled every Jay except Sonda**	C
and Legal Holidays.	I 50,000 Reader*
TMLXFOn: «876 CORTLAHPT._KniarW aa BecaUXfom Matter. iepUaber H. ISO, al tka Fort Ofk» at Sew York, W. Y, udar ths Act of Oon^naa at March * 1971.	TOVOR: 4187 OOKTLAXDT
NO. 99. — ŠT1V. 99. __NEW YORK, SATURDAY, APRIL 27, 191«. — SOBOTA, 27. APRILA, 1918.	VOLUMX XXVL ~ LETNIK XXVI
IZ AVSTR|IJL
-ooo-
AVSTEUA ZAP LEN JU JE ŽITO, KATIIRO SO KMB T JE POSKEILL — SLABA PRESKRBA Z ŽIVEŽEM. — VLADA BO ZADELA NA ODPOR. — VELIKE DE MONSTRACUE V BUDIMPEŠTI.
ooo-
Trn* tfMkfVa Oled vita the poal marter at Now York. -V T. on April 27.
101«, m required by the Act of October «. 18*7.
r Washington, D. C., — Neko diplomat ieno poročilo, ki jo danes prišlo tu-sem, popisuje položaj glede živeža v Avstriji na sledeči naein:
—	Neka ofiejelna odmlba, katero so objavili Junaj-ski listi, kaže, kako velike so živilske težkore, s katerimi fu* inia Avstrija boriti. Odredba kaže, da so zalogo, katere je dala Rumunska,, porabljene in da s«1 na ukrajinsko žito ne mori' računati pred koneem meseca. V sled teh okoliščin mora vladat zapleniti vse rezervno žito, ki je i*e o-stalo v rokah kmetov za njih osebno porabo.
Odredba pa tudi kaže. da se avstrijska vlada zaveda možnih posledic vsled odrebde, katero bodo kmetje sprejeli z veliko nevoljo. V odredbi se namree glasi, da vlada ne more prikriti resnosti tega odloka, toda izraža tipanje, da bodo kmetje patrioti<~no sprejeli to žrtev, ki se od njih zahteva. —
Avstrijsko-nemška zaplemba v V kraj i ni je bila tako stroga, da se kmetje upirajo in drže vojake kot ujetnike. Pogosto pride med njimi do spopadov in na obeh straneh je bilo že ubitih mnogo oseb.
Neko franeosko ofiejelno poroeilo, ki razpravlja o delavski agitaciji na Ogrskem, pravi iz Berna:
—	Stavka, ki se je pričela v Budimpešti 22. aprila in o kateri se je izvedelo potom kratkega poročila dunajske ga ofiejelnega poroeevalnega urada, je bila v resnici velike važnosti. "Arbeiter Zeitung" z dne 23. aprila pravi, da je bila Budimpešta 22. aprila pozorišee velikih demonstracij. V predmestjih se je zbralo več kot 250 tiso-čev delavcev in na sedmih različnih krajih so bili govori pod milim nebom.
Delavci so v svojem navdušenju sprejeli zelo ctoleo resolucijo, katere cenzor ni dovolil objaviti v celoti. Delavci m* pokazali svojo razburjenost in ekstremno jezo. Sklenili ho ]KH*lužiti se vsakega sredstva, tudi nepostav-nih, da strmoglavijo vlado, ki ne ugodi delavskim zahtevam, kar se tiče volilne reforme.
Neka brzojavka iz Curiha, ki je prišla v Pariz, pravi, da je nadvojvoda Evgen povabil vse avstrijske nadvojvode na Dunaj, da razpravljajo o važnem vprašanju in mnogo nadvojvod je že prišlo. Tej seji se pripisuje zelo velika važnost.
Pred kratkim se je na Dunaju vršila zelo pomembna seja, katere so se udeležile osel>e visokih mest in so f razpravljele o položaju, katerega je povzročila resigna-cija zunanjega ministra grofa Černina. Zagotavljalo se je, da ti krogi nameravajo vprizoriti v gosposki zbornici velike demonstracije v prilog nemške zveze.
Danes pravi neko diplomatično poročilo iz Rima, da poskuša Ogrska iztrebiti poljski narod. — Poročilo se glasi:
—	Pismo iz taborišča v Bustvahaza, kjer so zbrani poljski vojni ujetniki, pripoveduje o nevrjetuih grozodejstvih. Poljski ujetniki v resnici umirajo vsled lakote. Nalezljive bolezni se ne zdravijo. Vse kaže. da poskušajo Madžari iztrebiti poljski narod. —
Amsterdam, 26. aprila. — Kakor poročajo budim-peš tank i listi, se trgovskemu ministru J. Szeyerenyju ni pnsrečilo sestaviti ogrskega kabineta, ki hi stopil na mostu Wekerlejevega, ki je pred kratkim odstopil, ftzeve-re i iy je v poskus se je ponesrečil zaradi tega. ker so Ka-rolvjeva in soejalistične stranke zahtevale, da se parlament to poletje razpusti, ako ]>oslanska zbornica ne spre j me volilne reforme v njeni prvotni obliki.
Listi so mnenja, da se bo dr. Wckerleju zopet pove-rila sestava kabineta.
Essenska 44Allgemeine Zeitung" pravi, da se bo po prihodu dr. Kuehlmanna in barona Buriana v Bukarešto rumunska mirovna pogodba še enkrat natančno revidirala in se bo teh razprav udeležil tudi kralj Ferdinand. Ker sta Bolgarija in Ukrajina protestirali proti zedinje-nju Besarabije z Runninsko, se bo na tem zborovanju razpravljalo tudi o ukrajinskem vprašanju.
Nisoaemska m pripravlja.
Trne trsnutariao filed m lih t*-mater »t New York. V Y. «m April 27. 191L, as required by tbe «ct of October C 191T.
SUf, Xi£*zem«ka, 26. april«. —
Vrhovni poveljnik nizozemskih na suhem 'n na morju j«' prmizo rif«*o vwtavil ilopti*t«'. •
Spopad ▼ Otraaito ožini.
mulrr mt N>w loft, N T. Aprili. l»ia •• rmp^mč t* the Art rt October
a WT
DnnaJ. Atrija, 26, aprila, -
>Neko današnje oficijelno poročiloj prarir* •	J
"V«iiod22. d» 23- aprila »o na* rumi pretirali f juinem J a-
i
drami proti morski ožini Otranto. j \ artilerijski bitki, ki je sledila j z lahkiaii sovražnimi bojnimi la-Ijami, je bil en sovražni rnšilec j zeji» poakodoviui. Nnše ladje so se ^ n<-ptk*kodovane vrnile."
11
Kazan za nemškega admirala.
True translation Glad with the noet 1
masff.-r at New York. N. T- oo April 27. I*t& aa required bp tub Act of October , «, 1917.	ji
Amsterdam, Nizozemska, 2(j i aprila. — I)anea prihajajo poročila, i da bo povrtjaik v Zeebrug^e pod-!] Mdaiirel Schroeder odatavljen odj. poveljstva, kar to ra Angleži t ji
Ameriški junaki v Franciji.
NEMŠKI VOJAKI SE HABRO BOKE. ČE JIH JE VEČ SKUPAJ, POSAMEZNIKI PA BEŽE KAKOR ZAJCI. — VOJAK, KI JE PRIPOVEDOVAL SVOJE DOŽI VLJAJE AMERIŠKEMU ČASNIKARSKEMU POROČEVALCU, JE BIL VEČKRAT RANJEN. — V BOJIH SE JE POSEBNO OD-LKOVAL NEK KALAN. — AMERIŠKI VOJAKI PRAVIJO, DA JE NEMEO PODOBEN KAČI IN DA SE MU NE SME ZAUPATI. — KAKŠNA JE NOVA NEM&KA AVTOMATIČNA PI&TOLA.
True translation filed with tbe posima«rter at New York. N. Y. nn April 191S as required by the Art of October
8. 1917.
Z ameriškimi armadami v Franciji, 26. aprila. — Za Ameriko je bila bitka pri ^k-heprev bitka] vsakega, namreč kuharjev, nosil-( ecv, signal isto v >n kapelanov k i so *t<irpili v junaški boj. Posamez-; nosti te bitke m> razkrili danes v bolnicah za bojnimi črtami.
Za Nemce je bila t-n bitka izbranih napadalnih čet, plavolasih ve-likanov^ ki so se. po besedah nekega Amerikanea. ki leži Aedaj ra njen. borili. dokler ni bil njih voditelj ubit t»-r nato bežali kot zajci.
John A. Dookman iz Sommcr-ville. Mass.. katerega tako strežnice kot častniki slavijo kot junaka je povedal danes na svoji postelji v enekem evakuaeijskem špitalu f>ovest. ki se peča v glavnem z ju-
naškimi čini njegovih tovarišev v bitki.
Ponižno je Šel preko svojega Listnega dela v boju. Poveljeval je oddelku pri neketu možnarju na fronti, kamor je prišel iz svoj*, službe kot tiskar za Riverside Press v Cambridge, Mass.
— Drugi v skupini zaslužijo več hvale kot laz — je rekel. — Nimam dosti povedati. Nemci s<> prišli v velikih trumah. Naša naloga je bila varovati infanterijo v prvi vrsti, dokler ne stopi v akcijo naša artUerija. Veselilo me je izvedeti od poveljujočih častnikov, da je naš ogenj razpršil nemške formacije. Svoje izstrelke iz možnar-jev smo namerili med drugi in tretji val nastkakujočih il. Povelje-j
val sem oddelku i anih liudi.
_ ' l
Nobenega strahopetca ni bilo meet njimi in vsi so se berili kot vragi.' Tekom dvanajstih minut smo bili popolnoma odrez.ani vsled nemškega zajrtornejra ognja. Spustili so dvajset izstrelkov skoraj na rob našega podkopa jn t;}eer v hitrih
presledkih.
Izgubil sem svoje levo oko in moja desna noga in leva roka sta^ bili m o "-no poškodovani. Zade>t sfis bit tudi v rame desno roko. '/-j« i to pa se je izplačalo za to. kar smo storili Nemcem, p red no so prišli do nas. Vsaka korenina v. zemlji je i-zgledala kot da je izo-rana, iti iz>i reiki so bili tako pogosti. da se eudim, kako more biti sploh kdo izmed nas še žr/.
Naša posadka je bila sestavljena iz fantov, prihajajočih iz Gou-I coster, .Sommerville in Medford. I Harry Olsen, 17 let star, je bil. najmlajši v skupini in najbolj ju4 naški. 1'mrl je na dotičnem griču.i Predno pa je umrl, je naprosil to-, variša, naj mu da cigareto. Walter j mu jo je prižgal in s smehom na svojem bledem licu je rekel:
—	Le po njih, tovariši! — V p?-1 kel njimi!
Par minut pozneje je bil mrtev.
King Cole je umrl v bolnišnici, j Nek drugi, namreč Oharlev I Humwson je bil tudi smrtno ne-j varno ranjen.
Prosta k Raymond Annon iz New Haven, Conn., je bil eden sa-nitejeev, ki se je izkazal kot boril-ca prve vrste. S svojo levo nogo, ranjeno vsled drobca šrapnela, je kljub temu kazal velik pogum ter pomagal tovarišem, katere je videl ranjene krog sebe.
Pogrešali so poveljnika nekega topa. Annon je prevzel poveljstvo. Videč, da je bitka na neki točki, razorganizirala oddelke a prvo pomoč, je organiziral nov oddelek vspričo ognja sovražnika ter prevedel ameriške ranjence na obve- ! zavališča, pri čemur ni hotel za pustiti mesta, dasiravno je bil ranjen. Za njegov čin mu je čestital častnik visokega dostojanstva.
Vojaški uradniki in nosilci poročil so jemali puške iz rok ranjenih Amerikaneev ter pomagali pregnati Nemce iz vas Seicheprey. Kuharji so .se borili s puškami in kamenjem, da zavarujejo neko ameriško kuhinjo.
—	Gnali jih bomo, dokler ne zamrzne peklo — je bilo telefonsko poročilo nekegu ameriškega častnika svojemu predstojniku tetom najbolj vroče faze bitke. Visoko oceno glede načina, kako so se A-merikanei borili, je dal seržaut Chester Smith iz New Havena. ki je bil na več mestih ranjen od šrapnela ter se nahaja sedaj v bol-nici.
—	To je prva postelja, v kateri sem bil, odkar sem prišel s^rai preteklo jesen — je rekel. — To( so prve pajamas, ki jih nosim.
To je bil strašen boj v sobot*). Ko sem letel skozi zastorni ogenj s štirimi vrečami ročnih granat, se je nek izstrelek razpočil ravno pred menoj ter me pobil na tla ter tudi nekega korporala, ki je nosil dve vreči granat.
Ko sem prišel k zavesti, sem ležal poleg ranjenega Nemca. Ker sem poznal njih kačje metode, sem mislil, da se me hočejo polastiti, j Že sem prijel za svoje orožje, a nek poročnik, ki je šel ravno mimo, mi je iztrgal pištolo k roke rekoč:
—	Ne stori tega! — Ubogi fant je prav tako rani en kot si ti. Pomagali mu bomo.
—	Nemec je kot kača. — Ne morete mu zaupati.
—	Čete. ki so nas napad!«* v so boto, so obstajale iz največjih 1 ju <y, kar MUl jih kdaj videt BiH ao vsi plavolaai ^Ufanj, ao tgili
Nizozemska in Nemčija. !
ooo
NIZOZEMSKA NE MOKE UGODITI NEMČIJI. — POLOŽAJ ZARADI PREVOZA GRAMOZA IN PESKA JE &E VEDNO RESEN. NIZOZEMSKI PARNIXI NE BODO ODPLULI PREJ, DOKLER NE DOBE PISANEGA ZAGOTOVILA. — PRIČAKUJEJO ŽIVEŽA OD ZAVEZNIKOV, nnn
True, translation filed with the postmaster at New York. N. T. on April 27, 1V1&. aa required by the Act of October«. 1917.
HMf, Nizozemska, 25. aprila. — "Ne morem in ne smem pred zbor-1 nieo prikrivati dejstva, da je vpra- i sanje glede peska in gramoza ?\ Nemčijo zelo resno", je danes v senatni zbornici nizozemskega par- j lameuta rekel zunanji minister | Loudon. "Več o tem ne morem' povedati/'
Pozneje je na tozadevno vpisan je odgovoril;
"Pa ga j an j a glede ekonomičnega sporazuma z Nemčijo so se za~f radi težkoč zavlekla. Za sedaj n« morem ničesar povedati, kakor daleč so prišla ta pogajanja, toda ne razvijajo «e nič kaj gladko, posebno ker bi Nizozemska lahko mogla več izvažati kot izvaža se-daj,"
Na vprašanje zaradi ladij je rekel;
"Iz Nizozemske ne bodo ladje\ ouplule prej, dokler ne dobimo pi- -smenega zagotovila, da se ladje nr bodo več zaplenjevaie. Iz pogovo ra z ameriškim poslanikom Oar-rettom sem včeraj povzel, da j* bilo tako pismeno zagotovilo ze iz-Jano. Imam tudi pismeno zagotovilo Anglije, da ladje, ki so od 23 marca dalje, ali pa bodo v bodoče odphile iz Vzhodne Indije, ne bodo zaplenjene.
Namen je bil, da bi šest ladij vedno omalo v službi in upati smem. da se bo Število povečalo in da Nemčija ne bo stavila na pot nikakih ovir. Mislim, da bodo za vezniki izpolnili svoje obveznost"1 glede prehranjevanja Nizozemske."
Haag, Nizozemska. 25. aprila. — Zaplemba nizozemskih ladij od strani ameriške in angleške vlade je napravila v vseh nemških krogih zelo slab utis in navzlic vsem nizozemskim protestom ostaja dejstvo, da imajo zavezniške vlade n.-» razpolago 500 tisoč več tonaže.
Vaenemei in militaristi so to priliko porabili in so poskušali pre pričati domačo javnost, da se je nemška diplomacija pokazala preslabo.
Sedanja pogajanja med Nemčijo in Nizozemsko vsebujejo sledeče tri točk©:
1. Obnovitev gospodarske po godbe-, ki se je končala 31. marca. Podlage te pogodbe so se zelo iz-premenile m je zdaj tudi Nizozem ski zelo potrebna. Nizozemska more zdaj amogo manj izvažati kot je prej — aamo poljedelske izdelka, attakjftto m ribe t r«na*no zf premo« * 1» « Nemčije. T<m*
devna pogajanja se bodo najbrže zadovoljivo končala.
2.	Prevoz blaga na nizozemski strani železnice med Anttvverpenom in Miienchen-Gladbach v renski Prusiji, 16 milj zapadno od Fhies-seldorfa. Tozadevna točka se je nahajala v stari pogodbi in se je v začetku vojne tudi izpolnjevala ter se pozneje zanemarila, toda zdaj se bo ta pogodba zopet obnovila in morebiti še bolj natančno. Nizozemska vlada ne nasprotuje obnovitvi, toda vstraja pri odločni zahtevi, da tekom vojne otxirzi nevtralnost, da se more blago za civiliste prevažati po tej železniški progi. Nizozemska vlada pa nikakor ne bo dovoljevala prevažati blago, katero je Nemčija v Belgiji zaplenila.
3.	Pesek, gramoz. Prevoz tega materjala je bil določen v renski pogodbi. Toda angleška vlada jt lansko leto trdlia, da ima dokaze, da ta materjal rabijo Nemci v za-kopih in za druge vojaške namene. Nemška vlada je to odločno zanikala in tako je bila Nizozemska med dvema ognjema. Nizozemska vlada je zahtevala, da se ji dovoli da pošlje oficijelno komisijo, da kontrolira vporabo tega materjala toda Nemei niso dovolili, da bi šla ta komisija v zavzeto ozemlja. To vprašanje je zdaj najtežja točka v sporu z Nemčijo.
Ataše nemškega poslaništva v Haagu pl. Gneist je šel v Berlin da poroča o pogajanjih. Nizozemski poslanik pa je prišel iz Berlina v Haag, da poroča svoji vladi.
Washington, D. C., 25. aprila. — V oficijeUiih poročilih se danes pojasnjuje spor med Nizozemsko in Nemčijo zaradi peska in gramoza. —
Potem ko je nizozemska vlada zahtevala, da se pošlje v Belgijo vojaška komisija, da nadzoruje vporabo peska in gramoza, katere« ga se je prevažalo skozi nizozemsko ozemlje, je Nemčija naznanila, da čas ni pripraven, da bi sv poslala komisija skozi nemške vo jaške okraje, kjer so bile v teku priprave za ofenzivo.
Nemški zunanji nrad je potem izjavil, da Nemčija, da Nizozemska ne pride v prepir z Anglijo, ne bo več zahtevala, da ae pesek in gra. moz še nadalje prevaža skozi nizozemsko ozemlje, da si pa pridržuje pravico, da le ta promet po zaeje obnovi Zdaj pa je bila ta zahtev« sopet stavljena.
Kako se je Nemčija pripravila?
-ooo
NEMŠKO VOJKO MINISTRSTVO SE JE PRED i VOJNO INFORMIRALO O RAZNIH DOGODKIH. — I "V SLUČAJU EVROPSKE VOJNE". — DA SE JE I NEMČIJA PRIPRAVLJALA NA VOJNO, SE RAZ VIDI IZ LISTIN VON PAPENA.
000-
Trne translation filed with tbe postmaster at New York, X Y on April 27. laiJi, as required by tbe Act of October 6, 1917.
Washington, D. 0., 26. aprila. — Ponovne izjave nem škega eesarja, Hindenburga in Ludendorffa, da j«' bila , vojna Nemčiji vsiljena in zagotavljanja od iste strani, da je bila Nemčija vsled. ruske mobilizacije presenečena, obračajo posebno veliko pozornost na gotove listine, ki so bile odvzete nemškemu vojaškemu atašeju v Wash-ingtonu, stotniku von Papenu.
Med listinami, katere je angleška vlada objavila v I svoji Beli knjigi, se nahaja pismo R. von Wilda, tedanje-£a uradnika nemškega vojnega urada stotniku von Pa-ipenu, katerega prosi za informacije glede razstrelbe že-, iezniških vlakov 44za slučaj evropske vojne". — Posebno značilno je, da je bilo to pismo pisano * 12. marca 1914, torej nekako pet mesecev, predno se je pričela ta vojna.
To pismo se glasi:
—	Kakor poročajo nekateri listi, so tekom mehiških nemirov revolucjonarji razstrelili mnogo železniških vlakov. Da si moremo vstvariti sodbo, ako bi bilo v slučaju evropske vojne tudi treba računati na take razstrelbe, zato vas prasimo, da ako le mogoče, dobite informacije, kako so bili ti napadi izvedeni. Ali so bile postavljene mine in razstreljiva na progo, ki ni bila dovolj zastraže-.na, ali pa je bil napad na vlak izveden na ta način, da se ,je zažgal dinamit, ali pa z uporabo peklenskih strojev?
i Stotnik von Papen, odgovarjajoč iz Mehike, kjer je, . kakor je zdaj znano, podjetno sejal seme nemške propa-j gande ter je delal priprave, katere bi Nemčija porabila v slučaju vojne z Združenimi državami, ni polagal na ope racije mesiskih revolucionarjev posebne važnosti, j —-Iz osebne izkušnje sem prepričan, da so se vsi se-. 3anji slučaji razstrelbe železniških črt izvedli na ta na-i Čin, da se je pod prrogo zažgal dinamit z električnim tokom, kakorhitro je prišel vlak na označeno mesto. Zato mislim brez vsake dvojbe, da se mora računati tudi v kaki evropski vojni z razstrelbami, ki bi bile na ta način pripravljene.
To pa je mogoče samo na mestih, ki so slabo zastražena, kakor v tej deželi, kjer tečejo vladi pogosto po štiri milje skozi revolucionarne okraje in nimajo nikake-ga varstva, razen poizvedovalnega vlaka. Peklenski stroji, kolikor je meni znano, se niso nikdar vporabljali. —
Neko drugo pismo, katero je pisal Papenu ravnatelj potsdamske podružnice DisconfrvGesellsehaft, ima še sledeči prepis:
—	P. S. — Nikdar poprej še nismo videli takih priprav za vojno kot ravno sedaj. Nemške državne delnice so padle za 1 odstotek. Iskren pozdrav
i	R. Mimnr.el.
To pismo smatrajo angleške oblasti za posebno značilno, ker je bilo pisano 25. julija 1914, — ko so uila v teku še pogajanja, da bi se odvrnila vojna.
bezali, kadar so bili sami ali izgubili svoje voditelje.
Svoje »Vlade, pšitole in drugo o-rožje so metali proč pri umikanju.
Xova nemška avtomatična pištola je sličua strojni puški ter tvori temelj majhen boben, ki hrani patrone ter služi kot. opora. Nemei leže na robu zakopa, kadar streljajo. Porabili so proti: nm vse, kar so Imeli, a so tudi do-! bili svoje. Način, kako sta se izvr šila zadnja dva boja v naš prid in, proti premoči, kaže, da so naši fant je zdravi do mozga m da NVm- j ee lahko nabijemo.
Kapitan Alfred Griswald s^ j<- j boril kakor demon ter metal roe-! ne granate skupno s svojimi mož-i mi, dokler ca niso vjeli Nemci. — Enega izmed stražnikov je pohodil, drugega pobil na tla z udarcem na čeljust ter ušel skozi za-i storni ogenj, vendar pa je bil drugič zopet vjet.
Junaštvo in požrtvovalnost ameriških armadnih kaplanov sta tvo-' rila odličen faktor v bitki pri Sei-1 cheprey. Rev. Dr. W. Farrell, star. 39 tet iz West Newton, Mass., je delil zadnje tolažbe v*re umirajo-' čim vojakom tekom najhuj?ga ar-| tilerijskega obstreljevanja ter m; šil več ranjenih s tem, da jih je za-1 vlekel iz nevarnega ozemlja. Na-' dalje je donašal mnogo municije. I Štiri možje so bili ubiti in sedem jih je bilo ranjenih uri neki ame riški bateriji Vsled tega je kaplan osebno streljal « topom dokler ni "bil sam ranjen v roko od ftrapneia. Datiramo popolnoma izčrpan
H§ »-- *■■-
vsled dolgih ur razburjenja in težkega dela, je ve>ndar odnesel Far-rell nekega navadnega vojaka na hjblu proti obvezovališču. Oficijelno je bii omenjen radi svojega junaštva, nakar so mu ponudili mesto častnika. Poveljujoči general je rekel:
— Pi vveč dober borilee ste, da i bi hili duhovnik. Naj opravlja kdo j drugi delo nebeškega pilota. | Naši ljudje imenujejo kaplana Farrella bojevitega župnika.
Podmorski čolni v Tripolisu.
True translation filed with the post
niHKU-r at Ne^- York. X. Y. on April 27, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Washington, D. C., 26. aprila, Kakor pravi današnje oficijelno poročilo iz Pariza, izkrcavajo nemški podmorski čolni na obrežju | Tripolisa topove, živež in munici-jo. Bivši francoski vrhovni poveljnik general Nivelle, ki poveljuje sedaj četam v severni Afriki, pravi, da je položaj v okolici, ki je odprta nemsko-turškemu napadu na obrežje Tripolisa, varen proti proti napadu rodov,-ki operirajo z Nemci in Turki. Francosko nova. čenje med prijateljskimi domačini se nadaljuje. Ti ljudje postanejo v 6 mesecih dobri vojaki.
SUNDAY
VHEAIXESS
gsm
GLAS NARODA, 27. APR. 1918.
Pregovor pravi, da je "jk> toči prepozno zvoniti". To je pravilno in tudi nI pravilno. Ros je, da nas zvonenje od one tnce, ki nas jo žt* zadela, ne more obraniti, res je pa. da nas lahko obrani pred ono točo. ki nas Se nI za dela.
I.sto je z zdravilu Mnogo je takih zdravil., ki so brezuspešna, kljub temu, da so dobra, neuspešna so pa zato. ker se je bolezen že tako vkoreninila v telesu, da jo ni mogoče pregnati. Če bi se pa takoj začeli zdraviti, ko se je bolejceri šele začela, bi se lahko obvarovali velikih trpljenj in nevarnih i*v sledic bolezni.
Če opazite najmanjše znamenje, da trpite vsled živčne, želodčne ali ledične bolezni, obče slabosti, nesjiečnosti, gla-vobola. slabega teka. ne čakajte in ne odlašajte, da bo prepozno, ampak začnite takoj uživati iz čistih naravnih zdravilnih trav sestavljene JUVITO TABLETE, kt so že na tisoče in tisoče bolnikom povrnile zdravje, in o katerih piše naš rojak g. ALKKSAXDER BUZA. R. F. 1». 1. NEW ALEXANDRIA. PA. takole:	*
"Naznanjam vam, da so dosegle pri meni vaše JI VITO TABLETE popo-len uspeh. Jaz to zdravilo vsakemu priporočam, ter vas prosim, da mi ga pošljete še dve škatlji".
Ena škatlja JITITO TABLET za en dolar. Sest fikatelj za 5 dolarjev pošlje kamorkoli 4l*VITrt LABORATORY, Sooth Hill Branch 5, PITTSBURGH. PA.
Če želite pošiljafev zavarovati, pošljite deset centov več.
Nemčija in Nizozemska
Trne t ran via t Ion filed trltta «ie r**t m**»>T at Ne n York. V T. on April 27, r.tlfc, a* required by the Art of October 6, 1017.
- - Xa> T?«in ostaja kralj vseh rek, — jo rokol Trcit-schk«* v ovojem slavnem predavanj«.
To j<* neskončno dragocena naravna posest, a vsled ttflve lastne krivde je prešel največji materialni dobiček, prihajajoč iz njejja, v roke neke drn^e države, ter je ne-ohhdtio jMitivbna dolžnost nomške politiko. polastiti so 7.0-
izliva tr» reke. —
Tn itsrhke je bil Nemee med Nomci.
Vspričo našega sedanjega razumevanja nemške državne j»olitike kot so nam jo raskrili, pa lahko rečem, da je bil Hun med Htfni. Njegova vera je bila in njegov nauk, da jo največja dolžnost države, napraviti samo sebe močno, da je glavna dolžnost posameznika ob vseh časih služiti tej državi.
Po njegovem naziranju nima moralnost nobena stika v. dr/.avo. Moralni prineipiji lahko regulirajo nastop posameznika, lastni interes pa mora biti vodja vladarjev držav. —
V spričo vsega tega ne morejo imeti male državo ni-kakih pravie, katero naj bi bile veliko državo prisiljene
»oštevat i.
Treitsehke ni rekel naravnost, da naj so Nemčija polasti Nizozemske v namenu, da so polasti Rena do njega
izliva.
I'oslužil se je premetenega izgovora.
Ker je Nizozemska neodvisna država, ni bilo potrebno vstra jati pri njeni politični zvezi z Nemčijo, vendar pa je bil vstop Nizozemske "v našo earinsko zvezo tako potreben kot naš vsakdanji kruh".
Ta zmerni nasvet pa dandanes omalovažujejo od vojne podivjani Nemci.
Nameravajo namreč napasti Nizozemsko in njeno ne-dvisnost ter skušajo ustvariti pretvezo za vojno.
Zunanji minister Loudon je prod par dnevi izjavil v nizozemski poslanski zborniei, da je spor z Nemčijo zelo resen in mi smo že čuli, da se je nemška kaValerija pojavila na nizozemski meji.
Vso kaže, da je cesarska nemška vlada, računajoč morda na to, da je vsled stalnega, v zapadni smeri gibajočega se pohoda nemških armad v Flandriji in Pikardiji dejanski zagotovljena zmaga ter s tem tudi dobljena, pri-čola urejevati one teritorialno zadeve, ki bodo za jamčile Nemčiji pridobitve, pri katerih Ho vstrajala pri sklepanju mira.
Divjaško postopanje je značilno nemško.
Zavzoniajoč ozemlje naravnost med borečima se velesilama ter meječ na Nemčijo je bilo stališče Nizozemske v tej vojni izvanredno težko in polno preiskušenj.
Ne dvomimo, da se je nizozemska vlada lojalno borila za to, tla vzdrži korektno stališče nevtralnosti.
< V so zavezniki ob gotovih časih čutili, da Nizozemci v premali meri odgovarjajo njih prošnjam in prigovarjanjem, j«' treba pripomniti, da bi najmanjši znak pristra-nosti za stvar zaveznikov ali njih interesov dovedel do na|Mid;i strani Nemčijo.
( Vsarska nemška vlada pa ni čakala take provoka-cije. —
Njene zahteve, stavljene Nizozemski glede transpor-taeije vojnega materiala preko nizozemskih železme ir prekopov ne nw>rejf>biti izpolnjene brez opustitve nevtralnosti.
Nen*čija ve dobro, da ne more Nizozemska zavzeti sta-1 katero bi smatrali zavezniki za neprijateljsko in vsled kateregft bi bili upravičeni razlagati ga kot ugodnega za Nemčijo.
Na drugi strani pa ne more Nizozemska niti za trenutek misliti na to. da bi prijela za orožje na strani Nemčije.
Vse njene velike kolonije bi bile v tem slučaju izročene na milost in nemilost zaveznikov, ki kontrolirajo morja.
Ta mučni položaj ima Nemčija v mislih ter je vsled brez dvoma mnenja, da bo politika brezobzirne bru-napram Nizosemeem najboljše služila njenim ciljem, neposrednim in oddaljenim.

Jugoslovanska
0=

Katol. Jed nota
@
imeti, potem pa vsenazadnje še za , pečlarjia hiti! To pa zato. ker smo v mesta, kjer je do>ti tovarn, ki potrebu.ie.jo ženske pomoči. Ker pa imam pridno polovico, pa hodi v tovarno, da mi pomaga k boljšemu -/»vi jen ju. Najprej opravi vse doma. poceni pa gre oh pol 3. popoldne v tovarno ter pride ob ] 12. ponoči. .Ta? pa pridem ob 6. mi zvečer. Seveda, hočeš, nočeš, ali pa lačen biti, skuhaj si večerjo za sebe in mak*, ker nisem brez njih. Najtežje mi je. ko pridem umazan, pa mi pritečejo naproti- "ata. kruha", nli pa: "hitro ckuliaj. smo lačni." No. kaj hoč^m, pogledam po omari, če je kaj kruha, jim hitro od režem vsakemu en kos. da lažje počakajo večerje. Seveda, nisem sam na tum stališču, ampak nas je dosti. Ko bi se vsi zbrali skupaj, bi nas^ bilo toliko, da bi se gotovo kajzer vstrašil, če bi prav vsak samo vi-' lise proli njemu pomolil. Precej hi rekel: 4"Zdaj pa le bežimo!" še Karoička bi za seboj i>otegnil, da bi lažje bežal čez hrib in plan.
Skoro bi bil pozabil omeniti, da je v onem dopisu neka farmeriea pisala ter priporom-tla nekemu rojaka. da naj kupi larmo v sredi mesta ter da bo žvižgal, pa mu bodo banane in pomaranče rastle. No, akoravno nisem vnet za farmo. pa vseeno bi jo rad kupil, tako da bi samo žvižgal, pa bi rast-lo; ie najel bi par ljudi, da bi pomagali žvi/.gati, samo da bi več pridelali, da bi prej kajzerja uničili.
i Zdaj pa pozdrav vsem čitate-iljein in čitateljieam do prihodnjič.
Clevelandski zbadač.
Chisholm, Minn.
komur ne svetujem sem hoditi za delom, kajti rra delo jih vedno dovolj čaka. Zaslužek je pa dober, ako je kdo dober delavoe m se mu pocreči, da dobi dobro mesto. Ker pa je velika graginja, tudi 'dober zaslužek ne pomaga mnogo in človek zasluži le toliko, da se preživi.
Bilo je že precej toplo vreme, 20., 21. in 22. aprila pa je bilo tako mrzlo, da se ni .smelo iti iz hiše brez suknje.	*
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam esironi Amerike.
John M obar.
Pismo slov. vojaka.
Ustanovljena leta 1898 — tnkorporiram leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.|
GLAVNI URADNIH:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bi 251, Oouemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn, Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO Salld*, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. PHtabnrfS, r*.
NADZORNIKI:
JOHN GOTJŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" 8o. Chicago, 10. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. P03ENTA, Box 176, Black Diamond* Wash LEONARD SLABODNlk, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, MUk. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Dolnth, Mian. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. Hi
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vai dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarne ooiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bod« onrmlo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
SATURDAY
OCT MtAI
WHEAXLESS
V5T HO KAD C.fci'HT M £
r*>H» « HLUUA<T RXM <.X~.TMNIKk. WHItf
t
ftll
K.ir se dela t ice, so tukajšnje raTmere če precej povoljne, posebno za samce. Za očete pa ni ravno preveč dobro, zlasti, ako ima veliko družino. Fantje pa kar ne vedo. kam z denarjem.
Pml letom sem imela na stanovanju nekega rojaka, ki me je prosil, da naj spravim njegov denar. Prvič nisem hotela vzeti denarja ; ko me je pa prosil v drugič, sem vzela in ga imela spravljenega $1000 kakih pet mesecev, ko je šel iz stanovanja tor vzel tudi denar. Na moji mizi jra je stel; enkrat ga je naštel premalo, drugič pa preveč. Zdaj pa pravi, da sem ga ogoljufala z-» Ako bi to bilo res, zakaj pa mi ni tega t takoj povedal?
Zato pa svarim rojake, da ne spravljajo denarja svojili boar-d or jev da ne liodo postnli goijuti kot sem postala ja/. Fantje si naj raj.še kupijo Liberty b uide ki d< maša jo obresti.
I'ozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike.
Ivana Samce, Box 447.
pravljamo se tudi it' na drugo >iran v kratkem častL
^S tem tudi želim prijatelju F. Zvanutu, da bi dobil še eno le]>o zdravo rdeOo rožico, da bo kaj /*--nitve, potom ko pridemo nazaj.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam. fantom in dekletom v St. Louisu, .Vio., in Puebtu. Colo.
•T. ?te<pan.
Bat t. C, 7fHb Field Artillery,
Camp Logan. Texas.
VABILO na
VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi
društvo "SAVA" št. 18 SSPZ. v Girardu, Ohio, v soboto dne 4. maja 1918 v Slovenskem Domu v Girardu.
Pričetek točno ob G. zvečer. Vstopnina za moške ~>0 centov; darue so vstopnine proste.
Vljudno vabimo vsa sosednja društva iz Girarda. Youngstowna in Nilesa, kakor tudi |>osamezne rojake in rojakinje, da bi poselili to našo veselico. Za dobro postrežbo bo skrbel	Odbor.
T&d bi izvedel za na-dov svojega prijatelja JOSIPA C EG LAK iz Obrave št. J6 na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če ktlo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oprla-si. — Joseph Dadieh, Dtavis, Va.	(27-30—1)
I seem svojega prijatelja M ART I -NA PO VSE. Pred dveuia meac-eema sva bila skupaj na Eve-lethu, Minn. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za nj^ga. naj mi naznani, aH naj se pa sam oglasi, ker mu imam sporočati nekaj važneglL — Joe »Smith, Box 61, Strong, Colo.
(Cx 4. 27 — 5 3)
Rad bi izvedel za svojega brata XICK PEXK0, doma iz vasi Parje pri St. Petru. I*red petimi leti se je nahajal nekje v Westmoreland County. Pa. Ako kdo izmed rojakov ve Ainj. naj mi i>L'igovoli naznaniti, ako pa sam bere te vrstice, naj se pa sam zarlasi. — Louis Pen ko, 1842 E. 40. St., Cleveland, Ohio.
(27-30—i)
Rad bi izvedel za mojega prijatelja MARTINA OČKO. Doraa je iz Spodnjega Brezovega, fara Sevnica na Sp. Štajerskem. On že biva nad 10 let tukaj v Združenih drŽavah. Ako sam bere, naj se mi oglasi ali pla če kateri ve za njeirov naslov, naj mi #a blagovoli naznaniti. — John Salamon, Box 2, Momdtor, Wash.	(27-30-4)
RAVNOKAR JB IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS t bamb,
ki vsebuje j ako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto;
CEHA 30 CENTOV.
Velikost 20x27 inčev.
Slovcnic Publishing Company
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK.
KOJJJKX KABOCAJTir 8E NA "OLAo NAX0DA", VAJ V9ČJI &LOVEMWU SDnmOK V ZDK. HE2AVAH.
SEMEflBER Tm B^ys SDNMT—SSSS; THBESnfiT-^S^
<4QLAS NARODA'?
1XOXEVI0 TuBlTlBHIVQ POXPAIT
mm iAlBB, FlWfcl	' yHJCT BlfPIK. Tfa—nr.
m OerOmmOt mm*. Hi at Maafcattaa. Hwm tart OUr, ». T. •a Ma valja Bal aa tmmfh* Ba «afto lato aa aaato Haw York 9&00
m 9+ mm - ZZZZZZZiZZrn UM Za Mat lata m mmtc Iftm lacfl* 1M ■» itrt -----M> »a iDiiMBirtTo aa arto latft,,^^ UP
tiUUl NAJODA' l^aja mk daa imruemM nwtolj ta ptailhor.
Hi Al N1IODI" (-T«flca at t|» PaopK)
MM Irtry daj iniipt Btmdaji and EaUeaye
~~————'—™
^--- . . -----
UMU Ml m MaaoruO paHjan pa — Menmy Orda*.
9m mmmtM kaaja aantalhif fro^bna, «a aa ms tadl |«tJM Mk -_
"Sill V A I 0 D i"
■ awtaa« Bi,	WwJglWr.
Ttlafon : 287< Cortlaadt
Dopisi
New York, N. V. j
V soboto zvet'er 20. aprila je imelo društvo sv. Ane v^elieo \ ' dvorani sr. Vinka Zevnika. Izžre-J ban je btl zlat za pet dolarjev tet-j vzdiartjena je bila številka 201.1 Pro«i se, da ^e naj o*rla>i. kdor ima to štt-vilko. na spodaj navedeni naslov.
Tem potom se vsem najlepše zahvalimo. !>i so nas po«eTili s svojim obiskom ter nam pripomogli k večji zabavi in boljšemu uspehu. 1 ViporoTamo se tudi za ns.-• laljno naklonjenost.
Ivana Ovea. 1. tajnica. 40J E. S.!. St., New York City.
James City, Pa. I
Vedno fit am dopise v ••Glasuj Viiroda " in želim, da bi še mene j v kakšen kot vrinili, saj za kaj dru£f«^rs mi ravno ni.
Rojaki menda mislijo, da je že po nas. Ne. ne. rojaki, kar nas je; starih Amerikan^ev, nas ne spravi iz James City tako /.lepa. Re-mica^ je. da nimamo nobene zabave, pa. mošnji** k i rojeni, koeem reči. da dobro hranimo.
Večkrat sp je /e govorilo, da bi ustanovili kako društvo, pa so sedaj R-a ni. Dovolj ira#i je. samo enesfa dobrega moža je treba, da bi okrog nagovarjal, pa bi bilo hitro. Zdaj smo zavarovani tu p«i anek-ških zavoro valn.ua h. Cul sem, da vprvi«", če je kdo bolan, mu dajo; drugi«* ž»' nerodno; tretji"- pa nič. Zakaj potem plačujemo v tako društvo?
Delavskih razmer nisem Še nič menil. Naj bo, vam povem, da tiramo samo eno tovarno za stek-j lene izdelke, kakor jo bilo že ver-j 'vrat poročano v "Glasu Naroda". Dela se noč in dan, delavcev pa vedno manjka. Zdaj v treh trdnih ie prišlo okoli 40 črncev, pa mogoče v en^m mesecu bo le malo I ostaio od njih. Najmanjša ,plača je na uro. Tudi ženske so zaposlene v tej tovarni ter jih debi ;.e precejšnje število.
<Jd naših počlarjev na ni nič slišati. Ne vem, zakaj .se bojijo v javnost. Kakor slišim, se znajo lobro sukati okoli pečL Kaj znajo kuhat «li peči, mi ni znnno. to pa vera, da imajo neko čudno rdečo iuho vedno pri rokah. Kadar prideš k njim, takoj ti odkažejo prodor za mizo in pred seboj ima> iuho. l\i kako te siliio: *"L»aj. daj. zavžij. ti ne bo škodilo''' Pravijo %eveda, da se jim ne zameriš. Pi-ješ omenjeno juho, pa kako ti nneša noge! To je dobro, da imamo široke ulice. Pečlarski klub iteje 10 članov; kateri je za predsednika. ne vem.
Pozdrav vsern č it a tel jem in čitateljieam 4*r;!asa Naroda".
Skerličik.
Po toči je prepozno zvonitL
Camp Logan, Texas.
Tukajšnje vreme je preeej vroče. tako da bi se lahko jajce skuhalo nia solncu.
Tukaj r>a_s je precejšnje število vojakov, oko!o sto, oelih, črnili, rujavih. Med njimi se nahaja malo število Slovencev in kar nas je, I služimo pri artileriji in infanteri-ji ter nam že gro precej od rok z deset ali enajst meseci službe. Pni-
NAZNANILO IH ZAHVALA.
Tuenim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je tukaj v Lead vil le, Colo., umrl moj brat
JOHN VIDIC dne 11. aprila v najlepši starosti 28 let. Vzrok smrti je pljučnica. Pokopali smo ga 15. aprila na. katol iskom pokopališču v Longmon-tu, Colo.
Pokojni je bil doma iz Police pri Višnji Gori, kjer zapušča mater in eno sestro, tukaj nekje pa svojega očeta. On je bil zvesti Član društva Hrabri Slovani kt.. 17 ZSZ. v Frederieku, Colo.
Tem potom se iskreno -zahva-l.jujfMn vsem Jeadviibikem rojakom in rojakinjam, kateri so darovali krasne vence in ga stregli ob njegovi smrtni pnertelji. Pre-srčna hvala tudi družini Mišmaš za ves njih trud. Lepa hvala tudi vsern, ki so gA obiskali ter spremili na zadnji poti.
Dragi, nepozabni brat, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali: Mary fckerbina, sestra. Frank Čkerbtna* svak. Frank, Mary, Anna hi John, nečaki.
Erie, Colo., 18. aprila 1918.
Cleveland, Ohio.
Spet Vas hočem nadlegovati, 'vajti ne da mi žila. da ne bi napisal par bolj dolgih stavkov v list "Glas Naroda", samo če bo-;te imeli, g. urednik, z menoj potrpljenje.
Najprej hočem sporočiti javnosti, da je umrl tukajšnji ba^vti-itovski duhoven Rov. Josip Wolf, 'd je poučeval na St. Clair cesti. "Stanoval je na 12C0 E. 50. cesti. Zapušča ženo in tri otroke ter dva >rata v Pittsburghu, Pa. Rodil se ;e 25. deeembra 1872 na *vranj-:kcm. V Ameriko je prišel pred 12. leti Tako je življenje: .zdaj; ;mo, zdaj nas ni. Vjsc nas čaka »ta pot v večni počitek.	;
Sedaj pa še to: pričel je izba J jati dnevnik 44Enakopravnotst'\| <mont. kaj ca je neki bilo potreba. da je prišel na svetlo ter kan-] '%urenco delat naši "C. A." Joj, to je bil udarec za ta list, ko je zvedel o prori imeno\-aneiu listu \' Kaj bo neki sedaj pisal?
Kot redni čitatelj "Glasa Na-. vKla'* jra prebiram vsak dan, ko lomov pridem, ker mi »e najbolj •igaja ta list iz dopisi. Toda peč larski so se nakrat vj5ta.\*iii. Kaj ie teami vzrok4 Vem, <la trudne roke. I.e še kaj pridite na dan! Tudi jaz sem peičlar, ampak ne tak kot vi saraei; jaz som ož<Mijeii. To vara je smola, desno polovico
St. Louis, Mo.
I>ne 7. aprila je bila v tukajšnjem mestu velika parada, katere se je vdeležilo do 20 ti«*oč ljudi j. Pred sedmim i let i je štelo mesto 800 tisoč ljudij, koliko jih je nedaj, ne vem. Slovencev je okoli R' družin. Imamo štiri x»odporna društva in vsa dobro napredujejo.
Vreme se zelo izpreaninjta. Zdaj, ko to pišem, me kar v roke zebe; pred nekaj dnevi pa je bilo tako »orko, da seni mislil, da je že poletni čas.
Me«sto zelo nasrlo raste, kajti vedno zidajo nove hiše. Celo staro pokopališče zasipljojo.
Pred nekaj meseci sta' prišla dva slovenska rojaka iz afrmade. čes, da jih ne marajo, ker nista imela niti prvega državljanskega papirja.
Gospa Štorklja se je oglasila pri drneini Žvanut in jim je prarti-la krepkejra dečka.
Pozdravljam vse in rojakinje .širom nove domovine.
Poročevalce.
Jenny Lind, Ark.
Iločom nekoliko popisati razmere tukajšnje naselbine. Na drriHtvenem polju dobro napredujemo. Ded srno vsak dan. toda ni-
VABILO na
VELIKO VESELICO,
katero priredi dr. SV. ALOJZIJA št. -TSKJ. v Conemangh, Pa.. v soboto dne 4. maja 1918.
Začetek točno ob 7. nri zvečer.
Vstopnina 35^.
Tem potoni vljudno vabimo vsa sosednja drit.Štva iz okolice, kakor tudi j>osamezne rojake in rojakinje, da nas blaorovolijo posetiti v polnem številu na omenjeni dan. Za dobvo postrežbo in prijetno bahavo bo obilo preskrbljeno.
K obilni vdelezbi vabi odbor.
(27-30—4)
VABILO NA SEJO,
katero sklicujejo ŠT1KL SLOV. PODP. DRl'STVA v Greensburgu, Pa , na soboto dne 4. maja 1918
v dvorani tfospe Manje Miheuc
na Ilavdenville. Začetek seje on V«7. uri zvečer. Tem potom vljudno vabimo v^ ^ilovtncc iz okolice Greensburga,
brez ozira samo na člane, pripji-tlajoče temu :«li onemu podp. di*n-Stvn, da se kolikor mopoče v obilnem Številu v delež i jo naše vele-poniembne seje, na kateri se bo razpravljalo gl^de graditve Slov. Narodnega Doma v (»reensburgu. ' Torej vabljeni ste vsi Slovenci in 'bratje Hrvati, pripadajoči kate-1 remnkoli slov. društvu naše oko-lioe ali pa ne, da se vdeležite te 1 pomembne seje.
1 Na svidenje dne i. maja zvečer kliče vsem	Odbor.
(27 30-4)
GLAS NAKOPA, g?. APR. 1918.
Razkritje princa Lichnowsky-ja
-ooo-
JAOOW PRIZNAVA SEDAJ, DA JE ANGLUA SKTJ SALA PREPREČITI VOJNO. — PREJŠNJI NEMŽKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE PODAJA NEM ŠKO VERZIJO O IZBRUHU SVETOVNE VOJNE.
■OGO-
Troe translation filed with tbe post master at Neir York. X. T. on April 27. l»ifi. aa required by the Act of October «. 1917.
I-*red kratkim objavljeni spomini princa Liehnow-sky-ja, ki zvračajo celo krivdo na Nemčijo in njeno vlado so dobili oficijelni odgovor v obliki ugotovila, katero je objavil v nemškem časopisju von Jagow, ki je bil nemški minister za zunanje zadere v času, ko je bil princ Liehnowsky nemški poslanik v Londonu.
V svojih spominih dviga princ Lichnowsky naslednje obdolzbe proti Nemčiji:
—	Nemčija je onemogočila poskuse Sir Ed. Grey-a. da pritV do zbližanja z Nemčijo;
—	Politika Nemčije proti Franciji je bila provokativ-
ali izzivajoča:
™ — Nemška ori jen talna in trozavezniška politika je prisilila Kusijo, da se je priklopila ententi;
—	Nemčija in Avstrija sta hoteli svojevoljno izpre-nieniti dol«m-be j>og<>dbe v Bukarešti;
Nemčija je podpihovala Avstrijo na nap■ ^ na Sr-bi jo, da-i ni vno ni bil involviran noben interes Nemčije ter se je v polni meri spoznavalo nevarnost svetovne vojne;
Nemčija je zavrnila vse posredovalne predloge glede Srbije;
—	Nemčija je napovedala Rusiji vojno pod golo pretvezo — in
—	Nemčija si je želela vojne s Francijo in Anglijo.
ozemlje ter zabranD Rusiji prodirati nadalje proti jugu.
Princ Lichnowsky obsoja principe Bismarekove politike. Naši napori glede zbližanja z Rusijo so ostali neuspešni ali so se pa izjalovili. Rusija pa tudi ni bila volno naš najboljši sosed. Pod carin jo Elizabeto, kot sedaj je stremela Rusija po posesti iztočne Prusije ter je hotela raztegniti svojo obal ob Baltiku ter nadvladati Baltik sam. — Petrograjsko "okno" se je počasi razširilo na Li-vonijo, Kursko in Finsko ter dospelo do Alan otokov. — Poljska je bila pripravljena na invazijo proti nam. Pan-slavizem, ki je vedno bolj in bolj vodil rusko politiko.
je imel direktne protinemske tendence.
. * •
Mi smo želeli stopiti v vojno radi Albanije prav tako malo kot Sir Edward Grey. Vsled tega smo prists v konferenco kljub neprijetnim izkušnjam v Algeciras. — sir Edward Grev-u se ne sme odrekati priznanja za njegovo "spravljivo stališče na konferenci.!' Kljub temu pa je preveč reči, 4*da se ni na noben način postkvil na stran entente".
Res je, da je priporočil spravo v Petrogradu kot smo mi storili na Dunaju in on je tudi našel *4formule za dogovor". Na zunaj pa je predstavljal entento, kajti on je hotel prav tako malo kot mi zapustiti svoje zaveznike.
Na drugi strani pa je popolnoma neresnično, da — 'smo brez izjeme predstavljali naziranje kot se nam ga je predpisovalo z Dunaja". Nalik Angliji smo igrali — spravljivo ulogo tr priporočili Dunaju zmernost, o čemur princ Lichnowsky gotovo ve. Dunaj je celo dal ob raznih prilikah obširne koncesije (Dibra, Djakova).
Če princ Lichnowsky, ki je vedno hotel biti modrej-kot pa zunanji urad in ki je javno dovolil uplivati se )d zastopnikov entente, ni vedel za ta dejstva, bi vsaj ne >mel napraviti teh napačnih ugotovitev.
— Poslanik Szegveni sam ni pripadal k ekstremi >tom. Na Dunaju niso bili vedno zadovoljni z njegovim stališčem. Popolnoma neznano je meni, da je poslanik, s katerim sem bil skoro v dnevnem stiku, ponovno igral refren "casus foederis". Resnično je, da se princa Lichnowsky-ja skozi dolgo časa ni smatralo prijateljem na Dunaju. Kljub temu pa sem slišal več pritožb s strani marki-
ja San Giuliano kot pa s strani grofa Berelitolda.
#
* ■*
Ni resnično, da "se nam je Rusija v vsaki stvari u-dala". Nasprotno je ona podpirala "želje Srbije" ter par mest iz ozemelj, ki so bila pristno albanska. Rusija ni ime-'a nikakih življenskih interesov v Jadranu, a naši zavezniki so jih imeli. Če bi sledili nasvetom princa Liclmow-skv-ja ter zrli na cqlo vprašanje z ruskega stališča, bi bi-'o to vir ponižanja za Avstrijo ter oslabljenje naše skupine. Princ Lichnowsky se vedno boji ponižati Rusijo, a — dede ponižanja Avstrije je indiferenten.
: r o v j /dr.1 vil.t v / <1 r / u j e | o zdravje v tJrunn.jti.
KAKOR TONKA, ALI KREPČDX>.
Kakor zdravniki zatrjujejo, bi morala vas bo vati vsaka tor tka take stvari, ki bi ves nai telesni sestav utrjevale in bi bolniku v obče pomagale. Vsled tega priporočamo vsem boimai in siabot-rum osebam, da naj rabijo
S
everas
Babam d Late
(Severov Življenski balsam). Ta balzam je osobito priporočljiv pri zdravljenju navadne In pogoste zapeki (zabasanosti) neprebav« in bolestih na jetrih. Poskusite to tomko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno naj bi jemale to toniko stare in slabotne osebe. Natančna navodila so označena na vsakem zavitku. Cena 85c.
Dobi m ▼ vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO CEDAR HAPIDS, IOWA
na poročila centralnega urada.
—	Informiral sem fra o vsaki stvari, ki bi ^a zanimala kot poslanika, celo bolj kot je bila to v splošnem navada. Jaz nisem imel n^benejra povoda in tudi ne polno-moči, da mu naveden vire naših informacij. Prav posebno se je oziralo na to, da se ne kompromitira naših virov. Memorandum princa opravičuje popolnoma previdnost v tej smeri.
—	Ni res. da ni zunanji urad vrjel poročilom, da bo Anplija ščitila Francijo vspri.'n vseh okoliščin.
—- Nobenega načrta aktivne politike proti Srbiji se ni sprejelo v Konopištu (ob priliki obiska kaj-zerja pri Franc Ferdinandu). Franc Ferdinand sploh ni bil zagovornik vojne politike kot se je to trdilo o njem. Tekom londonske konference je priporočil zmernost in izločevanje vojne.
—	"Optimizem"' princa Lieh-nowsky-ja je bil ntalo upravičen kar je morda med tem časom »poznal, posebno vsled razkritij v procesi proti Suhomlinovu. Sum cesarskega kanclerja in podkan-clerja je bil upravičen. Kako pa se sklada to z ugotovilom, da m" nismo mislili na možnost, vojno ker je sporočil grof Pourtales: — Rusija se ne bo premaknila pod nobenim pogojem. — V kolikor se spominjam jaz, ni poslal Pourtales nikdar takega poročila.
(Konec prihodnjič.)
Uničen poljski polk.
rrue translation filed with the poet master at New York. N. Y. on April 27. IU18. as required by the Act of October ft 1917
Amsterdam, Nizozemsko, 25. apr. Kakor se preko Dunaja poroča poljski časnikarski agenturi, so n-krajinski kmetje v Podoliji zavrnili zahtevo poljskih vojakov za živež in so dobili tri škadrone petega poljskega polka ulancev.
Kmetje so bili oboroženi s strojnimi puškami in metalci min.
POZOR BO JAKI I
Slovenska-Hrvatska Z veza
▼ Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena 1. januarja 1903 v Calumet, Michigan.
Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich.
V	svojem odgovoru dolži von Jagow Lielmowsky-ja. da 4izrv na stvari z londonskim očesom", vendar pa priznava, da je bil Sir Edward Grey spravljiv ter "predlaga1 spravo v Petrogradu". — Nemški zunanji minister priznava nadalje, da "Nemčija ni mogla pristati v angleški predlog za konferenco, kajti ta hi brez dvoma pomenila ivsen diplomati«-en j>oraz za nas**. — Dostavlja, da je bila "najboljša in edino možna alternativa lokalizacija vojno (napad-na Srbijo, pri katerem bi se Avstrije ne motilo) in naj bi se vse nemške eneržije obrnilo proti temu cilju \ Novo zmanjšanje nemškega ugleda po svetn bi bila poslediea diplomatique uravnave eele zadeve, — pravi on. — in t«»ga bi se ne smelo prepustiti.
V	naslednjem prinašamo l>esedilo odgovora von Ja-gowa na memorandum Lichnowsky-ja, kot so ta odgovor objavili nemški listi.
# * •
— Ko sem bil imenovan državnim tajnikom v januarju	sem smatral nemško-angleško zbližan je kot zazeljivo ter sporazum glede točk, glede katerih so si naši interesi nasprotovali, kot dosegljiv. Na vsak način pa sem hotel delovati v tej smeri. Glavna točka za nas je bilo mezopotainsko-nialoazijsko vprašanje, tako zv. bag-dadska politika, ki je postala za nas vprašanje prestiža ali ugleda* IV bi nas Anglija hotela spoditi od tam, bi ne videl nobene j>oti, kako izogniti se konfliktu.
Kakor hitro je bilo to zame mogoče, sem pričel v Berlinu, razmišljati o sporazumu glede bagdadske železnice. Deležni smo bili sodelovanja angleške vlade in ]k»-friediea je bila. da se je ob izbruhu vojne skoro doseglo V[X>razum.
*
—	Ce pravi princ Lichnowsky. i a naše "avstrijske simpatije" nl-->o bile ugodne "ruskim interesom v Aziji", ni jasno, kaj hoee revi s Tfiii. Po izjalovljenju svojih naporov v iztočni Ariji 'Tekom j-usko-japonske vojne smo ^tali na sirani Kusije, ne da bi želi za To kako priznanje^ pričela Rudija zopet n svojo evropsko orijentalsko politiko (Balkan in Carigrad) in sicer z največjo eneržijo (Iialkan ^ka zveza. Buchlau, Izvolski).
—	Res je, da je imel grof Bereh-tol.i trotovo najmenje do Bolgarski* v konfliktu slednje z Rumun->ko, vendar pa je popolnoma ne-rr->nično, da smo mi sodelovali 7 njim. Bilo je z uašo podporo, da i«- dobil kralj Karol zadovoljiv iutr r Bukarešti Avstro-ograki kabinet prav gotovo ni vrjel, kot trdi to Lichnowsky, da "Avstrija Tii mogla računati na našo podporo pri reviziji pogodbe.'*
Da nas je markij San Giuliano že v poletju 1913 svaril, da se bomo zapletli radi Avstrije v svetovno vojno, je meni nekaj popolnoma neznanega. Prav tako malo vem, da je von Tschirschky že spomladi leta 1914 izjavil, da bo
kmalu izbruhnila vojna.
•
—	Z ozirom na ''značilne dio-frodke*', o katerih govori, sem. bil jaz prav malo informiran kot on sam. Dogodki kot angleški obisk v Parizu — prvi obisk Greya na kontinentu — bi bili sporočeni poslaniku in mi smo dali informacije ;>!»'tle tajne mornariška ]M>«rodbe med Anglijo in Rusijo, a on ni ho-t«*4 v rje* i!
—	če se princ Liehnowsky postavlja. da se mu je posrečilo dati kolonijalni pogodbi obliko, ki je odgovarjala našim željam, se ga n«> sme oropati te zasluge. Treba pa je bilo močnega pritiska, da se »a je pripravilo do podpiranja na šth želja z veičjim povdarkom.
—	Ce pravi princ, da je dobi* dovoljenje za sklenitev pogokibe potem ko je preje rekel, da se j« pogodba izjalovila, leži v tem na sprotje, kojega pojasnit p v prepuščamo princu. Ugotovilo Liehnowsky-ja, da nismo hoteli objaviti pogodbe, ker bi pomenila za "javen napeli". je insinuacija, katero je mogoče ]>ojasiiki le na podlagi ego-eentričnega pogleda na vsi stvari.
—	Pogodba bi ne imela nobenega praktičnega ali moraine««, n speha, — eden njenih glavnih ciljev je bilo ustvarjenje prijateljske atmosfere med nami in Angli-
jo. — če bi se nje objavljenje pozdravilo z ostrimi napadi proti * ;>erfidnemu Albionu" v našem anglfoob**kem časopisju in v j>arla-liivntn. To bi se bi-ez dvoma povzročilo z istočasno objavo tako-zvane Windsor pogo<lbe. Kriki proti angleškemu izdajstvu, katere bi brez dvoma povzročilo nasprotje med besedilom Windsor pogodbe in onim naše pogodbe, bi >e moglo komaj zadušiti z zagotovilom angleške bona fides.
•
—	Z upravičeno previdnostjo smo nameravali objaviti besedilo pogodbe ob ugodnem trenutku, ko bi kritika ne bila tako akutna; če mogoče skupno z bagdadsko pogodbo, katero se je ravno sklepalo. Dejstvo, da se je sklenilo med Anglijo in nami dva velika dogo vora, bi olajšalo sprejem pogodb ter bi pomagalo priti preko napake portugalske pogodbe. Bil je naš razmislek radi učinkovanja pogodbe, s katero smo hoteli i2boljšati ne pa poslabšati razmerje do An glij^, ki nas je zadrževal pre<l objavo pogodbe.
—	Tudi je resnično, čeprav ne direktno, — da so bila razmišljanja v onem času pod uplivom naših naporov zadovoljiti svojim ekonomskim interesom v portugalskih kolonijah, kar bi bilo bolj težavno, če bi se pogodbo objavilo. Prine Lichnowsky morda ni mogel vi.leti teh razmer iz Lon-doita, vendar pa bi moral zaupati našim sklepom, mesto da stavi svoje nsebn«- motive in domnevanja na mesto pomanjkljivega spoznavanja. Med angleškimi državniki bi bil prav gotovo na.šel razumeva-njv naših argnmentov.
—	Govori poslanika so izzvali v naši deželi številne napade. Zavzemal se je za ustvarjenje boljše atmosfere, v kateri izključno bi moglo postati zbližanje godno zahtevajoč, naj se v našem javnem mnenju daje izraba zaupanju v našo angleško politiko in v našega londonskega poslanika. Naš londonski poslanik najbrž ni jemal v pošte v našega javnega mnenja. Na vsako stvar je zrl z londonskim očesom. .
•
—	Obdolžbe proti ministrstvu sc neutemeljene. Hočem le povdariti. da se princa Liehuewsky-ja ni pustilo v temne ^Iede " najbolj važnih stvari", v kolikor je prišla vpoštev njegova misija. Liehnowsky pa je imel o&ividno nagnenje da »e je bolj fnifal aa svoja lastna opazovanja in mnenja kot pa
GLAVNI ODBOB: Predsednik: FRANK GREGORICH, Box 2». Dodgevllle, Mleto. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveleth, Mina. Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Borgo Block, Calumet, Mleto. Zapisnikar: MATH I AS OZAN1CH, Seventto Street, Calumet, Mleto.
; VINCENT ABB ANAS. First National Bank, Calumet, Mick.
NADZORNI ODBOB:
I nadzornik: ANTON GERZIN, Eveleth. Minn IL nadzornik: JOHN B. MALXAR, Calumet, Mich, ill. nadsornik: PAUL SHALTZ, 209 Seventh St., Calumet, MJLcfc.
POROTNI ODBOR:
1. porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn. EL porotnik: VILJEM M1HELIČ, Calumet, Mich, m. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Min*
POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St, Laurium Mleto LUKAS STEFANEC, Calumet, Micto. MARKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR JOHN S STE F AN EZ, 268% First Arenue, Milwaukee, Wis.
ODVETNIK:
ANTHONY LUCAS, Calumet, Mich
Opo«bo.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe članov ln danlc naj se pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel, 81ovenlc Croatian Union, Borgo Block, 5th St., Calumet, Mich.
Denarne poSiljatve naj se poSilJajo na blagajnika: Vincent Arbanas First National Bank, Calumet, Mlcti.
Prošnje za novo pristople člane in članice naj se po&Iljajo na vrhovnega sdravnika: John S. Stefanez, 268% First Ave., Milwaukee, Wis.
Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn.
Uradno glasilo: GLAS NARODA
IZ GLAVNEGA UBADA SLOVENSKO-HRVATSKE ZVEZE.
Najuspefinejt mazilo za ienske lase, kakor tudi ■a moike brke tn brado. Od te ca mazila sra ■tejo T 6tU) t>
«tl ln dolgi laajt kakor tudi mo ftklm krasni brki ln brada ln ne bodo odpadali ln osivelL Bevmatlzem, kostl-boi ali trganje t rokah, nogah in t križu, v osmih -tneb popolnoma osdra-vlm, rane opekline, bule, ture, kraste ln grinte, potne noge, kurja očesa, oseb-Une v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo bres uspeha rabil mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj
Krasni žepni KOLEDAR let* 1918, pošljite 4 cente za poštnino.
JAKOB WAHCIC,
«7*2 Bonna Ave. Cleveland. Okli
Deseto glavno zborovanje se priene dne 19- avgusta tega leta v mestu Eveleth, država Minnesota.
Poleg pravil in sklepa glavnega odbora se morajo delegat je voliti v mesecu maju. in naznanjeni biti na glavni urad Zveze najpozneje do-ali dne 15. junija 1918.
Xa isti Keji se volijo tudi namestniki. Torej vsakemu delegatu se mora voliti namestnik. Pravilno izvoljeni namestnik prevzema mesto delegata v vsakem slučaju, ako se je delegatu najsibode iz kakoršnegakoli vzroka nemogoče udeležiti konvencije, ter isti postane pravomoeni zastopnik društva, z vsemi pravicami in dolžnostmi.
Ker niso pravila zadosti jasna glede poknitja stroškov, katere bodo imeli delegati za čas zborovanja, se je zadeva dalj easa pretresala na seji glavnega odbora. Koneeno je prišlo do zaključka, da se v tem oziru ravna kakor na prejšnji konvenciji. Torej stroške za vožnjo plačajo društva delegatom za prihodnje zborovanje. Za izgubo časa, dnevnice se bode pa plačalo iz zve zine blagajne kakor bode določila konvencija.
Za pokritje stroškov konvencije b^de razpisan posebui doklad 50c. v mesecu maju na vsaopga člana Zveze. Omenjeni doklad mora plačati vsak Član in članica brez izjeme z rednim asesmentom v mesecu maju, neglede za koliko je zavarovan.
Od zadnje konvencije so se razmere zelo izpremenile. Stroški Zveze napram veliki draginji so se skoraj podvojile. Glavni odbor je to zelo premišljeno zasledoval tako, da kljub temu vedar ni zahtevalo niti enega posebnega doklada. Zaraditega se upa, da ne bo tudi temu dokladu prigovora od strani članstva.
Onemogli Člani, kateri želijo predložiti konvenciji kako prošnjo za kako izredno podporo, se tem potom opominjajo, da se strogo ravnajo po pravilih v tem oziru. Vsak naj čita pravila, točko 113, in se drži natančno iste*, kajti prošnje, katere ne bodo narejene v smislu pravO, se ne bodo upoštevale.
Po zadnjem glavnem zborovanju je prišlo več protestov od strani članstva na glavni urad Zveze, proti raznim sklepom zadnje koiiveneije. Torej zdaj je zopet čas za ukrepanje, vsak član lahko izrazi svoje mnenje v glasilu, ali pri društvu kaj bi bilo po njegovem mnenju za dobrobit organizacije. Zaradi tega so prošeni vsi, kateri imajo na srcu ali v mislih kake važne spremembe, da iste objavijo v glasilu, kajti s tem se da priložnost in čas delegatom in članstvu, da se lahko nasvet dobro pretrese, ali je isti za dobrobit organizacije ali ne. Doba za razne nasvete konvenciji in razna ukrepanja v glasilu je določena od dne prvega maja do dne prvega avgusta, to je polne tri mesece. Hrvatski dopisovalci lahko pišojo v hrvatskem gh: šilu. slovenski pa v slovenskem. Y*ak dopisovalec se opominja, tla si dobro prebere pravila in o točka 114. predno piše v glasilu.
Anton Geshel, gl. tajnik.
Proti Burboncem.
True translation filed with the post
muster at New York. X. Y. on April J7. 1!>1S, as required by the Act o£ October 6» 1917.
Amsterdam, Nizozemska, 2"». apr Berlinski Tajreblatt prinaša ^lede če dunajsko poročilo:
" Člani avstrijske hiše sestali v palači nadvojvode (katerega?) ter sklenili, da se potom nje pra predoeijo cesarju posledice, katere bi moglo imeti delovanje čla nov burbonske hiše iz armade, ki ži ve izven države, na interese hab-sburško-Votarinške hiše.
Tzfila Je knjižica:
DVE ŠALOIGRI.
Knjižica vsebuje dve igri:
-Carlueva ženitev
ln
TRIJE ŽENINI** rer stane samo 25c.
Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj Jo hitro naroče, ker 1»-Bla je v omenjenem Število.
V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niss v ceniku označene.
Naročilom priložite denar ta pofiljite na:
Slovnic PaMtskiag Coapiij
82 Cortland! SL, New York. N. V
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azija celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami. Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampamr ter zastave Zaveznih držav.
Nase rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerega so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Ka karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zap ado od Ljubljane.
Vae je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokl«r zaloga ne poide.
V istem <*a>u so m- vršila pogajanja glede portugal-sih kolonij, s katerimi je bil pričel grof Mettemieh, nadaljeval z njimi baron Marsehall in katera je zopet vzel v roke prin«* Lichnowsky. Nameraval sem doseči sporazum tudi jrlede nadaljnili vprašanj, kot naprimer glede iztočno-azijskih vprašanj, katera sem hotel spraviti na površje po hagdadski uravnavi. Izpustil sem b rodovno vprašanje, kajti sporazum glede te točke, soglasno s prej-šnimi skušnjami, bi bil težaven.
Nočem razpravljati o albanskem vprašanju, kajti vršil se je še pred mojim vstopom v urad. V splošnem pa želim pripomniti, da se mi taka absolutna neinteresira-nost v zvezi z Albanijo kot jo priporoča Lichnowsky ne zdi mogoča. Nasprotno bi bilo duhu naše zveze, če bi popolnoma ignorirali življenske interese naših zaveznikov. Tudi mi smo naprosili v Alg<* iras zadevi Avstrijo za pomoč in stališče Italije v onem času je povzročilo med nami nesporazum.
Nadalje se mi je zdelo nemogoče ne voditi "trozvez-niške politike" v vprašanjih, tikajoeih se naših zavezni-i kov. Italijo bi se v takem slučaju tiralo v naročje entente, Avstrijo bi se izročilo Rusiji in trozveza bi prenehala obstajati. Mi sami pa bi ne bili v stanu udejstviti svojih ekonomskih interesov na iztoku brez vse mogoče podpore. Celo prine Liehnowsky ne zanikuje. da smo morali; zastopati tam velike ekonomske interese. Dandanes pa ekonomskih interesov ni mogoče še nadalje ločiti od litičnih interesov.
—	Da je Petrograd želel neodvisnost sultana, je trditev, kater*4 prine Liehnowsky ni mogel dokazati. To ^ ugotovilo nasprotuje ruskim političnim tradicijam. Če bi ; ne imeli v Petrogradu vpliva, katerega je pridobil r.a nas j baron Marschall, bi bilo za nas težko mogoče ohraniti si svoje ekonomske interese v Turčiji v zaželjenem smislu.
—	Če nadalje prine Liehnowsky izjavlja, da smo "potisnili Rusijo, svojega naravnega prijatelja in najboljšega soseda, v roke Franciji in Angliji vsled svoje orijentalske in balkanske politike", nasprotuje s tem, zgodovinskim dejstvom. Bilo je šele potem, ko je princi Gorcakov obrnil politiko Rusije proti osveteželjni Fran-
f^jii, da je Bismarck sklenil stopiti v zvezo z Avst ro-Ogr-sko. Potom zveze z Rumunsko je zabil Bismarck klin v
NA FARME!
Bodite neodvisni.
Ml imamo najlepše farme v Ohio in Pennsylvaniji, vse so blizu Železnic in farmarskih naselbin in ne kupujte far-, me kjer morate leU» in leta rova ti kamne in korenine predno začnete pridelava ti, kupite od nas iSfidčene farme kjer začnete takoj z pridelkom ln življenjem. Mi imamo vse obdelane in vsake velikosti prav po eeni farme in vam garantiramo da lahko izberete ravno kar si poželite. Skoraj ua vseh farmah so te hide in druga jioslopja. Naša družba je slovanska in pišite ta« koj po cenik in katalog in vam odgovorimo ▼ slovenskem jeziku na vsa vprašanja. Toraj ven iz dima na zdrav zrak.
Pišite takoj ali pa pridite v oaS urad da vidite pridelke sami.
R.'T. HUBDLE LAND COMPANY, |	JSM^ dMh
•»". največji ikwwulrt dnevnih v Z*> AAAA® _ MAM
CH.AS SAgQDA- 27. APE. 101,
Z A KRUHOM
POVEST Poljski spisal H. Sienkiewicz.
^ Nadaljevanje.)
Toda potovanje se mu ni dopa «JhJ«> tako. kakor je pričakoval. V
Hamburgu m> jti pripravili ob ve li'«o denarja it. tukaj na ladji *e J/ bilo treba voditi v skjpni ka* jfoti f»od krovom t-trganje brodi« m pretimo morje ni dobro vpli-\ aio nanju. Nobeden uju m r»z-um*k! in t udi ena nikogar. Rav-j itaii «o / njin.a kakor / nekako robo; s i\ali ju. knkor }M#leg co*>lc| >ei« '• kamen . frw|)odjr NVajci so' utninjali norčij« i njim in Marico. Opoldne, ko so se v»t gnetli s po n'kIk*iii h kuharju, odrivali so ju| «*<» k«tji<*a, da sta skoro /e mrla «*L gladu. V kratkim, »«lab«» j* jima' je godilo na trm brodu, kjer <tai biki oMualjeiia med tujine:. Mimo' b<»/j«ira var^t^a ni»:a «"utila nadj wi«ij	<K"-e sam je pred
dekiriun »krival svoje občutke, pon kal čaj»ko 17 ene strnili na diujfo, veleval \>aki čas čuditi ne Martei ter tudi sam se je čudil \ >r>au. a zaupal ni aibovttf. Včasih itd je (irevi^i e«4«> boja/"!1., da moiebiii ti * pokanje** — kakot j<" ».»»»j«' sovrstnike imenoval — dajo riba v vodo vreči, tla bodoi nemara hoteli, d;t bi svejo vero! ir.pr«-m«Mrfl, riti podpisi nekak pa J pir. Ha, Mo ryreernf!
1'aniik kam Ki je t**'- in dan hi-t»*l naprej po morski yladini t«*r tr»-sel. btteal, penil vodo. oddi-haval m- kakor fiwoj i*i vlekel *a
nehoj p Milili #••!» pr» >d ajeojenib
i*k«-r, do/«leval se um je kot polk >* n* /nmuui in *noč«iA neranui. iMim hi iMijgmi n:u je nli<*k»l]i »»?•«♦«■ kar p* je svoji hčeri pum« prikrival; kw»iti -ta |>olj*ki kmet,
j.» l il se<iaj pravi otrok, ne ve toč m -vet*»vat», za\ i»a*n %fdinole od pr»»vidiw*"ti \#*ry. V'-*«, l ar je ri-
de! in km g« je ol*dojalo. ni se za-' moglo urediti v »skrbi pn!ni g*a\i n kaj čuda torej. da mu je sedaj, ko je sedel tu na g nomadi vrvi j, ^klonila m- ta «lava pod breme-, nun te/ke negotovosti tet- od ža-!osti upad a Morski vetrič mu je igral okrog ušes in mu neprestano ponavljal besedo: "Upnica.! I ipniea!"' ter zažvižgal včasih ta-j , ko, kakor .so žvižgale Upniške pi-jšealke; a *dnce ga je povpraAe-J Jvalo: "Kako s»- imaš, Lovro! IJilo sem v I.ipniei..." Toda parnik je brodil vodo čedalje močneje in dimnik se oddihaval večino hitrej-J jie in gta«nejše — kakor dva zlob-J na duhova, ki sta ga vlekla dalje {in dalj*- f«d lipniee.
V te:u i-asii so plavale v du*i' Marice druge misli jri dnitri spo-J nikii; plavali tako. kot oni peneči' vinlni pr«>d za parni kom in kakor one ]>tiec za krmilom. Spominjala s<j je. kako je v jeseni pozno na' v«s'-er, :»»• dol^o ;ircd odfattdtmi, sla' k vodnjaku v lapuici f»o v«*do.* Pr\-«- mt'fdt' ko /f zamišljale na' nebu. a ona je vlekla vedro ter^ j p«-la: ".'anko je konje napajal, a Katica > oiio 'ajemala ', — in bilo j: j«« p»i	tako tesno, kakor
!i.-"tovki, ki še pr»"d »nHetom ža-lof.rio /vruoli. .. Pa s/- je začni o, od ■ rn«Hsa lenft se«i jtvižeanje in .^ii-.«^! Sii4.»lj.tk. konjar ji j«- da-| jal ^Mg^iijc. da vidi. Itako se ve-J dio prhfiblje in da tudi kmalu pri/eue s t»a*e. V tem jo nekaj za- i <ion»Mo. on je piijalial. skočil niz žrcl»ca, ktu^sel svetel šoj>ek in kar ji je takrat pripovedoval, na to se je *edaj spominjala, kot na kako liat*!i;«-niCMio pt«*MBUL ZatisniLt je o.-i ter zdelo se ji j<', dn ji »Jakob vnovič šepeta s treso«'ii:ii se «rlas< >m :
"K^r 'i je tvo.i <rT-e tako izmislil. tudi jaz Iz-ftopim iz shižbe.J bajiico prodam, zemljišče prodam in pojdem... .Marica meja", ,j«'	k r.jej, "kjer boš ti.j
tja tudi jaz k:ikor /rjav po zraku! pob tim. kakor raca po vixli pr;-]>lavam. kakor zlati prstan se po cest. pot oT-i m in najdem tebe. e<li-no! Kaj bi mi bil ta svet brez tebe .' Kamor se ti obrne«, tja poj-dem tudi jaz, kar se s teboj /jfo-| di. z«d<Kli se tudi z menoj; eno jej n:una življenje in ena smrt; a kakor -»<-ni ti tu nad to hladno vodo olH>ial. naj mi sam<> lV»<r odpunti. al:o le ja/ kdaj zapustim. Marica j moja edina''
Sjwm.inr.ije s.- teh hrs<-1, je vi-i dela Marica tudi oni vodnjak in, a eliki rdet lvasti iiif*se>e nrnl Imm. <la. tv.di Jakolia je videla kakor >ivoga pred ckčmi. V teh mislih je našla veliko olajšanje in tolažbo. Jakob je bil denen fant in zato je •verjela, da izvrši, kar je rekel. Ah. želela bi si sedaj samo. da bi bil sedaj tukaj — pri njej — in da bi ž njo v red i>osluša! ta morski sum. Ž njim bi bilo tu vese-lojic in mirnejše, ker on se niko-e.ar ni bil. t«-r svetovati si je znal w!ej in j»ovs«.di. "Kaj dela se l d*j v Lipnit-i. ko je moral ".am ž*11 prvi sneg za pasti? Pošel je morda} s sokiro v i-oki v les po drva. ali: Morda konje oskrbe je. ali so ga. - nabiti od dvora s sruimi kam po j slali. ali nemara posekuje les Ffcn Imi . Kii1 i« ^edaj on. moi pri-
S!:ui "*. . . . . i lil pri tel: s^MUomih je valela
d<kliiui > duhu Lipnieo »»ovseni
tako. kakoršna je % resnici bila,
škripajoči snecr na i»otih. rumeno
zarjo trosi črnimi vejami brezlist-
uatih dreves. «"eto \*ran krokaio-
čih in p«»letajoeih od lesa v vat>, dim. valeč se iz dimnikov na kvišku. zamrznjeno vedro pri vodnjaku ter v daliavi rtrmen in s sne*?om zasut traj.
Hej. A]*e je ona -edaj! Ksir. jo je očetova vol ja privedla! V daljavi. kar je bilo z očesom dotrle-d«rti. je povsodi le vr»d.i in voda, zelene brazde m >>eiiasti o«roni ter na teh neiz^neimih vodnih poljanah samo ta edini brod. kakor za-blodela ptica • neL-o zgoraj, pu-.š'ava spodaj, velik šum in kakor pl i* t»*r letovanje vetrov a tam pred b rod o m je nemara deveta dežela. najbrže /e kraj sveta.
^'roma-ni Jakob! AH mari i>o-jrediš pot xa njo. nari iwileris kakor sokol po zraku, poplavaš k.°-kor ribi pr. ko votle, ali misliš fail i li nanj® v Upnici ?
Solnee se je prolapoma liAsribalo k zatonu ki izapadalo v morje.. Na čarobnih valovih se je razgrnil široki prod solne ni h žarkov, zažauil kakor tekoče zk»to, izpre-menil b»k*-ial. zabltščal. vzpia-polal in naposled preminul nekje v daljavi. Parnik, ki je bil ba>: k renin orpjenenui žaru prrpla-i val. ie j rodil — kakor se je dozdeva lo — pred seboj b^oce sobi-1 ee. !>im. valeč i/, dimnika, je zardel, jadra in vrvi so postalo rdečkaste, mornarji so začeli peti in medtem se je krcur solneliih' žarkov neprestano manjšal m če-j <lalje nižie nagibal v zaton, t ez ki-itko je bila nad valovi le polovica scrlnea. potem samo še poslednji žarki in konečno se je po celem zapadu razlila edina velika zarja ter ni bilo možno razločit i v tem ognju, kje se konča svetlo-' ba valov in kje se začenja nebo; ozračje in voda sta*- enako na-j vzela svetlobe, ki je počasi uga-ševaia: morje je .šumelo n velikim, toda prijetnim šepetom, tako, kakor bi molilo svojo večerno ;aoli-tev ..
V t a tem t renu t ku zadobiva eb>-veška duša krila, česar se ima spominjati, pomni, kar je ljubila, ljubi strastno in goreče, k čemur teži. k tenr.i leti. Lovro in Marica sta ^>oznala že tudi sedaj, da, čeprav ju ie parnik odnašal kakor veter opalo listje, vendar njiju
rodno drevje ni tam. kamor sta' namenjena, nego ondi, odkoder' sta odhajala. Zemlja poljska, ta zemlja plodov it a. raze večajoča se' kakor laueuo polje, vsa z drevjemj zarasli a, s slamnatimi strehami pokrita, nolna lok od trave zelenih in lesketih se od napeljane vode. polna št r ko v, lastavie, križe v ob eestal;. 4»elih dvorov v sredi lip. ona je zeenlja, kjer ropato kapo k nogam pokiadajo ter po-| zdravijajo: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!", nakar se odgovarja:' "Na veke vekov**, fhia je zemlja' ve!možna, ona mati najslajša, ona tako častitljiva in ljubljena nad diuge na svetu' Zatoi-ej,\ar njuno kinetiško srce popreye ni čutilo, to je čutilo sedaj. Lovre je snel kapo z glave: svetloba za-padajočega jsolnca mu je padala na osivel«* lasi. njetrova misel je delovala: ubožec, celo vedel ni. kako bi imel povedati Marici to,1 kar je čutil... Napoved je rekel:
' '.Marica, dozd&va se mi, kakor bi bila pustila nekaj tam za morjem."
"Najina sreča in ljubezen je tan; osteb. .."" odgovorila je tiho deklina ter dvi<mila pri te«m -o"i kakor k molitvi.
Medtem se je stemnilo • popotniki so TKrlagonia odhajali raz pa-j lube (krova), toda, na parniku je bilo {ril-anje nenavadno živo. Po krasnem volnenem zahodu ne biva noč vedno mirna in vsled tega soj se neprestano glasile piščalke mornarskih poveljnikov in mornarji so snemali jadia. Zadnji ru-tlečkasti žar je bil že ugasnil na morju se je jela dvigati megla iz vode; zvezde so zawigljale na nebu in br4o zopet izginile. !Megla je postajala vsak iiip gostejša J zakrivala nebo, obzorje, da, tudi vimotni pariuk. Le dimnik je bil še videri in poleg njeea stoječi jambor: postave mornarjev so začenjale biti enake sencam. Rno uro {wzneic se je zaganilo vse v !»elka*to meglo, celo tista svotil-liiea, ki so jo obesili na jambor in i-kre, ki so prišle i/, dimnika. Parnik se skoro ni gibal. Človek bi dejal, da so valovi oslabel: ter se razlili pod težo megle.
Noč je bila v ranici nekako
s^pa fn tiha. Naglo v sredi te tišine se je začni iz uajdaljnejše brezkrajnosti obzorja čudovit trosč. Sum je bil nalik težkemu sopenju ogromnih prsi j, ki se je čedalje bolj približevalo. Včasih se je dozdevalo, kakor bi nekdo v tej temoti klical, potem so se zopet oglasili celi >bori gla*ov v daljavi, a vsi so doneli neizmerno žalostno, jokajoče. Ti slasovi so dohajali »7 temote »ti daljave k brodu.
Mornarji, ko zaslišijo tike gki-sove. govore, da burja kliče vetrove iz pekla.
Glasovi iri povelja so postajali čedalje resnobnejši. Kapitan, oblečen v lakiran plašč, je stal rta vzvišenem mostu, častnik pa je zavzel svoj navadni prostor pred osvetljenim kompasom. Na krovu že ni bilo nobe»ne«£a potnika
Tu-H Lovro in Marica rta bila vstopiLa v skupno kajuto pod krovom. Tu je bilo vse tiho. Svetloba svetilnie, pritrjenih k zelo nizkemu -stropu, je turobno razsvetljevala notranje prostore in skunine izseljencev, sedečih tu polee svojih ležišč pri .«teni. Ivajuta je bila prostrana, četudi, kakor vai prostori četrtega razreda sploh, neprijetna. Strop se je vezal skoro iz oi>očjem broda. zato so bile tam postelje, oddaljene ena od druge si preprogami, bolj duplu podobne iiego posteljam — sploh je ves prostor izsrledal kakor ogromna pivnica. Zrak v njej je bil ves za-duliel od posm olj enega platna in brodnih vrvij, od morske vode in vlade. Kje bi se tu iskala primera s krasnimi prostori prvega razreda™ Vožnja, naj bi tudi trajala le kaka dva tedna, zastrupi v trkih prostorih pljuča z nezdravim 'zrakom. obličje »e pokrije z na bul d o bledico, da, često se tam pr»ra»» človeka tudi škorbut.
Ijovt«^ in njegova hči sta bila danes stoprv četrti dan »na pe»tu. ali kdor bi bil primerjal Upniško Marieo. zdravo, polnega, iden'ega lica. s sedanjo shujšano in skoro bolno, ta ie več ne bi poznal. Stari Lovro sam je orumenel, kakor vosek, kajti prve dni nista šla na krov. Mislila sta, tla ne smeta. Sploh kako bi tudi vedela, kaj so
sme in kaj ne? Bala sta se skoraj tram: i. karmoli oditi od svojih eulj! Sedela sta torej pri njih, pa. ne le samo ona. tako .so sedeli vsi. S takimi euijami izseljencev je bila zasuta vsa kajuta. kar je še bolj poni nože valo oje nered in turoben izgled. Pernice, obleka, hoana različno orodje in ko&itre-no posodje — to vse je bilo razmetano v večjih in manjših kupih P1 vsem oodu. Tu par a m so sedeli na njih izseljene!, skero sami Nemci. K ni so žvekali tobak, drugi pušlii iz pip in klobčiči dima so se odbijali ob nizki strop, sk u olj a je se tam v do Lira porvesma ter zakrivali svetlobo svetilni-. Nekoliko otrok je tam po koleh jokalo, toda navadno zavo gibanje je prenehalo, kajti megla je navdala vse z nekako žalostjo, bojaznijo in nemirom. Skušenejši iz-srtljeuei *> vedeli, da grozi burja, de. nikomur že ni bilo več tajno, tla se bliža nevarnost in morebrti celo — smrt ..
Lovro in Marica nista, zamogla' nič trotovega izvedeti, prvmtla je bHo dobro dišati, kadar so se duri v kajuto odprle, one grobne glasove i.', daljave ve<1no bolj in bolj sc bližajoče. Sedela sta oba v kotu kaj nt e na najvišjem prostoru blizu b rodnega rilca. Tu je bilo guganje prav občutljivo iu zato so nju ostali sopotniki semkaj porinili. Stari Lovi o so je hranil < kruhom, še lipniškrni, a deklina, ki ni rada lennšibi, si je [s-pletala na noč iasi. 1 Čoz nekaj	je vzbudilo
splošno molčanje, pretrgano le ik> otročjem joku. tudi v njima začudenje.
'"Kaj da danes Nemci tako tiho j sede T" je-vprašala Mariea*
* Kaj jaz vem?!" odgovoril t po .svoji navadi Lovro. j '* M.o« la imajo dane; akk praz :uik ali kaj..
V tem se parnik jireeel tako silno, kakor da se je grozno ustrašil. Kositi ena posoda, 'ležeča naokrog, ie žalosno zažvenkljala. žar v svetilmcal« je poskočil ter nwk-JK^je zabliskal in nekoliko prestrašenih glaso\ je jelo vpraševati •
v Dalje prihodnjič.)
KUPUJTE!
KUPUJTE!
Bonde vlade Zdr. držav za
TRETJE POSOJILO SVOBODE
4'k obresti 4'U
teči začno 9. maja 1918 in se izplačajo 15. septembra in 15. marca vsako leto.
Bondi se izdajajo za svoto $50.00, $100.00, $500.00, $1000.00 in za več ter so' zreli dne 15. septembra leta 1928.
«
Za vse podrobnosti vprašajte svojega bankirja, gospodarja, pastoija, duhovnika, predsednika vašega kluba, ali organizacije ali lokalni 4	-
ODBOR ZA POSOJILO SVOBODE.
VAŠA DOLŽNOST JE, DABpjPnB
WW Držati svoj denar v varnostnih depozitnih škatljah ni patriotieno i« ni dobičkanosno. WW Skrivati svoj denar je nevarno, nepatriotično In ni dobičkanosno.
Investirati svoj denar v TRETJE POSOpLO SVOBODE je
DOBIČKANOSNO, VARNO IN PATRIOTIČNO!
To bo pripomo^o k zmagi! To bo dovedlo MIR!
m.AS xaroda.
Reformacija m socialni boji slov.
kmetov
L	__
Kmetski upori in kmoTske Tojne niso bile nič nenavadnega v zadnjih stoletjih srednjega reka. Zgodovina
nam pripoveduje o nemških, francoskih, čeških, op-skih. v prej o angleških in italijanskih knwtskih vojnah. T11-sloreiuiki in slovensko-hrvatski kinoteki upori so važen dokument v kulturni in irospodarski zgodovini našega naroda in njegovega so*-, življenja.
Neznosne družabne in socialne razmere. towieljeT-e rut nnjialostnejši dedšciui srednjega veka, na popolni \ brezpravnosti pri prostega ljudstva, so nudile veliko množino razMtrenih snovi, ki so se vžgale in gorele v velikem plamenu socialne nezadovoljnosti, kakor hitro se je užga-la ena sama iskrica.
i Hifliti se torej ni, če je bil mnogokrat povod najsrditejšim kmetskim uporom sam na sebi malenkosten in krajino lokalen.
™ Uvod v žalostno zgodovino tedanjili socialnih bojev kmetov tvori — denarno gospodarstvo, ki jo počasi izpo-t drinilo staro komodno naturalno gospodarstvo. —
Kmet ni obdeloval le zemlje svojega fevdnega gospodarja, temveč je moral v vojnih časih — posebno pri nas!
tudi sam braniti zemljo svojih gospodarjev in naposled tudi nositi vsa težka bremena dolgoletnih vojen! Razvoj most in trgov, ki so pospeševali novo denarno gospodarstvo, je pa ludi v kmetskeni ljudstvu obudil željo po osvo-^"Uxlitvi iz odvisnosti fevdne gos]>ode.
Mesto in trg stn ustvarila t r g, kjer so se razpečava-li ne le izdelki industrije in umetnosti, temveč tudi pri- j del ki — poljedelstva.
Trgovci in rokodelci po mestih in trgih so bili primo-rani bolj in bolj, kupovati razne življenskc potrebščine in sirovine za svojo izdelke od kmetov, odnosno zemljiške 1. vtino gofpode. Kmetje m poljedelci so dobili denar, ; 'ki jo moral ro<liti hrepenenje, izpremeniti kolikor največ L mogočo naturalno dohodke v denarne dohodke. Cim več ; denarja je kmet prejel, tem boljšo se mu je godilo, tem]; večje je bilo njegova upanje, da postane kdaj — svoboden! človek.
Ko kmet še ni poznal denarja in njegovih j>osebno-sti ter Se ni prodaja svojih pridelkov, ni bilo ravno preveč težko in mučno dajati grašeaku njegov delež. Kar j se je pridelalo, to se je tudi doma porabilo. Grašeak jei > imel navauno toliko naturalnili dohodkov, da ni vedel kam z njimi. Zaraditega je živel razkošno in razsipno, svojim prijateljem in znancem je prirejal velike gostije, o kakršnih se dandanes no sliši več.
Vsega je bilo v obilici, a ničesar so ni moglo spraviti v denar, ki jo bil skoraj so nepoznan. Kakor hitro pa so ustvarila mosta trg, kjer so se pridelki lahko spravili v denar, ki je imel trajno vrednost in so ni mogel pokvariti kakor blago, je stremil no le kmet, temveč še bolj graščak, da ga dobi. ^ Pomnoževal je torej bremena svojih podložnih.
rim več bremen, tem več dohodkov in denarja. — Denarja pa ni nikoli preveč, neizmerna je želja po njem. Sedaj so je stanje nesvobodnega. podložnega kmeta naglo |>oslal)HOvnlo, zakaj čim več je moral dajati svojemu zemljiškemu gospodarju, tim večja je bila izguba. Ne več izpuha na pridelkih, temveč na — denarju. In kmet je <«? util sedaj svoje breme huje kakor pa nekdaj in nje-gva nezadovoljnost je bila zaradi tega vedno večja.
Napetost med zemljiškim gospodom in podložnim kmetom jo neprestano naraščala. Kljub temu. da se je kmetovo stanje kakor gospodovo izboljšalo in primerno povzdignilo.
V" tih bojih med gospodarjem in podložnikom pa je pripadla velika uloga naraščajočim mestom.
Ona so bila v prvih časih pribežališča trpinčenih podli»žnikov. Marsikak kmet je utekel z zemlje svojega gospoda pod varni mestni zid. Tenia čim pogosteje so poizkušali podložni kmetje se odtegniti bremenom in dolžnostim, ki jih je nalagal zemljiški gospodar neprestano in brez usmiljenja, tem odločneje so stremeli tudi ti. privezati kmeta nase. In pogostokrat tudi z d«>brim in milejšim ravnanjem. — Fevdna jrosjxxla, razvijajoči se gospodujoči razred, je vedela, da večje število podložni-kov dajo tndi večjo tlako; tem več se laliko proda in iz-kupL —•
Ker so poljedelski pridelki vsled razvijajočega se meščanstva in živahne trgovine povečali svojo vrednost, jo dobila tudi zemlja neko višjo vrednost. Med tem. ko je | bila zornija za časa naturalnega gosi>odarstva skoraj brez vrednosti, jo postala sedaj, ko se je neprimerno pomnožilo po mestih in trgih prebivalstvo, drag privileg, ki je bil še mnogo večji, kakor pa je danes in zaradi katerega ko se kmalu vneli veliki socialni boji, ki se zrealijo jako izrazovito tudi v obupnih kroetskih bojih.
Z gospodarskim razvojem so raztla tudi nasprotstva mod zemljiškim gonpodarjem in podložnim kmetom, ker se je zemljiška gospoda polastila prej skupne zemlje ter » jo milostno prepustila kmetom v uporabo. PriSlo jo do spopadov, ki so bili začetkom neznatni in povsem lokalnega značaja, ki so se pa kmalu razširili I čez dežele in
drtarc.	- I •• BjtŽgjdgl
Seveda ta razvoj ni bil povsod enak in istočasen. ,
Kakor ie rečeno, so nudila mesta kmetom pomoč v bojih proti graščakont. Pa bil je še drugi vzrok, namreč ta, da so bili fevdni gospodje Časih v denarnih zadregah. ' plemstvo je imelo več potreb kakor pa do malega nekulturni kmet. Ono je hrepenelo in zahtevalo višjo kulturo, ki pa s** je v tedanji Evropi dobiv la le za drag denar.
* Tudi kultura je "bila ** neprimerno dražji privileg kTikor pa je dandanes. To je rodilo vedno večjo željo po
t	. ■	k™	. , i u - T- . -i
denarju, ki ga je bilo vedno premalo. Malo plemstvo jo začelo propadati, ker se ni moglo kosati z velikimi baroni. Niso več mnogo ločilo od ostale kmetske mase. Muli plemenit nik, z malim številom podložni kov, je bil boljši — kmet; nič več. V hipnih denarnih zadregah je bil rad pripravljen vzeti od kmeta odkupnino za njegove dolžnosti in druga bremena.
Nastalo so mnoge svobodne kmetije, ognjišča revolucionarnega duha in kmetske uporne trme.
VJBTA POSADKA CTM&KBQA PODMORSKEGA ČOLNA U-SB V McPmSSgOK
Oficijelna poročila
Zavezniki so se morali nekoliko u-makniti. — Francoske in angleške čete so pridobile nekoliko ozemlja. Nemci poročajo o zavzetju gore Kemmel. — Nemški uspehi pri St. JSloi. — Napadov so se vdeležile v p -vi vrsti praske in bavarske čete.
True translation filed with the post
master at NVw York. X. V. oil April ITT,
1918, as required by the Act of October «. 1917.
Angleško urad io norocilo. London, Anglija, 2G. aprila. — il,'!o poročila, ki ga je izu.'d itoeoj feldniarsal, se glasi:
.Severno od reke Lvs se vroča bitka nadaljuje na eeK fronti In i m sieer med Dranontre iu med Vprcs-Comicns prekopom.
Sovražnik je zavzel Hran outre, vas Kemmel in goro Kemmel.
Včerajšnjih sovražniških napadov >e j*.- \deležiIo devet nemških divizij ^vsega skupaj 126 tisoč m«»ž), Davi no francoske in angleške t«"* vprizorile protinapad ter nekoliko napredovale. Vjele sc preeejšnje število nemških vojakov. Pozneje je sovražnik obnovil svoje napade posebno proti poz*, cijam pri i.<xr»' (kaki dve m-»ji za pa-1 no od Kemmela), proli La <'ryte ter ^ pres-Comines prekopu
v
Francosko uradno poročilo. Pariz, Francija. 26. aprila. — Francoski vojni urad je izdal nocoj sledeče uradno poročilo:
Nase čete so vprizorile dane> i j a* raj protinapad na nemške črte med Viliers Bretonneuz. ter južno oil reke Luee. Naše čete so n-spele, kljub temu, da se je sovražnik obupno vstavljal. Sovražnik je zbral skupaj veliko vojaštva ter poskušal zavzeti one pozicije katere je bil včeraj izgubil.
ilitka se je vršila včeraj ven dan ter se še sedaj vrši in je iz-vanredno vroča. Nemci so na vse načine poskušali za vstaviti naše napredovanje, kar se jim pa ni p«»-reči!o. Naša arti-lerija jim je prizadela velike izgub,-.
Nemško uradno poročilo: Berlin, Nemčija. 26. aprila. — Današnje nemško ofieijehio poročilo se glasi:
Zavzetje gore Kemmel.1
" i rnse translation filed wltt the post master at New York, X. Y. on April 27, 1918, as required by the Act of October !
6, 1917.
London, Anglija, 26. aprila. — i Nemci so z naskokom zavzeli gn- ; ro Kc-mmel v Flandr-.ji.
V Pikardiji so Francozi v ofen- ; živi jugovzhodno od Ami* ns in so . zopet zasedli skoro vse ozemlje katero so prej izgubili na milj dolgi fronti, kjer se stikata fran- ; t-oska in angleška armada.
Grozno je bilo mor j en je Nem- 1 cev v obeli teli bitkah in boji nrfj-Ijutejšega značaja se nadaljujejo.
Zavzetje gore Kemmel je z e I,; hud udarec za Angleže ?Ta 400 čevljev visoki vrh z^ Messines grebenom nadvladuje celo ypresko pobočje in izpostavlja zaveznike v dolini Tsera napadu od zadej.
Dokler ni višina zopet zavzeta iu ako Francozi ne bodo vprizar-jali strahovitih napadov, da se je polaste, bodo Angleži prisiljeni 11 makniti se iz Ypresa.
Berlinski vojni urad naznanja danes, da so napadi generala von Arnima. vodili do popolnega u-speha". Resnost položaja za zaveznike se razvidi iz naslednjega nemškega poročila:
"Višina in sam Kemmel. ki gleda «laleč po flanderski planjavi, je v naši posesti."
Nocojšnje nemško poročilo ii Berlina tudi naznanja, da so bili j današnji protinapadi na Kemmel odbiti m da so bili sunki v okolici Yillcrs-Bretonneux vstavljeni.
Napad na gori Kemtnel, katerega je izvedla armada generala Arnlina, se je popolnoma posreči!. (Jora, s katere je mogoče kontrolirati velik del Flandrije, je v naši posesti.
Nadalje smo zavzeli tudi velik krater pri .St. Eloi ter mesto St. KloL Zavzeli smo veliko zidanih hiš ter utrjenih farm, ki se nahajajo v tej okolici, j Goro Kernel in vas so zavzele prnsk? in barvarske čete z nasko-I kom. Nadalje smo zavzeli Dranou-tre in višino, naliajajočo se severno od Vleugeuhoecka.
LIBERTY LOAM.
Podpisani som po svojem lastnem prepričanju ter nfc poziv Olas Naroda podpisal:
I.	Posojilo Svobode za	$......
II.	Posojilo Svobode za	£......
III.	Posojilo Svobode za
Podpis ...........................
Naslov ...........................
Mesto ............................
Država...........................
Izreeite ta kupon iu ga pošljite uredništvu "Glas Naroda".
j
Obvladanje jsamega sebe i
—	1
V neki stari knjigi, glede kate-! i*e bi boljše storili, da bi se malo podrobneje seznanili z njo, se glasi : — Oni, ki obvlada svojega duha, je večji kot pa oni, ki zavzame mesto.
I Kontrola ali obvladanje samega sebe! To je priče te k in konec vse modrosti.
Vsi smo č i tal i o bojni izkušeno sti Hanibala ali Viljema Molčečega, o oni našega Lee-j a in Grant a vendar pa se nismo še nikdar ustavili ob misli, da je različna velikost t^h ljuid obstajala v kontroli. ki so jo imeli nad svojimi hn-1 pulzivniini naravami, ne pa v njih armadah in bitkah, ki =0 jih izvi 1 jevali.
Največja stvar z ozirom ua Ila-nibala ni bila njegova navada, da zmaga v vsaki bitki, temveč navn-da biti miren in potrpežljiv v spričo nizkotnega postopanja, katerega je bil dele/en iz rok vlade, ka teri je t.iko sijajno služil.
Viljem Molčeči, '— nazvan takt« ne raditega, ker ni znal govoriti
ŠE MENA.
OMeteJte snroj Se tako majher. vrt. Imejte »očivje xn*e in prihranite denar.
Kupit* naš* jrvrsrtna semena ln lmelt bost« svoja iiTrstna »očivja.
Za mate vrtove nudimo 13 znvitleov raznih •»men, po 15e. za samo $1.75, mesto S2.SS.
1.	zavitek: vrtna pesa.................. I5e.
2.	.. ZC od rt J o ali potno ftelje...... lSc.
^ i-	rde^e zelje.................. lBe.
s 4.	.. korenje...................... I5e.
| 5.	.. do)e.> kumar"............... lBc.
C-	.. mal* kumaro«.............. lic.
t.	.. i*ltnj...................... lSc.
.. l^h ah r<Je.*a repa.......... I5c.
l	.. elavna solata............... XCc.
1 1«.	rtwm ali Ivela »Vbtiia......15<*.
I 11.	bel* ali riWa redkev....... Ifie.
' 12.	* zimska r^Jk^v.............. 15-'.
i 1*.	.. zitodnja r»pa............... lSc.
\ 14.	.. paradižniki................. ISe.
A 15.	„ kavaljl...................... 16e.
»	KkupaJ..............t* !f
za umo $1.75.
Zahtevajte renik. Vsa mroCila lrrrflmo
isti dan, ko jih dobimo. PoSlJlte moneyorder ali cotov denar v priporočenem pinmu. ako zahtevat«, pailjemo r	» •	C. O. D. Kanadskih fnamk ne sprejmemo.
INTERNATIONAL SEED CO., 435 Fourth Ave., Pittsburgh, Pa.
temveč raditega.* ker ni hotel go voriti. kadar je bilo to treba, — je bil pravo čudo obvladanja samega sebe.
Xa.š Washington, velik kot je bil v lastnosti poveljnika, je bil največji v tem, da je znal mojstr ski obvladati svojo po naravi ponosno in impulzivno dušo.
Ali je imel kedaj kak človek v* čji vzrok za prešerno radost kot | ga je imel Grant pri Appomat-jtoxu? On ni le premagal največje ustajo v zgodovini, temvee je obuvala njegovo glavo še glorijola | ki ne more nikdar zatenmetL ln — ali je bil že kje kak poveljnik, ki je imel več vzroka ču-l titi se ponižanim in zlomljenega srca ?
Kaj pa se je zgodilo tam, "pod cvetočimi jablani'1 Appomattoxa?
Ali je bilo opaziti tam kako znamenje prešernega ponosa zmagovalca ali pa znamenje obupa od strani premaganega? Nobenega sledu ni bilo o tem.	j
Zmagovalec in premagani sta se znala tako dobro obvladati, tako mirno vesti, da bo ostal njujin sestanek vedno eden najbolj vzvišenih prizorov, kar jih je najti v svetovni povestnici.
To je bila ovenčana slava čl o ve-1 škega uspeha. To je bilo, kar je' imel Hf-rbert Speneer v mislih, ko je pisal: — V na dk ri l je van j u sa-nio-kontrole obstaja dovršenost' idealnega človeka.
Temistokles, rekoč vročekrvne-
mu častniku, ki ga je hotel udariti: — Udari, a slušaj me; David, je zadrževal roko. ko bi z enim samim mahljajem lahko uničil sv o jega najbolj smrtnega sovražnika: Aristid, veličastno miren vspričo zbadljivih očitanj svojih sodržavljanov; "Washington, lustra jno prenašajoč blatenja, s katerimi se ga je obkladalo od strani iadajie m cenenih politikašev. nam kažejo najvišjo mero čl o ve škc velikosti in uspešnosti.
Seveda, izvanredno težko je o-hraniti včaaih popolnoma mimo kri ter obvladati strast, ki bi nas uničila. To je zelo težka stvar.
Pa glejte semkaj; — V izvrševanju stvari, ki so težke za Izvršiti leži namreč resnična, slava in vrednost življenja. Teh ni mogoče doseči na noben drugi način.
FOOD
mL vin
THE
^AJL
Pri spatmenju in zdrobljcnju
vdrgnito takoj » Dr. IUcbt«r>)e('sin
PAIN-EXPELLER
V rabi ie 5C let pri slovenskih <lmiin«.b in prU-Jnhljen kot doms^t «r«d*t»o.
Jedi no pravi s varstveno znamko sidra.
'.1V-. suv. v lekarnah In nirtvaort o4
F. AO. SICHTER A CO.
$4-80 Washln|{toa Street. New York. N. Y.
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in
posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene._
Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plakati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški fliiir grenkega visa
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen l svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. iTrinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-iostale stvari ter strapene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ■ter uničujejo redno delovanje Črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene
■	kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče
■	vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nerv ozn osti, splofrni I oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja
■	žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, te bo ■vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
I V vseh lekarnah.
I TRINERJEV LINIMENT
■	prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu,
■	nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč
■	hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvlnjenjn,
■	aapetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-
■	strani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
I	*
I TRINEB-JEV AH TIPU KIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti-
■	septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-I Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
f Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na ^ nr. cd narod rih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix —Panama 191«.
TRINCR'S
bitter-wine
taimckovo
HOjKE VINO
yJOUPM TW»H«*
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,7
1333-1343 SO. ASHUND AVE.,	6HICA68, Hi.
4
(.LAS NAKUIIA, Al'li. l;*l>
SLOV. DELAVSKA

Vmmorn^limt.mdm* U. »»t^f ;| fc*. IMi; —
(lokorporisaaa 22. aprila 1909 v dri* Pwd
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI CK&ONHI:
Pr«Lwlnlk: IVA2I PROSTOR, 1086 Norwood R*<|» Cleveland, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F . D . 2, Box 1U, W«K Newton. Pa
01«ml tajnik r BLAŽ NOVAK. 634 Main St, Jobnstown, Pa. I Pom tajnik: FRANK PAYLOVC lC. 634 Main 8L, Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRI CH, 20 Mala Street, Ceoemaneeb. Pa Ws«sjnlk: JOSIP ŽELE «502 St. Clair Are, Cleveland, Ohio. Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, a F. D 2. Baz 27. Brtdjepon OUa
NADZORNI ODBOR: Piwlesrtiilfc nadxor. odbora: JOSIP PETERNEL. Box 90. WUlock, Pa L nad ornih: NIKOLAJ POVfiE. 1 Grab SL, Numrej Hill, N. 8. Pitta Wr«b, Pa.
«. aadaornlk: IT AN OROfiELJ, 880 E. 137th SL. Cleveland. Ohio
POROTNI ODBOR: Pfd—itnlk porot odbora: MARTIN OBER2AN, Box 72, Rant Mlnersi
L porotnik: FRANC TEBOPClC, R. F. D. 8. Box 146, Fort Smith. Art «. porotnih: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St^ Springfield. HI
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP T. GRAHKK, 843 E. Ohio St, Plttabvgfe. Pa
Glavni urad: 634 Main St, Jehnrtewn, Pa.
URADNO GLASILO: ""GLAS NARODA". 62 Oortlandt Street, New Zork City
Ganjena drnitva, odroma njih nrxlclkl, ao oljndno proieni. pofllljati rae doplae nararooat na glarnego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se j mil Je edino potom PoAtnlh, Exp-esnLh all Ban«all> denarnih nakaznic, nikakor pa ne i>otom privatnih Cehov. Nakaznice naj ae oaalcvljajo: biti Novak, Corcmaugb Depoelt Bank, Cooemangh, Pa., ln tak« naalovljeoe poiiljajo a mesečnim poročilom na naslov gL tajnika V slučaju, da opastjo društveni tajniki prt poroOlib glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to on&Ddami naznanijo nradn glavnega alntka da ar v prihodnje fiopravl
Plesalka iz Šemahe
FRANCOSKI SPISAL O. G0BINEATJ. Za "Glas Naroda" J. T.
">	(Nadaljevanje.)
Ara nov ~ j*, pa mahoma streznil. — Svojim ušesom namreč- ni roopel vrjeti, da je povabila plesalka, za katero so uoreli vsi mož-1 ki po m-mu. v katero je bil zaljubljen v>ak, ki jo je videl, na se-1
stanck.
Stopil jn k M oren u ter mu zažepetal v uho:
—	Ppokleto srt-ven! — Sestanek imam.
—	— S ki»m •
7. uavepiio, kar >i jih m or«-h misliti. — Jutri ti bom v ne povedal. — T«Hla pazi. jaz m* ne naieni vv napiti.
„ (> popije > dre eaši. ne bo nič «; sestankom. — Pamet, prijatelj, pamet.
—	Ne boj s.- s,, nikdar ninem bil tako pameten kot bom nocoj — (iiavo, *rr<\ dušo, b<.»ni imel v oblasti. Krasna stvar, krav rta vtvar! -- Deklica bo postala moja ljubiet:. — Odpeljal jo bom v Haku i« tam bo nastopala na odru. — Moj Bo^, denarja b«> kakor to« • _ T m!« d« jutri riHwava molčati. Nobeden ne sme črhniti niti besedic
Kmal«> zatem *>ta M? poslovila od p oveni er j a ter odšla v hotel.
Azanov n; p*>ku»il nobene pijače več, ampak je nestrpno pričakoval <ioft>v«rjeoe ure.
Ker je bila uli»*a tonma in uikjt-r nobenega človeka, je prav lahko neopaieno dospel do hiše. kjer je stanovala plesalka.
Ni čakal dolgo, ko je zaslišal v hiši korake,
—	Ali -»i ti? — je vprašalo nekaj.
—	Da, iaz vetu.
Pomolil je roko v temo in začutil mehko roko, ki pa je prijela. —
- s.-veda ^»m Tukaj — je rekel. — Ali sem osel. da bi ne pri-
šel * —
l uiid Djehan je potepnila čsMnika v vežo ter brezsližno zaprls
vrata za *eboj.
S|a *ta p<» preeej dolgem hodniku ter d«w»peia v glavno dvorano, ki je bila preeej razkošno opremljena. — Ob stenah >*> bili divani, tre.li prostora pa par stolov in velika mi/a, na kateri je trorela svetilka.
Tram Djehan je stopila |»re«l častnika ter pa tako ostro pogledala, da je moral nehote stopiti za korak nazaj.
Zatem je snčei z začudenjem opazovati deklieo.
1'uun Djehan ni bila namreč več v svoji plezalni obleki. Oblečena je bila kakor kaka plemkinja iz Dag.Mana, in za pasom je imela par revolverjev ter dolpi nož. Morda je bilo vedoma, morda ne-vedoma, toda ujena roka je bila neprestano v bližini tega orožja.
Ž roko mu je pokazala, naj sede na stol, sama je pa sedla na nasloojač ob steni. — V levici je držal istiharo.
—	Pozdravljen, Mura« — je r.-kla zatem. — Že dolga, dolga leta vprašujem to istiharo, tt te bom se kdaj videla. — Danes sem dobila zadovoljiv odgovor. — Ravno vsled t^pa sem tudi sla k gover-nerjn ter *em te našla.
—	Na euden način si me sprejela. — Vrjemi mi. da ne vem, kaj nameravaš.
—	Takoj boš izvedel; ti si sin moj* tete!
—	Kaj naj to pomeni?
—	Jaz sem bila stara štiri leta. ti pa dvanajst. — Jaz se »e vedno /pomiti j am, dočim ti ti že pozabil.
Azanov jo je začuden gledal.
—	O sin moje krvi. o brat moje dušr! — je vzkliknila ter mu ponudila ob« roki. — Ali nikoli ne vidiš v sanjah naše vasi, postavljene na skalnato >'<t, ki se dviga proti nebu, dočim se nahajajo o-' blaki pod njo? — Ali se ne spominjaš več gnezda, v katerem smo ae rodili, visoko nad ravnino, visoko nad navadnimi gorami, visoko med podložnimi ljudmi, med jastrebi in orli, sredi božjega ozračja. Ali ne vidii ve# naših ob kopov, stolpov našega prada, ki se dvigujejo na^ prepadi? — Zv«*ti čuvarji so to, ki pazijo na bližajočega ne sovražnika. — Ali ne ^»omiujaš ploščatih streh, na "katerih smo spali ponovi, ali >♦• ne n pora rajaš ozkih ulic, hiše Kazima beja, ter Selim* in Marida, svojih tovarišev? — Ali s«* ne spominjaš mojih tovariši«: Aiše, Lulu, Peri in male Soheide, katero je mati tedaj fte peatovalaf — O, sram te bodi! — Vojaki so vse pometali v ogenj ter taigali mesto
Ko je slišal Azanov le bosed*. mu na bilo ničkaj prijetno pri gretL Na rfUi so se mu pojavile potne kaplje. Roke je položil na kolena in ni vedel, kaj bi odgovoril,
Umm Djehan jo nadaljevala z zamolkfen glasom;
—	Ti torej nikoli n« sanjaš o oni nožit — Ti torej ležeš, zatpii
in ostaneš kot kot mesa do drugega jutra »H do dragega poldne j J brez misli in brez sanja. — Sicer imaš pa prav, de tako delaš. —lv i Vse tvoje življenje je smrt, — Ti se ne spominjaš ničesar? — Ali V 'res ne ničesar? — Ali se sposinjaš tvojega strica, mojega očeta? — r Ali se ga spominjaš* — Ne, ti »e pa ne spominjaš.	-=*]
Azanov je molčaL	"
—	Oakaj, če se ga ne spominjaš, in če ne veš, kaj je bilo žnjian,
ti bom pa jaz povedala — je siknila Umm Djehan.	.1
—	Mojega očeta so za pete obesili na drevo, tvojega, očeta, oziroma mojega strica so pa z bajonetom pribili na vrata, — Ali ne -;veš več ? — Ti si bil sicer star takrat dvanajst let, pa se ne sporni- J njaš, jaz seh bila stara Štiri, pa vse vem tako dobro in natančno kot da bi se zgodilo včeraj.
Azanova je oblil mrzel pot. Po vsem telesu ga je spreletelo. — Zdelo se mu je, da vidi v temnem kotu svojega obešenega strica. Bil je tako presenečen, da je še vedno molčal.
—	In zatem — je nadaljevala Um Djehan — so te vjeli — te-, be m še par drugih dečkov, ter te odvedli v Petrograd. — Tam so te dali v vojaško šolo in te vzgojili, kot pravijo Franki, — Vzeli so ti spomin, vzeli so ti srce, vzeli so ti vero, in ni jim prišlo na misel, da bi ti dali za to, kako nadomestilo. — O ne, dali so ti nadomestilo! — Veliko nadomestil. — Naučili so te piti, ponočevati in uganjati druge neumnosti. — Na obrazu se ti pozna, kakšno je bilo tvo- < je življenje. — Ali si mož? — Ali si lopov? — Ne vem če si.
Te težke besede so zacLele Azanova prav v srce in poskušal se je braniti.	^
—	Jaz sem se vseeno veliko naučil. — Svoje vojaško rokodelstvo prav dobro razumem, nikdo mi dozdaj 6e ni očital strahopet-nosti. — Jaz nisem napravil moji rodbini nobene sramote, jaz še vedno vem, kaj je čast in sem pošten človek.
—	Ti, da poznaš čast? — Ti? -—je zakričala Umm Djehan. — Le svojim tovarišem govori tako neumnosti, — Nikar pa ne misli, da bodo napravile tvoje visokelete besede kak utis name. — Tudi mene so vzgojili tujci in prav dobro poznam to vzgojo. — Tujci pravijo laži vera, lopovu poštenjak.
—	Kdor hoče malo preveč dokazati, ponavadi ničesar ne doka tr — jo odvrnil Azanov skoro jezno. — T<xla nikar se ne prepiraj-va o tem. — Sedaj ni čes razpravljati, kdo je upravič-en in kdo ni upravičen. Jaz sem izobražen in civiliziran človek in tako hočem tudi vedno ostati. — Ničesar mi ne moreš očitati, če živim tako kot žive moji prijatelji. — Sicer je pa nazadnje vseeno. — me ubije krogla, me ne bo več. Ce me ubije žganje, me ravuotako ne bo več. Druge želje pa nimam. Sicer me pa zelo veseli, Umm Djehan, da te vidim. — Zakaj pa nisi ostala pri generalki" — Tam je bilo vsekakor boljše kot pa v tej hiši.
—	Generalka, generalka — je zač< ia sikati deklica — to je bila nesramna ženska. — Se celo tako predrzna je bila, da mi je večkrat rekla, da mi bo na nadomestila mater. — ln večkrat je tudi v moji navzočnosti rekla, da so Lesgijci divjaki. — In ko sem ji rekla, da j^ moja kri čistejša kot je njena, se mi je smejala. — Sicer pa sam dobro veš, njen mož je vodil čete proti našemu mestu.
Umm Djehan je za nekaj trenutkov utihnila, potem pa naenkrat vzkliknila:
—	Jaz sem samo čakala dne, da bi postala dovolj močna. — Če bi me ne bila spodila pravočasno iz hiše, bi jf umorila obe hčeri.
—	Zdi se mi, da malo preveč govoriš — je rekel Azanov. — Sreča, da so te spodili.
Ona ni odgovorila. Zleknila se je po zofi, vzela v roko nek ma-1 dolini podoben inštument in začela peti.
Njen plas je bil izvanredno mehak in opojen. Pela je tako tiho, -;da jo je bilo komaj slišati. — Bila je to neka lesgiška pesem. — Bi-Jla je ona, katero, so pela dekleta, ko je bil Azanov star deset ali jdvanjast let.
Pesem pa je bila či^to omamila. Naslonil se je na mizo in si z obema rokama ]M>dprl plavo. Zazdelo se mu je, da prihaja pesem " iz daljne daljave, iz njepovepa rojstnega kraja. V očeh se nm jc najprej nekaj zablesketalo, in knialo zatem so mu začele kapati na » mizo debele solze.
__{Dalje prihodnjič.)
Previdne gospodinje
i m*j o d.-.na vedno eno »teki« ti..-o Dr. Ricbterfevega
AIN-EXPELLER
-baijivo »r-drlTO ra TTT*ni« pri r-rm«tionih bol. čili »h. prehladu, ut stari jen ju ud.
- iuo pravi s varstveno znamko sidr^
tie. a Gjc. t lekarnah in rtnT&<j«t od P. AD. RICHTER t CO. 7«-SI Washington fcntt. New York. N. V,
Kupite j
zemljLVn za kmetijstvo od drža-	i
ve Minnesota p,j $7.oG ak»-r. Svet	J
je v ravnini, prst je č-rna — sam	i
gnoj — kanali in pota že na-	]
rejeni. Kot naplavilo se prejmejo	j
Liberty Bond i v polni vrednosti	j
Čas za nakup je do 15, julija	I
191«. Za pojasnila pišite na:	4
w. & S.	i
Boon 111!! - 112 West Adams St. j Chicago, I1L	]
Dr, Koler
MOVING) 'DRAVNIR
83* ?emm Aft^ KltibMiL Pa j
A MM v Pltlaku gkt, U^K? t^ U tma —-MgM
tatl ■Srart'l"^!-
*	ia*u ■owlji mM Mhv
9* wliwi. v grin, hpaiuji Im^ v >wf>, maa tn MMI
rw kealOaJU. k» UK
•wi ■•ML Kakor hltri^TiIl ,mm pmOoJ« adrmvj^ mm SsfcnjTs i«an* urWBu tn Um na an bmm cjf«* ponaa
My Si u i ■>■ ah wmšm§ kila w*aflB » t* armh ta fltaW fens nai^
aehvK hi >«iM«Hi fea-• * krts« ta hrhta ta rtutt MB
'ittsi"	itaSws ' ff tj
• mm aa Mm. — Min M
RajaId naratejte m an "Glas N>» •dk Mmak.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsfourph Pa. in okolici naznanajmo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Pleiko,
kd je pooblaščen sprejemati niro& nino za ('01a8 Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni iz je povsod dobro poznan. Upati je •ia mu bodo rojaki t vseh osiril pomagali, posebno ie. ker ima po krojeno lsvo toka*_
Na znanje.
Položaj je tak, da ne moremo seda j nič Tec pošilja • denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po novi postavi samore s mali^j zneski podpirat trotrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike »eitunce in podanike le tak Človek, ki je ameriški držav tjan, in mora. v-to avziio dobiti dovoljenje od War^Tn^ Board is ,Waehingtana Tvrdki TliVX SiKSKB.
V 08KBB0	j
vzameva jaz in moja žena emegal ali dva otroka. Ako kdo izmed rojakov hoče, r>nj piše, da mul poročim mesečno plačo za hrano I in drupo.
M. Bdim an," Hox 364,	Claridge, Pa.
(26-29—4)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA JUIfiOlC, doma k Taroda na Primorskem. Prosim denjene rojake, če kdo čita ta o i?las in ga pozna, da mu sporoči. Ako pa sam eita, je se najbolje, da takoj pride, ker imam nekaj važnega za njega. Vzemi vozni listek do Indian Creek, Pa., potem pa vzemi karo do Indian Head. — Tony Nelc, Bo* 85, Indian Head, Pa. f 26-29—4)
Rad bi izvedel za mojega piijate-lja JANEZA ZBAjCNIK, doma iz vasi Travnika ŠL 25, občina Loški potok. Preje ae je nahajal nekje v Miehigami, sediaj pa ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasa. — Frank Itenchina, Box 177, Aurora. Minn.	(26-29_t)
ŽELI DELA NA FARMI.
Slovenski fant srednje starosti želi dobiti delo na kaki slovenski fmmi. Vajen je vseg<a dela na kmetih v staram kraju. Ako kateri slovenski farmar potrebuje deluvea, naj pošlje pogoje na
"Glas Naroda", S2 Cortland t St., New York, N. Y.
(26-27—4)
Kje je FRANK ZAVR&NIK iz .Toli«ta, 111., bivši potovalni zastopnik neke tukajšnje tvrdk ? č'e kdo ve sanj, naj blagovoli naznaniti nam in obenem povedati njemu, dia je vse poravnano in da <ra željno pričakujemo. Pridi, Frank, pridi nazaj in vse bo dobro! — Mrs. Mary Zavnv nik, soproga in otroei, 1000 N. Chicago St.. Joliet, IU.
Rad bi izvedel za moja dva prija telja FRANKA ZGOXC in JO SEPHA ARHARJE. Oba sta doma iz Cerknice. Prosim ceje-ne rojake, če kdo ve za nju na slov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sama oglasita. Moj na slov jet Joe Tornič, U. S. Rifle Range, R. F. D. 5, Chillicothe. Ohio.	(25-27—4)
Želim izvedeti za naslov mojegu brata ANTONA DE V JAK, do ina iz Dolenje vasi pii Cerknici na Notranjskem. V Ameriki bi va že 5 let in ee je nahajel ne kje v Perinsvlvaniji v gozdu. Kdor rojakov ve za njegov na siov, prosim, da mi ga naznani «a kar mu bom zelo hvaležna, ali se naj saan javi svoji sestri: Mis. Frances Rudman (rojena Devjak), 737 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. (25-27—4)
DOGABJE SE POTREBUJE
Dovolj dobrega lesa. Trajne delo, plača zelo dobra.
Max Fleischer, ■58 Lewis St., Memphis, Tenn (8-4—7-5)
ZA 1800.00
•ie kupi 50 akrov farmo, hišo, ske denj, les, pridelke, orodje in ne 'faj oprave Pi^te po cenik. Wm. A. Wiloox,
Waierly, R. L
Rad bi Lrvedel za nasloiv svojega brata ANTONA MOHOVICH. Nahaja se nekje v Pueblo, Colo. Če kdo ve, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John Mohovich, Box 15, Trosamald. Minn.	(20-26--4)
Or. LO REN Z,
Jaz son edini sloreaskl govoreči Specialist moftih bolezni v Pittsburgh, Pa.
Uradne vre: dnevno ed 0. dopoldne do 8. are steCej. V petkih od 0 jdopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dep. do 2. popoL
ML umxsz,
144 FS—_Am. lL mm. na ^
DELO! DELO!! DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mich., ae potrebuje 200 drvarjev za delati drva. Go«d je lep in še ni bil sekan. vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za več let. Plača od klaftre • $2.25. Imamo tudi vrhove za delati. vse ležeče, vse posekano, ni nobene i'jeme, trd ali mehak les. Plača se "po $2.00 od klal'trc. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti. Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v go zdu. Za pojasnila se obrnite na našega zastopnika:
John Knaus, Mnrphv Camp, Newberry. Mich
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. H., Bessemer, Pa. — Naslov: Oliver TvpewritcT Co., Chicago, 111.
EXT CORN
SAVE VHEAT
™ ■ ■ . ..—
Rad bi Lrvedd za naslov svojega prijatelja FRANKA PEKOl.. Docma je z Dolenjskega, Pred dvema letoma se je nahajal tu-lcaj v Whitchallu, Mich., sedaj <?e baje nahaja v Wankegana, 111. Enako bi tudd rad izvedel za. svojega strica FRANKA MLAKAR, doma iz LoSke doline. Mislim, da se nahaja nekje v West Virginiji, Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za naslova gori omenjenih, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sama či-tata, prosim, da se mi oglasita. Stanko Mlakar, P.ox 276, Whitehall, Mieh. (20-29—J>
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo t rokah naša potrdila sa denarne poiiljatve, a itevilkn mi, kakor ao ocnačene pod imenom, naj blagovolijo nasnanitl praj-komofoče svoj natančen naalov radi važne sadove. Pisma katera sme jim poslali, so ae nam povrnila.
Trrtfka Frank lihi.
Baahnlk Frank
No. 82968» Bartol J.
No. 88078S Bear Dan. No. 260689
Beans Mary Mia
No. 830061 Bobi« Vajo
No. 260588 BoiKkovift D juro
No. 260581 Braun Mary No. 2606a Dolar Valentia
No. 880066 Blender Vincsns
No. 206241 flrgmU Blafl No. 260978
Gubert Glusepps No. 828089
KneteUe John No. 44708
Kovad Frank No. 260641
Kx»čič M&tija Vo. 4f>015
Merkun Anton No. 8818S6
Mikolich John No. 828252
Modic Ivan No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Joe No. 260621
Pintav
No. 8808a Samide Frank No. 880721 Sinili John
No. 880762 Bpaniček Boal No. 828894
8tar6evifi Johan*
No. 881079 Tehler Anna No. 82889! Turk Charles No. 880851 Turk Ivan
No. 26064? Turk Jernej No. 829741 Žagar Frank No. 44272
Veliki vojni atlas
▼ojskojoab se evropskih držav m pa ko lonijsklb posestev vseh relesil
Obsega 11 raznih zemljevidov
CEHA 6AMO 25 CENTOV
STENSKO MAPO CELE EVROPE 89 00
VELIKO STENSKO MAPO. NA ENI STRANI ZB DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUOl PA OEU 8VE1 CENA 98 00
ZEMLJEVID PRIMORSKA KRANJSKE IN DAL MACUE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO -CENA JE 25 CENTOV,
Naročila ln denar pcOJtta na:
Slovenic Publishing Company
13 CortUisLt Street	Haw York. N. T
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt St,	New York, N. Y
POUČNI SMI6I:
Atnov m iiija o s nil tolmač reatn tr-JBO Hitri reAinar (nemiko-ensL> vesan
Poljedelstvo	f—JBO
Sadjereja v pocovorta	C—J2&
Sehlmpffor nemfto-slov. slovar 9L2I
ZABAVNE IN RAZNI DBBGB KNJIGE l
fflpinrt—w	r .19
Doli s oroijem	t-JO
Dve Salolgrl: "Carlljevs Jenltev"
ln "Trije ienlni	—-28
kfssUa 2 sveska	f—JSO
Pod Robota 8L Vetealso	»-J0
PostrdBm bolnikov	r-M
gorijslna demokracija	eAO
Trtna vi ln trtomja	*=J®
Umna tlvinorejs	j
Veliki sLovsnsko*nfMkl tolmU f2U»' Trojka
Vojna aa Halkeaa 19 ovsa. *-U0. Baodovlna s. kr. pslpolka 9t IV	I
S dQul	«99
al	^^
Življenje na avstrlj*sas dven
aU smrt cesarjevtfa RndnMi	hlTI
KAIGIXDNHll
Newyorfk®, boUEne« vdlkosokl ln ooTotetoe komad pa
ducat	eaja Album mesta New Yeif s kras-
«nh«i	mJfl
nwjgyiwi
Avstro-Italljsnska vojna eapa	hJI
Avstro-ogrskl, veliki T—M	f=-M
Odi svet malt	rJA Celi svet vel tki
Kvrope veaaa	e?J9
Vojna stenska aapa ....	99J9 Vojni atlas
Zemljevidi: Ala, Xste, Gola«
| OaL ltd. pe f.	*oa
Zdrofenlb dztav aaO	>-.U
Zdruienlb drflav veUkl	hJI
I	- c
aa dragi strani pa «stl svet	9U9 pa 9s nekaj immsiistalk Ma* W M
tewcaa ■ itMtamh4i jfaidMi V	^^