leto LXXVL, St. S i.— L T7REDNTŠTVO. UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: _ LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON 8T. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. PONEDEU§KA IZDAJA „JUTRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PO NEDELJSKA IZDAJA >JTJTRAc. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 T.TT?Wi NBNAROCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO Anhaltend erbittertes Ringen itn Osten Sowjetangriffe auch siidlich Leningrad abgewiesen — Wiederholter feindlicher Ansturm bei Kertsch uridNikopolgescheitert—Deutsche Gegenangi Jie bei Pogrebischtsche gewannen an Boden — In Siid- italien schvvere K ampie bei Cervaro Aus dem Fuhrerhauptquartier. 16. Jan-ner. Das Ob', rkommando der VVehrmacht gibt bekannt: NordostUch Kertsch und an Bruckcn-kopf von Nikopol brachen \viedcrhoite beftipe Angriffe der So\vjets in unserem Abuchrfeuer zusammen. Nordvvcstlieh Kirowograd griff drr Fcinč mit starken Infanlerie- und Panzerkriifter. erneut an. Er \vurde in crbi t:rte:-Kampfen aufgefangen. Eine Einbruehs-stelle aus den letzten Kampftagcn cvurde im Gegenangriff geschlossen, Im Raum siid«stlich Shaschkoff brachte cin eigener iiberraschend gefiihrter An-crilf dem Fein besonders hihe Verluste bei. Mehrere KntiastungsangrifiC der Bol-schevvisten wurden abgoviesen. Sudvvestlich Pcsrebischtsche gc\vann der eigene GegenangrifI trotz ziihen feindliehen VVirlerstandes ueiter Koden. In den Kampfen westiich Berditsehr\v verlor der Feind in den beiden letzten Tagen 116 Geschutze, zahlreiche Last-kraftvvagen, Panzer und senstiges Kriegs-geriit. Aus dem Raum uestlich Nawograd— VVolvnsk und \vcstlich Sarn> \vird leb-hafte ortliehe Kampftatigkeit gcmelriet. Im Kampfraum vvestlich Retschiza war-fen unsere Truppen die iiber den Pripjet vcrgedrur.genen Sowjetischen Angriffs-gru pen im Gegenar.griff zuriiek. VVestiich Kritsche\v sebeiterten Angrif f • der Sc Ische\vistcn. Sudostlicb VVitebsk griffen die Sowjets vviederholt mit starken Kraften an. Ein Einbruch vvurde nach Abschuss von 21 feindliehen Panzern abgeriegelt. Nordvvestlich und nordlicb Newel sowie n »rdlkh des Ilmensees setzten die Bol-scnevvisten ihre Angriffe fort. An einigen Stellen brach der Fein ein und vvurde im Gegenangriff uieder gevvorfen. Siidlich Leningrad traten die Sowjets von Panzern und Schiachtfiegern unte--stiitzt. zum Angriff an. Sie wurden abge tviesen. In einem Abschnitt sind die Kampfe mit eingebroehenen feindliehen Kampfgruppen noch im Gange. Im Raum von Oranienbaum schei'erten auch gestern al le Angriffe der Sovvjets. Ara 15. Januar \vurden an der Ostfront 72 Feiniiliehe Flugzeuge bej drei eigenen Verluslen abgeschossen. An der siiditalienischen Front vvurden die .starken feindliehen Angriffe im Ab schrJtt nordlieh Cervaro nach hartem Kampf abge\viesen. Um eine Eirbruchs-stclle vvird noch erb;ttert e^kampft Bei den sch\veren Kampfen im Raum nord\veslIieh Mignano hat sicb das zweite Bataillon des Panzersrenadi<»r-Regiments 15 unter Ilauptmann IVIeitzel sowie das zvveite Bataillon der Panzergrenadier Re-giments 71 unter Hauptmann Schne;der hervorragend bevvabrt. Peide Bata i Ione stammen aus Hessen-Thiiringen. Einige deutsche Flugzcuee griffen in den Abendstunden des gestrigen Tages Ziele in Siidostengland an. Polfsko-ssvjeiski problem Poljska begunska vlada pod angliamezišk-'m pritiskom Berlin, 15. jan. DNB. V berlinskem zunanjem m nistrstvu še nadalje z zanimanjem zasledujejo razvoj poljsko-sr.vjetske-ga. problema. Glede končnovcljavnega angleškega in ameriškega sta!ižča v tem vprašanju poudarjajo, da je bilo označeno že v Moskvi in v Teheranu Ako danes angleški t sk in Reuter poizkušata pr kazati v9o zadevo kot popo.noma sovjetsko in poljsko, v kateii imajo Angloain ri-ani zgolj to nalego, da Poljkae pri bo jš \ ik h nekako na novo vpeljejo, potem se iz tega lahko sklepa, da bi se radi znebili neprijetne odgovornosti napram pogodb n mu tovarišu Poljski. Angleški tisk izd ja v svojem napoiai, da bi ohranil lep britanski obi"\z. gotovo nervoznost v svoji roja ni da se ne bi zgodilo še kaj. ki: bi po!o aj laliko še poslabšalo in sp;-a\-i'.o v nev ir ost. Zanimiv doJca.z o sta.lišč h vodilnih ameriških ki-ogrov v tem vpra^kuiju nu.u, kiilcor : poudarjajo v Berlinu, vest šveiskega lista »Svenska Dogbladet« iz New Yorka. E>o_ j pisn.k piše da sovjetski predlog glede poljsko-sovjetskega obmejnega problema v W"a«hingtonu ni zbudil n; kakega aaču-denja. Imamo vtis. i aima VVcsh ng;on o-je roke v vzhodni Evropi že zvezane. Jasno je. ugotavljajo v Berlinu ob koncu, da bi angloameiiškega sta išča v poljskem vprašanju, ki nikakor ne ustreza poljskim zahtevam, jasneje sploh ne mcgl. označiti. StockhoIm, 15. jan. R. Poleka emigrantska vlada v Londonu je se iaj oznanila s\oje str.lišče v pr>'jsko-STvjetslccm s oiai-Pi*edlogala je. naj bi se s pomočjo vlad Anglje in Zedinjenih držav uvedli razgovori me 1 Poljsko in Sovjots^o zvezo. Besedilo poljske izjave jasno izp:ičuje da je biLa podana pod najnočnejšim britanskim in ajneriskim pritiskom. Nova pzsefma sodišča v severni Italiji Run, 15. jan. R. Italijanski pravosodni minister je odredil ustanovitev 6 nadaljnjih posebnih sodišč- in sicer v mestih Rim, Perugia, Bolrgna. Firenze, Genova in Benetke. Naloge teh posebnih sodišč so kazenski potopki proti " tal janom, ki so s svojim zadržanjem ali delovanjem pripomogli k razširjenju in poglobitvi izdaje z dne 25. juTja. Milan. 15. jan. R. Polkovnik milice Mit-tica. poveljnik nacicnalnr> garde Piemon- ta. je izgiibil pri avtomobilski nesreči v bližini Vercellija življenje, kakor javlja agencija Štefani. Vzrok nesreče je ta, da je počila avtomobilska guma. M ttica se je udeležil že prve svetovne vojne in potem vseh italijanskih vojn. Imel je mnogo vojaških odlikovanj in je bil povsod znan po svoji zvestobi fašizmu in Duceju. V zadnjem letu je vodil turinski tednik >Ventiannic. Bil je tudi član izrednega posebnega sodišča in je bil sodnik tudi v veronskem procesu. Badoglijev diplomat v denarni zadevi StockhoIm, 14. jan. R. Italijanski poslanik v Stockholmu Renzetti se je 25. julija 1942 priznal vrat na nos za pristaša Ba-dogi\ia. Brez dvoma si je obljubljal od tega koraka precejšnje koristi, toda pričakovano plačilo za to izdajo je izostalo, kakor poroča "»Afton Tidningen«. List poroča, da se je za Badoglija tako navdušeni diplomat Renzetti čutil prisiljenega najeti pri švedski trgovinski banki posojilo 200 tisoč kron. Ker se švedski banki ni zdelo varno dati poslaniku, ki se mu ni bilo posrečilo potom angleškega poslaništva v Stockholmu dobiti od Badoglija denar, posojilo brez vsakega varstva, se je Renzetti spustil tako daleč, da je ponudil poslani-ško poslopje, ki je last italijanske države, banki kot zastavo. Švedski list naglasa z nekakim zadovoljstvom denarno zadrego Badoglijevega diplomata. Norvežani prrti boljševizmu Oslo, 15. jan. R. 2>Noi-veška se bo odločila proti boljševizmu«, je poudaril minister za kulturo in ljudsko prosveto R°lf Fuglesang na velikem zborovanju Nasjonal Samlinga. sDanes že obstoja tako rekoč neločljiva evropska skupnost usode, v kateri bo.o narodi Evrope ali živeli ali pa bodo propadli. Evropa si je sedaj našla red, ki bo za vso bodočnost zagotovil mir na njeni celini.« Nato je minister izrazil svoje neomajno preprčanje o nemški in evropski zmagi v tej vojni. DejaJ je. da novega časa ne bodo določali zid je v Moskvi^ m Lon Ionu in Ne\v Yorku. temveč evropski borci, nemški vojaki ter prostovoljci iz raznih evropskih dežel ter z njimi delavci, kmetje, ribiči in V3i delovni sloji Evrope, ki bodo stari svet ze#LU njf*~ovega propada. Obtočna rumunska beseda Bukarešta, 15. jan. R. »Nih-e se ne do obotavljal izbirati med bojem in zrna o ter med un> čenjem. ki bi sie iilo kapiti laciji piše »Porunea Vremii«. članek p xičrtuje iejstvo, da dokazujejo dogodki v Tehe a-nu. da so Ang^oamričani bodisi nesposo n da bi se uprli sovjetskemu pritiska, ali pn so jugovzhodno Evropo že v naprej izročili boljševikom. Borimo se in se b->mo borili, ker branimo svoj obstoj,« poudarja list cb koncu. »Niti uporniški si enskj glasovi ne-kateiih prilizovalcev, niti grožn e nas ne bodo pripravile do tega, da bi opustil; ta boj, ki ga bijemo za končno zmago.« Preganjanje koimirrstičniJi tolp v Bosni Berlin, 16. jan. R. V srednji Bosni sa se skušale te dni komunistične tolpe umakniti pred nemškimi četami na jug ali na jugozapad, da bi se izognie težki p^ti preko visoke zasneženega go. ovja, vendar so bi'i vsi prelazi, preko katerih so se v sli* nih prilikah običajno umaknile, tokrat zasedeni od nemških čet. Nemci so iz tolovaj-k? prestolnice Jajca, ki je bila zasedena v nedeljo, kljub slabemu vremenu in s cbin ki-ajevnim prilikam prodrli naprej. P i tem je bilo naštetih 231 padlih tolovajev. 47 pa jih je bilo ujetih. Med njimi je tuli neki všji komunistični kolovodja. Nemške č^te so zaplenile 13 strojme in 184 pušk. Po iz povedbah domačinov so v zadnjh tednih preko Jajca prejeljali na! 1000 ranjenih tovarišev. Istočasno je uspelo zaki učti Čiščenje nekega mnnjšega seve,-no bosanskega področja, pr? čemer so izr^bi^e komunistične tolpe 272 pađih in 30 u-'-t"ikov. Pri naknadnem čiščenju v vzhdni Bosni so izgubili še 33 padlih. 6 szvražnih letal sestreljen h nad dalmatinsko obalo Berlin, 16. jan. R. Nad dalmatinsko obalo je prišlo 14 januarja do !et~lsih bo.^ev med nemškimi lovci in skupino sovražn h letal. Nemški lovci so brez lastnih lzs^'b sestrelili 3 dvomotoma letala in prisiUli ostale sovražne stroje, da so se umak ili. Trije nadaljnji ^tirimotorni severnoameriški bombniki so postali drugod žrtev nemškega protiletalskega topništva. Dva izmed uničenih bombnikov sta se vnela in se razletela v zraku. Avstralska stepa v plamenih Izreiir, 15. jan. DNB. V avstralski stepi v pokrajini Victoria je teden dni gorela stepa, številni ljudje so v požaru izgubili življenje, stotine hiš je bilo un čenih in tisoči oralov cme zemlje in gozdov opustošenih. Računajo, da znaša škoda nad milijon funtov sterlingov. Pri gašenju je pomagalo vojaštvo. Gasilci so se moral^ braniti proti močnemu severnemu vetru, ki je vedno znova razvnemal ogenj. Trajne ogorčene borbe na vzhodu zavrnjeni tudi } Pano ven sovražnikov naval izjalovil — Nemilu jejo — V južni Italiji; Fuhrerjev glavni st*n, 16. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oborožen h sil javlja: Severnozahodno od Kerča in prf Nikopol ju so se v nzSem obrambnem ognja izjalovili ponovni siloviti sovjetski napadi. Severnozapadno od Ktrovgrada je sovražnik ponovno napadel z močnimi pehotnima in oklopnjškimi silami Bil je v ogorčenih borbah odbit. Neko vdorno mesto, nastalo v zadnjih dneh, je bilo » protinapadom zaprto. Na področju južnovzhodno od Žažkova so bile z lastnim preseneti ji vini napadom sovražniku povzročene posebno hude izgube. Več boljševiških razbremenilnih napadov je bilo zavrnjenih. Južnozapadno od Pogrebisča je lasten protinapad kljub žilavemu sovražnemu odporu nadalje napredoval. V bojih zapadno od Berdičeva je »jrubn sovražnik v zadnjih dneh 116 topov, številne tovorne avtomobile, oklopnike in drug vojaški materijal S področja pri Novgorod-Volinsku in zapadno od Samov javljajo o živahnih krajevnih spopadih. Na bojišču zapadno od Rečice so vrgle naše čete preko Prlpjeta prodrle sovjetske napadalne skupine s protinapadom nazaj Zapadno od Kričeva so se izjalovili bolj-ševiški napadi. Južnovzhodno od Vitebska so sovjetske J* n- od in Nikopolju pri Pogrebišču na Hudi boji pri Cervaro ćete z močnimi silami ponovno napadi* Neko vdorno mesto je bilo zajezeno; ob te priliki je bilo sestreljenin 27 sovražm tankov. Severnozapadno in severno od Nevlj:> ter severno od Dmenske-Turinške. Neka i nemških letal je v večernih urah včerajšnjega dne napadlo cilje v južno-vzhodni Angliji. Položaj na vzhrdnetn baj'šču Berlin, 15 ja.n. DNB V nadaljevanju hudih bojev v južnem in srednjem odseku so razširili boljševik. 14 januarja svoo zimsko ofenzivo tudi v severni o;eek boj-.š^a. S sunkom preko zaledenslega Dmenskeg jezera n istočasno z napadom od severa v gmeri proti Novo gradu so poizkušal vreči nemške postojanke na tem področju s tečajev. Nad Ijje napdalno podjetje sc pričeli iz oramenbaumskega kotla, da bi s to operaci'o odprli svojim armadam pot na baltsko področje. Nemško voj -sko voi-stvo je :zvršlo proti pripravam za napai. ki so bile že davno odkrite in o katerih ie bilo tudi že večkrat javljeno tako uspešne protiukrepe, da boljševiki r zen nekaj malih krajevno omejenih vdorov n so imefc nikakih začetnih uspehov, pač pa so nj'^.0- vi oddelki utrpeli pred d>obro zgrajerim: nemškim posto^anlcai:^ izredno velike kr-vae izgube Z bojidč južneg-a odseka poročajo, je prišlo ob mcsti.^ču s evi-no vzhodno od Kerča do krajevnih, a zel° silovitih spopadov, v katerih so bili zo-pet odb t številni, z razi čno močjo izvedeni boljševski napeli. D :ibro merjen nemški topn šk ogenj je zatrl nadaij je pripr ve za napad Z ogorčeno zag-i^izenost-o so včeraj bolj-ševiki ponorao navalie\Tali na nikopoljsko mostšče. Nek: nemški armadnj zbor je včeraj crlbl nč manj k kor 19 s tanki in več sto sovjetskimi vojnimi letali podprtih napadov. Boj-- so bil izred o hudi in je bil o un čen h 13 sovjetskih oklopnikov Napa-dileem je le na enem samem mestu uspel krajevni vdor- ki pa je bil o stranjen se v teku večera. Južncizepdno od Drrerropetrovska se je vsled sovjetskega sunka, isvišenega na J7-kem prostoru, razvila silovita tankovska bitka pri kateri so boljševik n: .padli skoraj s še enkrat veči m štev lom oklooa^-ov števi.lčno premoč boljšev^kov pa je odtehtala večja strelska sposobnost težKin nemških oklopnikov in ud rnih tc^";šja TJn'čenih ie b lo 19 bojn h voz vr 23 top 'V. izmed katerih jih je bila polovica zaplenjena še v uporabnem stanju Zana-no od Berdičevq so motoriziran odde:k SS uničili iz dveh izhodišč lsto-č sno iz\-ršen sunek sovietsk h strelskih poTkcv katerih ostanki so se le z r.alh;-tre^šim begom rešH: pred obkolitvijo In pooln m uničenjem Ob te' pr'lik so morali boljševiki zprazniti več krajev B3ji v južni Italiji Berlin, 15 jan. DNB Več dni trajajoče poizkuse močnih invazijsk h čet. da bi prebile nemško bojišče, so včeraj za.men.pl1 krajevni sunki. Napadajoči francoski ra,-emnišk vojaki amer ške 5 armade so poizkušali napredovati proti zapadu preko ruševin vasi Aquafondata ki so jo zapustile nemške čete. \endar pa so bile z normi izgubam4 ves dan za vračane ob nemških z-porah Na drugih točkah so se trudili Američani, da bi pritisnili za nedavnimi nemškimi odnvkalnimi pokreti toda ovire, napravljene v ozkih, izpraznjenih predelih so zelo ovirale njihovo pri bi zevanje ter so jih zlasti pri Valle Rotondi in bolj proti severu zelo zadrževale ter »o zahtevale števrlne žrtve. Pri Castellu 3an Vincenzo je težko nemško orožje naredilo napad^rm L-vazijsk^h čet krvav konec Pr Cervaru so nemška brza bojna letala ves dan obstreljevala promet v biižnjem zalei-ju ter zbirališča ameriškh čet. V srednjem odseku so slabše sile imperialnih čet za.padno od C vitelle izvršile vrsto udarnih ake/j ki pa so bile olb^te pred nemšk mi četami. Bržkone s0 imel p namen, zakrit1 druge vojaške ukrepe Na jadranskem vzhc»dnem krilu je neka nemška udarna skupina privezi ujetnike čtftSsn razi kcvanfe mssl ita-ljanslesm vojnimi ufstnllii ženeva, 15. jan. R. Londonski liat »Da!y VVorker« piše o tem. kako čudno je uradno angleško stališče proti Italij . Trenutno dovajajo v A.-gl jo mnogo itali anskih vojnih ujetnkov; ?z česar bi se dalo sk'ennt:. da ama ti a jo Anglež navdclne italijanske vojake še vedno kr>t vojne u etnike in ne kot >sobojevnike<. njih:v ča-stn'ki pa so sv bodn! ubojev ;ki ter jih celo upo-rablao za poveljnike it 1 j anskih ujetni-ških taborišč v Angl'ji. žv-ne\:i, 15. jan. R- Neki ame plot poaoča o £?vcj.;h doživljajih v letalski oit-c: na..l srednjo Nemč jo. V Daily S e ch.i piše: Obrnili cmo se pro*J do.nu. trk t pa se je naenkrat olprl p kel. Nem,--1:1 lovci so n:i; napad]! iz vse! smer, sp daj, z-\-daj. zgoraj, ?po 'aj in na obeh stran h Og^nj protiletalskega topništva je bil sLra-hcvi' Višek je p'šel. ko smo pr leteli nemško-nizezemsko mejo. Najmanj 40 lovcev je napadlo 15 letal, kar jih je ostalo od našega odielka. Prehiteli so nas. s:? obrnili, zroa-a nr:fS,: tvc->~-ič rli v dv j? ter nas obsipali s točo iz't ft'kov svojih to^^v in strojnic N smo videli s 'oh nič več i'ru-gega lč^kor rum m. bel ali srebrn og nj njihovega orožja ker so včaih p išli celo t°Jco blizu, Ja o bili ne n. kaj m^t^ov od nas. M^rid, 15. jan. R. »Alcazar« ugotavl.'a. da lahko neniokim številkajn o s st.eljenih letalih popinoma zaupamo, dočim zb j 'jo zaveznišk. po latiti o sestrelitv h v t-lilio dvome, ker ne morejo težka sovražna štiri-metoma letala v velikih višinah nikdar točno ugotov:ti ali je nemški 'o^ec res strmogla\nl ali pa se je le z uspešnim manevrom izognil napadu. Te?&sristi&ti I?talsk* napadi na Francijo Pariz, 15. j^n. R Anglo meiiško letal, stvo je včeraj popoldne nar>"dlo t i k: a. e v okrožju Se'ne infeireuie Neka vas je bila posebno mo'no prizadeta Civilno prebiva1-stvo je iroe'o zelo občutne izguba V nek drugi občni je pa'la bomba na šolo in je rani 1 a m nr go otrok. Potopljen rm^rirki rašilec Madrid, 15. jan. K.. Iz Was ingto. a av-ijajo. da jo nmed^ka aImiraliteta oo.avila se.Iaj izgubo amerlškeg: rušilca »Baru\v-son«. Ameriško vojno ladjo so neiavno potopila japonska letala v vodov.u pri Novi or.taniji. Izro&ki anglosaške dimtislj! je ženeva, 15. jan, R. »Daily Mail« je znova obogatil vrsto sngiešicih un.če%alnih načrtov gleile Nemčije. Ljst si vso stvar zelo enostavno predstavlja. 2eli si sistem »obratne eksteritori>alnDstir m k.atkomalo predlaga, naj bi Nemčiji odvzeli vse njene nacionalne pravice in naj bi jo razdelili meJ tri velesile. Vsaka izmed teh treh sil bi potem njej dodeljeni del Nemčije s pre-bivalstvor vred »absorbirala«. Tu gre za nov proizvod fantazije židovskega sovraštva. Predlog ima pred drugi, mi to prednost, i a ne vsebuje številnih podrobnih določil, temveč Nemčijo kratko in malo razkoor Angleži naj bd si vzeli en del. drugega bi dobili Američani, teti pa bi ostal Sovjetski zvezi. >Daily Mail« sice: ne pravi, kdo naj bi odnesel levji delež pri vsej tej stvari, toda v Londonu se jim ne bo treba zaradi tega prav nič razVnr'ati Naj ti besedni junaki delajo načrte in j^o- grome ter pišejo v serjiha hujskaške članke, Nemčija jim tega ne more preprečiti, oač pa bo zanesljivo preprečila vsakršno zvedbo teh načrtov. Ob tej priliki bo go-v-oril odločilno besedo nemški vojnk, lei bo aredil konec vsem tem pravljicam in bo aztrgal na drobne kosce vse take fanta-ijske načrte. Nov angleški slepilm manever Berlin. 14. jan. DNB Nedavno se je sr>u-tUo na rumunskn ozemlje s padalom nekaj •centov Secrct Scr\icca ki na *>o b:li vs- uieti. 7. anolc:kc strani so o tem trdili preko nekopa vedskega organa, da so ti padalci hoteli izviti rumunski vladi nrcnis nem*k;h prcd'r^; v ovTet^ki vladi o ^\lc*iitv: sep^rarneu:! mini v •iterem na i b; bil,1 med drn^m px^ora n od-topitvi večjih ruinun^kih ozemelj Sovjetski -vezi. V ncTn*k;h r»o!itičn;h krogih omačnicjo tnke rdi'vc k »t take L'rute^knc. dfl se o njih s^'^h IC iz^'nea govoriti Zan mivo je siunc to .'a ~c nostal :ved*kr list sredstva a'Vt^ciic. ki idkb leoč na-~nrohiie >am sebi Zikni rrav i-^eb-m Anc^lcž;. ki seda i k1;u^ svojim nre:šniin •nmstvom izrrčnjo Sf-v^etsk zvezi dele Poljake umio da bodo na "a n:i*in nastali nepri-ietni vtfei /r"br'sani z izda;al^kr. r<^;*;ko. ki jo -%or1t:kj'o Nemem Razen tcea n-.i |e niibova 'astna pn oajganda sama sebi suder;rala da bi 7 cni'stivn;m triom hhk>- vplivala na Nem-':jc in n:ene /nvezn'ke Ta zmota ki se kn%* m r-el:t:C-ncm rr.dr-čju je spoznavna ru^ • i ^(rVkem kakor nam dokamiejo zjave v h S'-^an^kih ;n nmeri-kih letalcev, k; so jim ob-liubovali snrehod v Nemci tO in k' so moTali v svoie veliko nreseneC-enjc uer.tov'ti. da nom-kn chv.v^hra moč kl;uh pn'naeandi^tienim ^ditvani oe !e ne popu:ča. temveč sc celo jača. Ur^nTvitev švp^ks obratne zaščite StockhoIm, 15. jan. R. L:st i>Stockbolma T'dninc;en>< nnvaj^. dodatne podatke o zakonskem nrpdlorru Švedskega vofuega mi-n->trp Sk^Mi o ustanovitvi tako zvane ^»obratne znSč'ter, ki nai b; po nnve^b^h Usta od^ovar^'a v gr^tovi meri nemSki or^anizacMi >Todt« ter b' imela posebno nalogo popraviti škodo. po\^ročf»no z le-tnl^kim? nnnadi. Osebie zaščite bo rboro-ženo. da laTlko obiokte tnd1* brani. Zaradi mednarodnopravne zaščite bodo novi oddelki uvršoeni med deželno brambo. Gdp&r nrot" R©»5eveltovim zahtevam Mndrid. 15 ?an R. Po poročilih iz Nevr Yorka ?e iz amer skih časonisnih 2'asov razvidno, da Rooseveltovo poročilo kongresu v Zcdinjen;li državah m n^'etelo na u£h>den odmev Listi izražajo začudenje, da v poslanici ni nobene besede o sestankih v Kairu in Te»-heranu. das? je predsednik obljub^L <^a bo kon-ores o tem točno obvestil Mislijo, da je pred-sednk mc'čal zaradi pritiska Analežev. ki so obljubili Sovietskj zvezi Curzonovc, črto Opa-žiti jc živahno opozicijo proti mobilzaciiskcmu zagonu Delavski sindikat *kem tr£ov4:em rušilcu Po tem rezultatu ladja ni razobesila argentinske zastave in tudi ni imela na krovu argentinskih mornarjev Nanačno poročilo je objavil bra-/iliki senzacijski list »O Globo«. Bolivijski zunanji minster sta obisku v Washngtonu Madrid, 16. jan. R. Iz neke VVashingtan- ske vesti izlr.ja, da je no\i bolivijski zuno~ nji minster Iturralba pilspel v Zedin jo-e države, da bi losesrel ame:iško p:izna.ijc nove bolivijske vlade. Seja vlade v Vichyju Vichy, 15. jan. R. Prva soja min-st ske-ga sveta po izpremelbi francoske vlzd? je bila v soboto dopoldne pod predsedstvem m'nisti-skega predse:ni]:a I^av Ja. Med H"U-£im je bilo govora o naalednil^u od»trpAv-šega poljedelskega ministi'a Bonnafousa. Angleške gr-2nje Španiji Amsterdam, 15. ian. R.Kakor poroča angleška poročevalska služba je »Manche-ster Guardian« objavil oster napad na Španijo, čes. da so našli v zabojih za pomaranče, prihajajočih iz Španije, tempirane bombe. »Manchester Guardian« pravi, da ie angleško zunanie ministrstvo prisiljeno uporabiti proti španski vladi »zares ostre ukrepe« ker ie smatrati bombe v živilskih pošiljka za »izredno resno sovražno dejanje« ter ie zaradi tega upravičena več kot formalna diplomatska de-marša Islandski separatizem StockhoIm, 15. jan. R. Islandska vlada e predložila parlamentu, kakor por čaj o iz Revkiavika. zakonski načrt o uvedbi republikanske ustave in ukinitvi unije z Dansko danski državljani na Islandskem pa naj bi uživali Se nadalje iste pravice kakor domačini. Stiska v Kalabriji Italijanska agencija Štefani je objavila poročilo častnika republikanske milice, kl se mu je pc raznih dogodivščinah posrečilo dospeti na ozemlje nekega gorojeitalijanskega mesta. Po* ročilo pravi med drugim: Politični položaj v Kalabriji obvladujejo levičarske stranke komunistične smeri, ki uživajo, kakor vse protifašistične stranke sploh, gotove prednosti. S temi strankami sodelujejo angleške zasedbene oblasti. Prebivalstvo se ▼ politične spore ne vmešava- marveč stoji ravnodušno ob strani. Ravna se pa še vedno po faš stičnih zakonih m se skoraj prav nič ne zanima za usodo Viktorja Emanuela. Tako Badorrlio kakor Anglo-Američani, ki n'so držali svojih, obljub, so južne Italijane močno razočarali. Maršal BadogUo ni mogel sestavit; svoje vojake v Ka'abriji .z raznih vzrokov. Prvič ni imel na razpolago dovolj potrebščin za oborožitev, pa rudi oskrba vojaštva ni mogoča zaradi nastalih razmer Vlada ne razpolagi z zadostnimi denarnimi sredstvi, da bi lahku podpirala družine vpoklicancev Zato 9e je le malo prebivalcev južne Italije javilo za vstop v Ba-dogftjevo vojsko. General Scrugha. poveljnik d: vizije Cttanzaro. je bil od svojih vojakov iz-žvižgan. ko ie izjavil, da zaenkrat ni mogoče izp'ačevati prtino: in mezd zaradi poman''kanja denarja. Vojak1 se niso hotel- zadovoljiti 6 skromnimi sredstvi, ki so trenutno na razpolago. Nemalo vojakov in častnikov se je tudi Javilo pri saaodbenih oblasteh s- pripombo, da se ne želijo boriti preti lastnim bratom. Zasedbene oblasti ravnajo s prebivalstvom v južni Italiji zelo kruto. V mestu Crotcne je bil neki črnec, ki je skušal posiliti peko žen^o. umorjen od sorodnikov napadenke Napadalca je nato prijela angleška policija in moi je izginil brez sledu. Prav tako ni duha ne sluha o mnogih fašistih, ki so bili aretirani in odvedeni v ječo. Gospodarski položaj je še posebno slab. Za funt je treba plačati 400 lir za doiar sto lir. Na tej podlagi so cene za živila silno poskočile. Sleherno bančno poslovanje jc prepovedano, čeki se ne izplačujejo več, tvornice niso v obratu, večina delavcev je brezposelnih, državni uradniki pa že od avgusta meseca niso dobili nobene plače. V južni Italiji ni ne špagetov, ne riža, ne sladkorja, niti sira Samo majhen košček kruha je i j ude m na razpolago, pu še ta ne vsak dan Zelo se čuti pomanjkanje zdravil, zlasti k mina. ki je velike važnosti za te malarične kraje Zasedbene oblasti ne kažeio s trpjenjem prebivalstva nobenega usmiljenja ter izjavljajo, da ljudem ne morejo pomagati. Po radiju je bilo sporočeno, da so Anglo-Američani odpremili iz Neaplja in okolice 50 tisoč umetnin, katere so »spravil' na varno« Med temi umetninami so zakladi neprecenljive vrednosti. Kam so te predmete odnesli, pač nihče ne ve. razen tistih, ki se zanje zanimajo in so jih morda kupili v posebno ugodnih okoliščinah . .. Razgled po svetu V zunanjeoolitičnem komentarju ugotavlja v Barceloni izhajajoči list »Van-guardia«, da se Viktor Emanuel In Ba-doglio krčevito oklepata angleškega krila, v katerem skušata najti zaščito pred boljševizmom. Badoglio je med drugim kot protiuslug-o za tozadevno podporo obljubil, da b?- poslal v Veliko Britanijo armado italijanskih kmetov, da bi na ta na-čm pomatral odnraviti težave v angleškem poljedelstvu. Moskvi pa postaja igra v južni Italiji vedno lažja. Pripravljenost demokracij za daianje koncesij Stalinu, kateremu se nikakor nočejo zameriti, predstavlja nevarnost za vso Evropo. m Francoski tisk objavlja sovjetske predloge o bodoč: poljskj meji kot največjo senzacijo dneva. Vladni list Momteurc pripominja: >Ta sovjetski korak in stališče Angloameričanov znova pojasnjujeta na prav edinstven način delovanje tako zvanih osvoboditeljev, ki m so prišli za to. da bi lastnikom vrnili njihovo premoženje, temveč za to, da bi se ga polastili in da bi nie aretirali. Sovjetsk; cilj je jasen. Oni hočejo narode, ki jih nesvobode«, spraviti pod svojo tiraniio. Kake posledice bi iz tega sledile za Francijo, je jasno. * Nadškof evangelsko-luteranske cerkve v Lietonski. profesor dr. teolog. Grimbergs je v svojem pismu na generalnega komisarja Rige obravnaval vprašanje verskega slepila v Sovjetski Uniu in je v njem izlav 1, da je bila politika Sovjetske Rusije vedno protiverska. To dokazuje prepoved časnikov verske vsebine in uničenje cerkven h pesmaric in vseh ostalih cer-Icvenih knjig v letu 1940. ko je prišla Le-tonska pod boljševičko upravo. Tudi cerkev bi naj bila takrat umčena kot organizacija javnega življenia. Vse premoženje cerkve je bilo naciional:zJrano in duhovniki so bili pregnan} iz svojih službenih stanovanj. Brezversko gibanie naj bi odločilno vpl-valo s svo-jim proti verskim stališčem na letonski narod. Od prihoda nemških čet, tako piše nadškof, pa je bila dana zopet letonskemu narodu vsa možnest. svobodno iznolnjevati versko življenje. Le-tonsk narod je nedvoumno pokazal svoje stališče proti boljševizmu z delom in z bojem svejih len: »Prfliubljeni svet<: (Bvaria). Še" se oženi s svojo tamico. Ko sta porojena, spoznata, da razmerje šef-tajnica ni istovetno z razmerjem mož-žena. in se ločita Ko sta ločena, pa spet spoznata, da ne moreta živeti vsaksebi, da vendar spadata skupaj in se zopet združita. To je vse. kar ima ta film povedati. Ce je ta motiv dovolj močan, da lahko nudi filmu os^o^o je seveda drugo vprašanje — Sef ie Willv Fritsch. tajnica Brigita Hornev. Film vse buje nekaj lepih pokrajinskih no^etk^v. Ste ie ka] prispevali za Zimsko pomoč? Uspeh Zimske pcmoei bo merilo ne te ta nal socialni čut, temveč tuđi za našo narodno zavest. Vsak nef zato prispeva, helihor si mor* i utrgati! BUa je spet ugodna zimska nedelja Ljubljana, 16. januarja. V tako usodni zimi. kakršno imamo letos., sc lahko ves teden veselimo nedelje za odno- čitek in razvedrilo. Tudi današnja nedelja je bila vremensko precej ugodna, čeprav nam ni privoščila sonca in je zagrnila Ljubljano s tanko megleno kepreno. Ker ni več mraza, so ljudje ob nedeljah že zgodaj na cesti in tako je tudi danes dopoldne kmalu oživela promenada pc osrčju mesta. Še zlasti pa so se napolnile glavne ulice, ko se je približala ura priljubljenega promenadnega koncerta godbe-nega zbora SS pred Narodno galerijo. Kdor se je hotel prepričati, kako zelo si žele Ljubljančani nedeljskega razvedrila, si je moral v soboto popoldne ogledati dolgo živo verigo pri kinu Matici, kjer so ljudje potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto za vstopnico k predstavi »Lažnivega kljukca« Seveda bo ta imenitni barvni, jubilejni film v Ljubljani dovolj dolgo na sporedu, da si ga bodo lahko ogledali, teda nedelja je pač nedelja in jo je treba čim prijetneje izkoristiti. Kajpada *o tudi ostali kinematografi ob sobotah in nedeljah polno obiskani, saj Imajo na sporedu dobra dela nemške filmske tvornosti. Ko po časopisju pregledujemo filmske sporede drugih mest, vidimo, da Ljubljana marsikdaj prednjači celo prod nemškimi mesti, kar se filmskih premier tiče. m to je hvale vredno. Tudi gledališče je poskrbelo za lep spored m je zlasti Opera privabila mno«jo občinstva k »Predani nevesti« m k »Sneguročki«. ki čudovito tekmujeta v lepoti glasbe pa tudi v ljubljanskem podajanju. V Drami je sobotna predstava »Cvička za pečjo« zaključila božično razpoloženje. »Deseti brat« pa je pritegnil svoje vedno hvaležno nedeljsko občinstvo. Ljubitelji prirode si kajpada niso dal! vzeti užitka z izprehodom na rožniika pota, na Večno pot in drugam v ljubljansko okolico. Povsod si srečaval prijateljske skupine, ki ob nedeljah obiskujejo svoje »postojanke« na ljubljanski periferiji in se zvečer zadovoljno vračajo v mesto. Nedelja pred zimskim sv. Antonom je bila vedno praznik kolin :n snubljenj. Ta znamenita tradicija tudi v vojnem času ni popustila in marsikod so bile tudi letos na razpolago koline, sicer mnogo skromnejše kakor druga leta, toda bile so. In marsikatere dekle je postalo nevesta; kar jih pa še ni. naj le po-trpijo pa jim bo Anton za kakšno lepo kračo že izprosil možička. čče ne ravno letos pa kdaj pozneje. Salomonski otoki Dve stvari sta. ki nam v luči sedanje vojne posebno približujeta Salomonske otoke: zasedba teh otokov po japonski vojski m mornarici ter prizadevanje Zedinjenih držav, da bi Salomonske otoke zopet iztrgale japonski oblasti. Salomoni so zelo razdrapana otočka skupina in tvorijo zapadno polovico nctraivega glavnega osrčja Melanezvie. Ležijo na vzhodni stran' nekdanjega nemškega Bismarckovega arhipela. Kakor vsi otoki, ki pripadajo k Melaneziji tvorijo nekakšno skrito zvezo, ki je svoj čas spajala severno Novo Gvinejo in severnozapadni del Nove Zelandije Na tem otočju živijo te-mnorjav- ljudje, skoraj črnopo>lri Melanezijci. po katerih je dobilo otočje svojo oznako ki pomeni toliko kakor dežela črncev. Melanezijci pa žive v večnih medsebojnih prepirih in se srdito vojskujejo med seboj. Preživljajo se večinoma z lovom in ribolovom šele v novejšem času so se začeli oprijemati tudi kmetijstva Obdelovanja zemlje so jih naučili kitajski priseljenci. Poleg kmetijstva začenjajo domačini v Melaneziji zadnja leta gojiti tudi živino Dosegli a> zlasti v pra^ičjereji prav lepe uspehe Verstvo teh ljudstev predstavlja zanim vo mešanico, čaščenje narave in duhov s posebnim poudarkom kulta prcdn:kov. Prevladuje totemizem z neštetimi posebnimi pravili za ženitev Pripadnkom posameznih tetemističnih skupin je na primer prepovedano ženiti ali mo-žiti se med seboj Socialni položaj žene je v primeru s položajem moških podrejene vrste, vendar pa je žena, ki je rodla mnogo otrok, pri Melanezijcih v visokih čislih. Taksni ženski je celo odprta pot do raznih funkcij in častn'h služb Seveda ni govora o tem, da bi ženske v taksnih primitivnih razmerah uživale takšne politične pravice, vendar je nekaterim izjemoma dovoljeno, da se udejstvujejo kot namestnice svojih mož ali očetov pri posebnih rodbinskih in plemenskih posvetih Na sestan- kih mož in na lovu pa nimajo nobene besede. Strogost v tem pogledu jc tako velika, da se ne smejo ženske niti približati prostoru, kjer moški zborujejo m se sestajajo Če b' sku:ala katera ženska iz radovednosti priti med moške zboTOvalce. jo kaznujejo s tem, da ji prepovedo za dogleden čas sleherni stik z mladim: moškimi Valutne razmere v Melaneziji so zanimive. Domačini plačujejo z denarjem h školjk, večji denar pa predstavljajo nekakšni oreški iz slonov ih okel. Prestolnica Salomonov je Rabaul. \? leži na otoku Nova Britanija. Tam imajo zdaj Japonci važno vojaško oporišče. To mesto je bilo nekoč prcsto'n!ca ncnvke^a dela Salomon^kih otokov, dočim je glavno mesto angleškega dela otočja Kicta ter leži na otoku Bougamv lic. Celokupni Salomonovi otoki so namreč bili od 1 1886. do 1893. britsfei protektorat ter so imeli značaj lastnega guvernementa. na čelu katerega je stal angleški guverner. Poglavarj- rodov, ki žive v območju Melanezije, so wcer c-stal' na svojih mestih, vendar pa niso imeli nc.-bcnih samoupravnih funkcij, da. niti ne omejene samostojnosti. Uprava otočja jt bila več ali manj v rekah angleškega guvernerja, ki se je naslanjal na oddelke angleškega vojaštva in policije. Seveda so Angleži, čeprav so bili v veliki manjš:ni. imeli odločilen vpliv v vseh zadevah. Poglavarji domačih rodov so živeli samo v iluziji, da razpolagajo z neko oblastjo. Japonci so takoj po zasedbi Salomonskega otočja uvedli na tem področju vojaško upravo. Pusril: so poglavarje domačinov na njihovih mestih in si prizadevajo pridobiti domačine za dejanske sodelovanje, k j obstoji poglavitno v oddaji presežkov Iefinc japonski vojski. Na ta način so si prihranili Japonci mnogo dm-ozov in so tudi znatno razbremenili naloge svoje mornarice na PaciTku. Traioglavec — Očka, je nagovorila gospodična Zdenka po zajtrku svojega očeta, ime mu je Milan Lcb-nik in brez mene ne more živet5 Mislim, da ga tudi jaz ljubim. — Z izjemo niegovega imena bo vse sku naj v nekaj me°ec'h min'lo in izginio', ljubo dete. je preudarno dejal bančni ravnatelj Mo-gočnik svoji hčerkici. — Kai pa je or sploh? — Veš. očka. on zlaga čudovite pesmi! — O'ej. ojej, — on b: torej rad oženil tvoje milijončke! — To pač ne. očka. se je branila hčerka On ne pc^na nit? mojega priimka in nima niti pojma, da sem hčerka najbogatejšega moža v našem mestu. Prepričan je. da sem revna :n me 'jubi. zares *z gole in najčistejše ljubezni. Vedno me čaka. kadar erem v cimnastično šolo. sicer pa mi p*še vedno le noštnoležeče Povem ti vse to očka. ker y moj resnični prijatelj Pros:m te. da si ga cgle^a^ in da ga povabiš k nam. preden naprav'm kako neumnost. — Hm. hm. ie zagodrnjal začuden- očka. ki mu stvar ni bila nič kai všeč Pozanimal 6e bom za m'adega moža Daj ur njegov naslov Šele popoldne je gosnod bančni predsednik in generaln- ravnatelj Mcgočnik utegnil vzeti zadevo v pretres Nanolnd si ie listnico s tisočaki in sedel v svoj avtomobil Bil ie odločen poskrbeti, da bo mladi mož za nekaj mesecev izginil iz mesta. ?ofeT je ustavil avtomobil nred ne ravno posebno prijazno hi?o nekje daleč v predmestju Težko soneč je priplezal gospod Mogočnik v četrto nadstropje. — Ali ne stanuje tukaj gospod Milan Lob-nik? je vprara' čedn-> žensko, ki mu je prišla odpirat — Rad bi ž njim govoril. — Da on ie mej podnajemnik Ženska je zginila, a se kmalu zopet vrnila — Gospod Lobn'k obža'uje toda zdaj je pri delu in nikroar ne sprejme. — Dajte mu fcrfe mojo početnice, je smeje se men'1 gospod Mogočmk Na i si ime dobro pogleda, potem me bo gotovo sprejel Ime zares vplivnega finančnika je pozna v mestu vsak otrok Kljub temu pa se je ženska kmalu zopet vrnila "n sporočila: — Gospod Lcbnik je posetnice pazljivo prebral, a kljub temu obžaluje, da vas nt more sprejeti. Gospod Mogočnik se je z eno roko prijel za glavo*, z druge za brado, da je s silo zapri usta, ki so se mu od presenečenja kar sama odprla Počasi je stopal po stopnicah nazaj v pritl'čje Kaj takega se mu je prmerilo samo enkrat pri nekem ministru Poslej si nihče ni upal zapirati vrat pred njim Tak človek pa utegne tudi njegovi hčerk postati nevaren. Zato se je gospod Mogočnik po naikrajši poti vrnil v svoj pisarno in lastnoročno napisal pismo, v katerem se je predstavil za očeta njegove obeževanke. in povabi moža k osebnemu razgovoru. Naslednjega dne se je Milan Lobmk ob določeni uri javil v pisarni gospoda Mogočnika Bil je preprosto, a čedno oblečen ir je napravil kaj dober vtis. — Oprostite m' zarad' vče-rr.j*njega postopanja Seveda nisem imel pc : mi* da ste vi Zoeakin oče. — Dobro, dobro, je presekal be>cdo gospod Mogočnik. Za pol leta boste šli v eno naših podružnic. Če se izkažete, potem sc bomo o vsem drugem po razgovorih. Mlad: mož se je izkazal. Čez leto dni sta bila Zdenka in Milan mož in žena. — Dragi Milan, je pri gostiji dejal tast svojemu zetu. za to se imaš zahvalit] samo svoj: neverjetni trmi. Kaj ti je pač tedaj prišlo na misel, da me niti nisi hotel sprejeti? — Veš. dragi papa. je nekam otožno odvrnil M lan. prav za prav mi ni ničesar prišio na misel, kajti brez hlač te pae nikakor nisem mogel sprejeti Edine hlače, ki sem jih tokrat mcl. so bile prav tisto uro pri kroiaču, da jih je zlikal! Tatinske ptice Nedavno so nemški listi zabeležili zanimivo vest. da so našli v sračjem gnezdu dragulje, ki so bili ukradeni v bližnji graščini V zvezi s tem navajaic dolgo vrsto primerov, ki kažejo tatinske nagibe nekaterih živali, zlasti ptic Vrane, srake in kavke slove že dolgo kot ljubiteljice predmetov ki se bleščijo Srake ;n kavke rade napadajo dojenčke v zibelki; zgo di?o se je že nekajkrat, da je šoja takim otrokom izkljuvaia oči. če ni bilo v blžim človeka, ki bi jo preplašil V neki gostilni so imel' srako. k; je bila povsem udomačena. Skrbne; je pobirala izgubljene ali pozabljene reči. vrhu tepa je kazala nagib k »pijančevaniu«: silno je Čislala v a'kohol namočene češnje L'Canjala je take. da so jo domači naposled obsodili na smrt Gospodinja je zvarila iz nje odlično juho. Nedavno so listi zabeležili primer neke papige, ki je priletela pon^i ssezi odprto ckno v stanovanje znane igra'ke in ji ukradi:' dragocen prstan, k; je ležal na krožniku. Tatvine je bil obdoižen sluga in šele pozneje so našli prstan v skritem prostoru, kjer jc tatinska papiga nakopičila precejšnjo zalogo ukradenih drobnarij. Zmikavti imajo tedaj tudi perje in peruti. Najnižje temperature na zemlji O najnižjih temperaturah, ki so mogoče r»a nćiši zemlji, so mnenja učenjakov še zr-«erom deljena. Znani polarni raziskovalec Sverdruk je objavil rezultate najnovejših merjenj, »z katerih >-e vidi, da ie v krajih, ki leže v višini morske gladine, najnižja mogoča temperatura —70 stopinj. V večjih višinah so mogoče še nižje temperature. Sverdruk je izračunal, da utegne zdrkniti živo srebro na 3000 m visokih gorah na osrednjem Gronlandu na 80 ali celo na 90 stopinj pod ničlo. Smce — kažipot čebel Po čem se ravnajo čebele, da najdejo pot iz čebelnjaka na trato in s trate v panj? Najnovejša raziskavanja so dognala, da se orientirajo po soncu Raziskovalec je dal poloviti vse čebele, ki so bile na paši. in jih držal dobro uro v temnici. Ko jih je izpustil, so odletele v smeri 15 stopinj nfl desno od prejšnje smeri — za toliko stopinj pa se je medtem pomaknilo acuce. Simfonični koncert Simfonični koncert v prid Zimske pomoči, ki bi se naj vrši! v ponedeljek, dne 17. t. m., je iz tehničnih razlogov prestavljen na poznejši čas. 2e kupljene vstopnice se lahko vrnejo v Matični knjigami. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek. 17. jan.: Zaprto. Torek, 18. januarja, ob 16: N>vest& h krono. Red Prvi. Sreda. 19. jan.. ob 16.30: R°binzon nO »me umTeti. Red Sreda. OPFRA Ponedeljek, 17. jan.: Zaprto. Torek, 18. jan., ob 15.30: SnesuroCka. Red B. Sreda, 19. januarja, ob 16: Mrtve °ei. Premiera. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Uprava Državnega jrledallAč-u v IJnlHI*" ni se abonentom reda Sobota oprošču radi izostanki štirih predstav v štirih stad-iijih sobotah, Ivi so izpadle: prva na dan pogreba kočevskih, žrtev, druga in trc*.ja na Božič in Novo leto in četrta v sohoto, 8. t. m., ko je bila v Operi predst «va za Zimsko pomoč izven abonmaja, v Drami pa premiera »Robinzona«. R<»d sobota bo odslej tmej predstave zopet redno vsaKo soboto in bodo dobili abonenti reda Sol>otiH postopoma vse predstave, ki so v rt*j>-T-toarju. prav tako kot ostala dva stama abonmaja Sreda in četrtek. Žrebanje številk za nagrade »Gledališkega koledarčka« bo nepreklicno 2. februarja. Ker je število koledarčkov om. opozarjamo vse, ki se zanimajo za njihovo zanimivo in pestro vsebino in za lepe nagrade, naj i=i jih pravočasno nabavijo. Oddajniška skupina Jadransko Primorje F A D I O LJUBLJANA PONEDELJEK, 17. JAM A IMA 7.00—7.10: Poročila V nem-cini. 7.10 do 8.00: Jutranji pozdrav. Vmes: 7.S0—7-40: Poročila v slovenšč ni. 12.00 12.30: Opoldanski koncert. 12.30 12.4o: Poro Da V nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert malega orkestra Stmovic.t.. 14 00 do 14.10: Poiočila v nem. 14.10 15; Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročili v nemščini in s'oven. ("ini. 17.15—17.45: Popoldanski konce:t. 17.45—18.00: Veseli kotiček. 19.00—19.30: »Fantje na --asU po jo 19.30—19.40: Poročila v stoireo&Stai. 19.40 do 20.00: Glasbeni progrlo 1 fcectaa 20.00 dO 20.10: Poročila v nemščini. 'JO.10 2 l.00: Teden so prične v ponedeljek. 21 00—21 40; Za dobro voljo. 21.40—22.00: Mirni Tn in Peter Krcuder- 22-00^—22.10: Poročila, v nemščini. 22.10—22.30: Giasha aa 1 noč. Družinske đogođbe važne in drobne, ter razJAčm: b LeSk i z.aposujemo v Vodnikovo prati ko, ki v spremlja naše dejanje in nebanje. Z;-to naj nobena silovtmska h.ša ne ostane brez Vol-nikove pratike 1944! Letošnjih Vo nikovih knjfig" je nekaj še na razpolago, n a p.t bo kaj kmalu izčrpana! Zamu IniJti, sezite brž po letošnjih lepih in vrelnlh Vodn..krev. 3 •SCO VENSKI KARO D«, pc*ederjđcf IT. Januarja 1944 Strta S KDiRunfsffciil „o£cirs!ti" kader Glavni mik ssrsssbncsii je pripadnlštvo h komunistični partiji Svojevrsni „©liclrski knrzi" — Vloga Jakoba Avšiča Kakšen je njihov položaj, kaže nasiednj. primer: z badc'jevskimi topovi so sredi septembra formirali neko topniško edini-eo. Za komandanta ie b 1 postavljen bivS podn rejnik star partijec. Njegov r.ames*.-nik je bi] bivši aktivni poročnik. Ped seboj sta imela dve edin c i. kater m sta poveljevala neki mornaiižiki poročnik in peopfufc poročnik Zaplotmk Ta se dela prepričali eg i komun sta in trd:, da e orgamzirai že jz časov Jugoslavije. Žalostno se je proslavil s tem. da je na grd način Izdal neko protikomun isti eno gkup.no. S to §V9jj iz lajo se kar ponaša Tej četvorici so bdi podrejeni nek; bivši nrjor. trije kapetan: i", še par bivših aktivnih of cirjev. ki bil: vsi prisilno mobiliziran. Opravi j H; 50 podof f irske služIle in so bili ^postavljeni neprestanim lOsuam Vse nasilno mobiliz.raae bivSe aktivne n rezervne oficirje partijci skrbno nal-zoTujejo. Nlltoli jih dolgx> ne puste pr: ^W skupiri. ia ne bi »okužili« moštva, temveč jih večino prestavljajo in to, če se le da kako .nreemrati. tza kazen; Nekateri med njimi so tudi že brez sledu izgini« li. nekaterim p3 se je posrečilo pobegnil Pobeg-nit; je skuš 1 tudi prav tako prisf-no mob T.zirani dalmatinsk; rojak Scrivrt- nelli, bivši aktivni poročnik, žal mu nakana ni uspela. V bližini fct. Jerneja so ujeli in partijci so ga brez sodbe ustrelili. „Osvcboditaa vojska44 je le siqpJ orodje komunistov Gornji podatki znova potrjujejo že znano dejstvo, da so vsi kakor keli \p!ivni poloiaji v oboroženih edinkah OF izključno v komunističnih rokah. To pa ni edino jamstvo, ki si s;a je znalo usivar.ti komunistično vodstvo, da že v naprej zaduši vsako možnost neposlušnosti al. telo od-p. ra proti svojim aai«.čilom Poleg komunističnih »oi'»cirjev« je v v^aki oboroženi edinki še poseben politični komisar, ki ni P-drejen poveljniku doiitne edin,ce in ki je seveda vedno organiziran komunist. V vsakem, tudi najmanjšem krdelu je vedno »udi po nekaj zanesljivih partijcev, ki špi-ionirajo in terorizirajo nekcnmniste « kol", sebe. Iz znane Kidričeve krvmške okrožnice o poboju nekomunisiov. »ka ar prid • čas«, je končno razvidno, da ima vs.'ka oborežena edinka še svojo tajno komunistično organizacijo- v kateri so povezani v.-i partijci dotične edinice Tako so komunisti poskrbeli B€ le. da ie tako zvana »oMobodiina vo of Se d^inrs samo slepo orodje v njibovih rokah, ampak tudi za to da bo tako skpo in brezpogojno poslušno crod.ie ostala tudi v bodoče. To je dejstvo, ki ga r.e more nihče zanikati, temveč mora vsak z njim računati Rešitev pred komurLmotn je zato mogoča le na ta način, da se popi Ino-ma zatrefo vse organizacije in uiia .ove, ki so v njegovih rokah, pa naj nosijo kakršno krili (irmo. rah pred nemško obram&o Teroristični letalski ripadi niso tnzgli zlomiti nemškega odpora — Nemška obrambna sila je danes večja ko kdaj poprej Na dveh značilnostih terorističnih letalskih napadov prihaja v zadnjem času jasno co izraza strah, Ivi ga je vsilila nemška protiletalska obramba sovražniku: sovražni bombniki se dosledno zatekajo k slabemu vremenu in svojih terorističnih napadov ne izvajajo več neposredno na cilj, marveč po ovinkih. Bombni napadi ob normalnem ali celo v mesečnih, jasnih nočeh ter na en sam cilj osredotočeni letalski napadi so stopili zdaj doeela v ozadje. Zato pa poskuša sedaj sovražnik v zavetju megle in oblakov ter celo vrsto navideznih napadov mimo g/lavnega cilja po možnosti znižati odstotek svojih izgub. Vsa ta dejstva le potrjujejo, da je v ogorčenem dvoboju med angloameriškimi bombniki ter nemškimi dnevnimi in nočnimi lovci prednost na strani nemške protiletalske obrambe. Sovražnik mora smatrati svoje dosedanje metode kot neuspešne. Tudi komentarji angleškega tiska o letalski vojni na zapadu izražajo presenečenje in priznanje številčne moči in udarne sile nemških obrambnih sil. V splošnem pa izdajajo angleška razmotrivanja otipljivo zaskrbljenost zaradi bližnjih spopadov na zapadu in le znova potrjujejo, da so v Londonu in VVashingtonu nemško obrambno silo vse prelahkomiselno podcenjevali. Najnovejše londonsko stališče k problemom letalske vojne prihaja do izraza zlasti v poročilu londonskega dopisnika »Sven-ska Dagbladet«, ki piše med drugim: V anglešk'h letalskih krogih opozarjajo na to, da obstoja vsakoršen povod, budno za- sledovati močno naraščanje nemške proizvodnje lovskih letaT. Ta porast je tako •velik, da imajo zavezniški bombniki morda •le še omejeno dobo na razpolago, da izvrše svojo važno nalogo. Značilno je, poudarjajo V Londonu, da je moglo nemško letalstvo podvojiti število svojih lovskih oddelkov na zapadu. To pomeni, da morajo zavezniki bombniki računati z naraščajočim nemškim odporom v letu 1944. Do sličnih ugotovitev prihaja letalski dopisnik angleškega lista »Sundav Observer« Frederick Tomlisoi* Po njegovi sodbi bo pro:zvodnja lovskih letal v Nemčiji v letu 1944 štirikrat večja kakor pa je bila leta 1942. Tudi on ugotavlja, da se je silno pomnožilo število nemških obrambnih lovcev. Londonski dopisnik španskega lista Ya« pa beleži angleško mnenje, da je Nemčja na področju lovskih letal in protiletalske obrambe močnejša kakor pa njeni nasprotniki. Merodajna angleška osebnost je še le nedavno izjavila, da je nemška protiletalska obramba sedaj tako odlična, kakor ni bila še nikdar poprej. če se upošteva, da so anglo-amer!ška poročila še pred nedavnim govorila o tem, da bodo zavezniški bombniki do tal porušili nemške letalske tovarne in uničili nemško protiletalsko obrambo, potem se vidi, da so postali v sovražnem taboru v zadnjem času bolj malobesedni in da so začeli bolj stvarno gledati na položaj, kar je brez dvoma v prvi vrsti posledica vedno večjih in vedno bolj prepričujočih uspehov nemške protiletalske obrambe. Kajenje na javnih ulicah, trgih in v predmestjih je pod kaznijo prepovedano Odlok ljubljanskega župana pred 130 leti — Kadilci so inseli vedno svoje križe in težave Te dni je bila z izdajo tobačnih nakaznic na novo urejena prodaja tobačnih izdelkov. Strastnim kadilcem, ki so se morali poprej — često celo zaman — nastavljati pred trafikami in bili več ali manj odvisni od naklonjenosti trafikantov, je bilo s tem gotovo ustreženo. Manj zadovoljne so ženske, one, ki same kade. še bolj pa one, ki so hrekovale in odjedale žlahtno travco kadilcem za to, da so lahko verižile. Vsem seveda ni mogoče v nobeni stvari ustreči in tako bo tudi to-bakarska pravda kljub nakaznicam tekla dalje. Ljubljančani so bili že od nekdaj strastni kadilci in so že v dobi. ko se je začela tobakarska strast pri nas šele širiti, imeli svoje križe in težave. O tem priča tudi uradni odlok, ki ga je pred 130 leti izdal takratni ljubljanski župan baron Co-delli na ukaz tedanjega francoskega in- tendanta. To listino, ki priča o davnih težavah ljubljanskih tobakarjev. je rešil pozabe nekdanji ljubljanski arhivar pesnik Anton Aškerc, ki jo je objavil 1. 1911 v »Carnioli«. Odlok, ki je bil izdan v francoskem in nemškem jeziku, ugotavlja: »Zadnje čase je postalo kajenje na mestnih ulicah, trgih in predmestjih splošna razvada. Zaradi uži;ka kajenja ki si ga ljubitelji tobaka lahko privoščijo v stanovanjih, gestiInah ali na polju, pa kadilci pozabljajo predvsem na dostojnost, na nevarnost požarov pa sploh ne pomislijo, čeprav je še tako velika povsod, ko kadijo z odprtimi pipami ob vetru. Številni požari, ki so jih povzro ili kadilci, jih še niso dovolj spametovali, kljub prizadevanjem policije, da bi se ozirali z dolžno pazlj'vostjo na koristi ter varnost premoženja someščanov. Zato je v zaščita dostojnosti in zaradi varnosti pred po- žari policijsko prepovedano vsako javno kajenje, zlasti takoimenovanih »cigaro*«, na ulicah In trgih mesta in predmestij in to pod kaznijo. Slehernik, ki ga bo zasačila policijska straža s pipo ali smodko v ustih, mu bodo policijski organi zaplenili pipo, pri ponovnem prestopku pa ga bo doletela še ostrejša kazen.« Ta odlok, ki je bil izdan 12. maja 1813, se nam zdi danes smešen in naiven, je pa značilen za takratne t uzme: e Iz besedila samesa je razvidno da je bilo ze takrat V Ljubljani kajenje zelo razširjeno, a gledati so nanj drugače kakor dundanes. Kajenje na javnem pivs torti ie veljalo za nespodobno Citirani odlok pa je bil izdao* predvsem /m adi nevarnosti požar rov. V t i-tih časih so se namreč vrstili Številni oožari. ki so jih oblasti seveda skušale čimbolj omejiti Nedvomno so marsikateri požar povzročil kadilci zlasti v krajih, kjer so bile h.i^ krite še s slamo Kako je »cinkova! \» k- 11 ^ d dvunno pa so kadilci Luui šc ik.Ioj kadili na pivstem, čeprav ne več tako brezskrbno kajti Strašni kadilec kadi vedno in povsod. Ce le ima tobuk. Tcfeak in zločinstva Prof. 9t ngei je dokazal vpliv tobaka, ra pospeševanje moralne degeneracije in zločinstva. Nikotin je Jttvcen strup, ki rnrtvl predvsem s'nipat'.čno ganglije in slabi centralno živćev.'e kakor alkohol, kokain in morfij; pr Časno deluje kot močno c r žilo na endoki Ine žlezo, zlasti na sp lovila. Z uradi degeceracije' centralnoga živčevja postane n kotinist moralno top. brezobziren, lahkomiseln in brutalen, ne čuti ak" neče čutiti, da zastruplja s svojim dimom zrak doma otrokom In zunaj drugim liudem. Dr- Bonna ie našel med 6)0 alatne: tret j r.o kadilcev tretjino alkohol.kov in sifilitikov. Po isti statist ki postanejo mladi kapici (20 do 30 cigaret na d n) tatovi, s 40 do 50 cigaretam* na dan morilci, zlasti svoih mater, i 50 do 70 Cigaretami ubijalci* svoj h prij teljev. pri ;gn al: na potovanju. Pri siiiktiku zadošći 10 do 15 cigaret na dan. da i-vrš najstrašnejši umor Ako se t ki ljudje odvad jo U-baka. se njihovo socialno c-ustvav.ne zopet prebudi. Petelini niso potrebni Najnovejša parola fainL&jev in trgovcev z jajci je, da mora pctflin izumiti s kokošj.h fae-m. Izkušnja je namreč prikazala, da se ne zmanjša p d.\k ni i ne poslabša kakovost jajc, Ce na farmi ni petelinov, marveč baš obratno. Jajca, ki ^ih neso kokoši same od sebe. sd v mnogih ozi-rin celo boljša. Oplojena jajoi so za shrar njevanje toliko neprimernejSa, ker se za-* ! čne zaplodck v nj.h razvijati že pri temperaturi 16 stopinj C. Nadalje so opazovali, i da so oplojena jajca takoj, ko 80 zlež na, dokaj manj odporna proti okužen ju z raznO-vrstnimi bakterijami in pleanjivfcnd glvi-cami. Petelin je torej potreben sr>mo za prirejo, v očeh suhega »prid bttnlka je pa škodljiv. ## Sodcbna bslezen Mnogi ljudje tožijo, da s<; pobiti, utrujeni, da jih boli glava in podobno: včasih >c pojavi v zvezi s tem krvavenje desni. Po raz skidanju hamburŠkega profesorja Brauerja gre v tem primeru za lažje primere takjj imenovanega skorbuta. Vzrok jc preveliko uživanje konscr-virane hrane in nezadostne, uživanje presnega sočivja in predvsem presnega sadja Sveže so-čivje je ob tem času za več'no prebivalstva predrago, sadje je takisto redke;, a sila neznatne količine ant i skorbut ne ua vitamina, ki so :c* v konserviranem SOČivju, se s kuhanjem docela uničijo. Ta bolezen se lahko kmalu ozdravi, če dajemo bolniku večje množine sadja in citro-novega soka. Od kdaj pravijo zdravrJkorti „itoktorja"? Stoprav v XII. stoletju so pričeli dajati na neko število izp tov naslov d k-tor«. Prvič se je to sgodilo bolenjskam vseu&Uiš'u okoli 1. 1140. Kmalu za tem je pariška univerza prevzela to sego in novi naziv je izpodiinil dotlejšajega *moj-stras (maltre). Leta 1340. so se uol;o.i5no uredile štiri fakultete v paiiški univerzi; bogoslovje, pravo, zdravilstvo in umetnost. Samo prve tri so delile doktorski n.sov. Za to pa si moral prebiti poskusno coba 8 do 14 let in doaeč n. pr. kot lečn k tri predhodne stopnje — mngisler, bak^-laureus in licenciatus — preden si bil imenovan doktorjem zdrav-lstva in si smel izvrševati poklic. In šele tedaj si se smel oženiti, kajti do sredine 15. sto'ctja je bil j za zdinivmike zapovedan celibat. Absolutno in popolno grospodarstVO mtt-i^tov v OF se k:-že tudi v tem, Kako je sestavljen »oficirski ka:er pn Komu-nističn h oboroženih ki delih. Kdor n zanesljiv parti ec. sploh ne inoie doječi kakega višjega položaja Zate pa so tuh >oficirji« stepen, z vseh vetiov in po veliki večini strokovno docela nesposobni Takoj, ko so se začele na podeželju sestavljati in organizirati oborožene edi niče. je komun stična stranka poslala na tei^en svoje zanesljive pr staše. Posta\ara jim je na^oeo. d.i se morao vrtniti na vsa važnejša mesta in povsod izpodriniti tiste nekomur.istc ki ^o se pr družb krvielom iz napačno pojmovanega idealizma, iz zaslepljenosti ali kratkovtdncsti ter se n'Si z večali, da stoje za vsem tem počet|em kranmist'. Bivših akt vnih in tudi btvSšfc rezervnih oficirjev je bilo v ti^tib časih pri krdelih zelo malo. Kar pa j.h je bito sof' ciiski« položaj je bila v tem. k ko je bil kdo dober in goreč partijec Vel'ko v!^°o so igrali tudi komolci ker sta se korune -ja in protekcija že od vsega početka močne vgnezdili tudi v komunističnih obereže nih edinicah. ćnfl©gi>rski „rešlteSp" OF Posledice takega podeljevanja vodiln h položajev so se kmalu pokazale. Marsikateri »višji komandant i si je uredil kai sv<"'j evor pod imenom »štabne Čete«. Ta je vsebovala sluge- pr lcžmce, vesele prijatelje itd. Demoralizacija med pripadniki oboroženih krdel je zato vedno bolj narašča"a Ko so It.iijani izvedli leta 1942 svojo znano veliko očiščevalno akc:;o. so bila oborožena krdela na Dolenjskem v popolnem razsulu. če bi dobile va3ke straže, ki so se takrat začele pojavljati, sv obodne roke, bi bilo komunistične s osvobodilne vojske« že takrat konec. Toda badoljevci m-so znali ali niso hoteli izkoristiti ugodae situacije, temveč so komunistom ćjali eas in priliko, d& so se na novo organiziran Komur.vojskc in sposobnih oficirjev jim je manjkalo bolj ko kdaj prej. Kes so mobilizirali tu>3i več bivših aktivnih in rezervnih oficirjev in nekaj jih je n?. novo prišlo tudi iz Ljubljane, toda vsem tem £iso zaupali, saj so vedeli, da z redkimi izjemami Dirigent dr. Danilo S v a r a se je zopet vrnil v našo sredino. Glasbena in gleda -ška Ljubljana ga je :skreno pozdravila in prisrčno sprejela ob nedeljski predstav, G. \*Vdijevega - Ti ubaiurja«, ko je po dveletnem presledku z mladostnim zanosom zopet pr.jel za taktirko ter s preizkušeno spretnostjo vodil orkester, zbor in soliste. Vtisnil je s svoj m vodstvom, s svojo verodostojno interpretacijo izvajanju popularne, melodiozne- dinamično podcrtane glasbe pečat skrbne izgrajenosti in izvajalne poglobijo osti. Dr. švara ume namreč ustvariti odnos neke posebne intimno, tople povez n ost i vseh sodelujočih č'.nite-ljev. ki se mu podrejajo z inteligentno prožnostjo in voljno disciplino. Omenjer.a predstava je bila napovedana v zvezi z gostovanjem tenorja Iv. Franc-la, ki je zrasel na ljubljanskem odru in se od tod pognal na deske umetnostno veljavnega odra hrvatske prestolnice. V Ljubljani je izpričeval kvalitete m nastavke, ki bi Lhko vodili do pomembnih umetnostnih uspehov. Franclovo ime už va v Ljubljani poseben prizvok. Ko se je spet pojavilo na opernih programih, je iznova potegnilo Ljubi ano v našo opero. Občinstvo ga je ob prihodu na oder v drugi slik toplo pozdr vilo. potem ko je za odrom odpel slovito Trubadur je vo romanco Toda ob naslednjih spevih je bilo čutiti nekako glasovno nerazpoloženost, ki je presledkoma občutneje zazevala in ki se je po spo- niso komunističnega mišljenja. Dali so jim zato samo n.žje polož je in še to ie v spe-cidiziiaih cm m cal? za katere n^3o imel strokovno usposobljenih partijcev, zlasti pri topn šklh in drugih tehn škifc jdd^lkih. V treh tezistih k:«n»p^ten ^oficir44 Da bi si zagotovili absoluten vjliiv svo-;e partije tudi v oboroženih krdel h, so Seli komunisti jeseni ustanavljati tako zvane of cirske kiirze« V njih naj bi s? partije civilisti izšolal: za oficirje*. Ti karzi so bili prav smešni. V nje je lahko p: išel vsak komunist brez k kršv.e ko!: pa tudi žerjske. G'.avno je odo (Ja je bil dober in zanesljv partijec. Kurzi so trn ali pc programu, reci m p š;, en cel mesec! Kakšno strokovno usposobljenost za oficirja si more nešoLn človek pridobti v štirih tednih, s. lahko vsak saoi misli, že pred osmim septcmb:x>m se je zju eel nekje v kočevskih gozaov.h ^artilerijski kurze. Vanj so spiejemaij ljudi s ^sr razredi ljudske šole, katere so potem učlt bai:stike: Vsi =o teč ;> z uspehom d:-rrSilj v treh tednih . Kakser. je bil 'a >uspeh?, se je kmalu pokazalo. Ko so ba-dol evci prepustili komunistom topove, so t: formira.Ii tudi posebne tepmške oddelke. V tritedenskem kurzu novope"en: tofi-C "j: b; moi ali v njih prevzeti vodilna mesta. Toda večina med njimi n:ti ni zn la pravilno zapreo konje K topu kaj šele ca bi zraia upoiabljati merilne pr.piave. Sli-Čm Lečuj je bil prirejen Zj ^pehotne ofic:r-Tudi ta jc trajal samo mesec dni V njem je bilo precej žensk, med drugimi hči znanega novomeškega trgovca Povha. Bili so potem še tečaji za minerje m radio- ri fisfce: vsak po C do 4 tedne. V redu končan rnenda ni bil roheien, ker jih je prehitela nem-ška očiščevalna akcija, ob kateri so se vsi tečaji razgubli. Radiote- legrafski teč?j, ki je bU pri Crmo?njicah, se je razbežal tako hitro, da udeleženci ni-»*o mogli odnesti n ti svojega orožja. Ostali tečaji so bili nekje pri Semiču. „Vrhovni komandanti44 Dejanski vrhovni poveljnik komunist č-nih krdel v Sloveniji je Stane Roznvm O njem se ve samo toliko, da je star partijec in da je bil menda tud: v Španiji. Kaj je bil po poklicu, ni znano, bržčas kakor mnogi drugi komunisti, sploh ni -mel nobenega pravega poklica. Do svojega peložaja se je prikopal samo s tem. da jo bil eden prvih partijcev, ki se je pojavil med oboroženimi oddelki in da ima dobre komolce. Rozmanov pomočnik in namestnik ie je imenoval za »generala«. Govori pa se, da tud. strokovno vojaško ni tako sposoben, kakor se je sprva zatrjevalo. V intimmh družbah so ga kritizirali tudi politkom:sar-ji- ki so namigovali, da ga »kmalu ne bodo več rabili ...« Po katastrofalnem komunističnem porazu pri Kočevju so se začele širiti vesti, da je poraza kriv predvsem Avš č. Ce ga komunisti res tega dol že, potem je njegova usoda pač že zapečatena. Ostali s-višji komandanti-; so še danes, kakor je bilo že omenjeno, po večini Crnogorci. Izmed šestih najvišjih poveljniških mest zavzemata samo dve mesti Slovenca, vsaj sredi decembra je bilo tako. Sta to zloglasni Daki-Semič in Dule-Dušan švara. O prvem je bilo v listih že mnogo pisanega, drugi je bil mornariški pod narednik in je doma iz Novega mesta. V komunističnih krdelih je od začetka 1. 1942. Kot partijec je prišel menia že iz mornarice in je zato potem »na terenu« naglo napredoval. Tik pred 8. septembrom ^je postal »brigadni kcmsndant« in je s svojo brigado sodeloval pri napadu na Turjak. Po tem napadu je bil takoj povišan v * divi zijskega komandanta«. Med Crnogorci so znani zlasti trije. So to Riijko Atanaeković, zelo domišljav vi-sokošolec, i divizijski komandant« Pera m bivši podoficir Fera Brajevic, sedaj po-veljv.-ik komunističnega topništva. Ponosen je na to, da je najelegantnejšj v celokupni komunistični »vojski«. Vsakih štirinajst dni si zna preskrbeti novo obleko če ne gre diugače. pa jo kratkomalo vzame kakemu »tovarišu«. Bivši majorji in kapetani kot pod oficirji V specialnih edinicah so bili komunisti prisiljeni posta viti na poveljniška mesta strokovno izšolane bivše aktivne oficirj'e ročdu o pevčevi glasovni indispoziciji posebno pokazala ob znameniti »stretti« v šesti sliki. Tako ni bilo ob tej predstavi mcžr.o premeriti in objektivno presoditi Franclove umetnostne poti od Ljubljane do Zagreba, dasi je sicer prin?šala njegova igra nedvomno močne ufeinke. Ob njegovi vrnitvi iz Zagreba bomo lahko kaj več napisali o njegovem Trub3durju. Morebiti je čisto narahlo prehajala ta nedostatnost tudi na Valerijo Hevb^iovo katere Eleonora pa je bila sicer odlično pooana z razmahom njenih pevskih m igralskih interpretacijskih sposobnosti zlasti v predzadnji sliki. Azucentn vrhunski lik F. G o 1 o b o v e nam je še v žuvem spo-nvnu od lanskega Gostičevega gostovanja Priznati je, da je Azucena njena doslej najmočnejša, naj elementarne jša in najbolj dognana stvaritev na ljubljanskem opernem odru. Ob grozotnih oavetnih spe vab tretje slike, pretresljivi dinamiki pete *li-ke in predsmrtnih prividih sklepne 9i'Ke je prispevala svoj pomenljiv delež k celotnemu uspehu Kakor zmerom, tako nas je V. Janko tudi to pot prijetno presenetil, predvsem s slovečim samospevom grofa Lur.e v 4. sliki. Preizkušena sigurnost njegovega pevskega ter igralskega izraza, zgledna izgovorjava, učinkovito, prodorno izvajanje so tudi ob nedeljskem Trubadurju odlikovale to ljubavno arijo. Polnost basovskega poudarka, ž:vahna m ozkost., marljivo pretehtano podajanje krepko ofir- tujejo F. Lupševega Ferranda. Uvodni spev je sijajno odpel. Zelo ljubka, skrbno izdelana je bila Ines E Barbičeve, ki je pokazala, da tudi lepo zapoje in da je uspešno upor-bna tu^S v operi. Angel J a r c je nastopil kot Ruiz in je svojo sicer epizodno nalogo dobro opravil. Sicer je nudila predstava mnogo prijetnih odtenkov, dasi nI bila na or.i stopnji, ki jo je občinstvo na njej želelo in pričakovalo videti. Dodatno par vrstic k Melodijamsr-c a- Prejšnji torek je nastopil v vodilni moški vlogi Marijana Bariliča tenor B e 1 zar Sancir., ki je žel lani lep uspeh kot princ Suhong v Leharjevi »zemrn smehljaja«. Njegov Marijan Bar;l:fi je Dil eleg-eten, vestno pripravljen, v igri prožen, v kretnji zmerom d' ?to;en. v vseh izraznih sredstvih povsem ustrezen. Njegov skrbno šolani glas se je uveljavil ob spevu pred mikrofonom v drugem Ln pri podoknici v tretjem dejanju. Pa še Forsterjeva igra v osmih slikah »R obinzon ne sme umreti«! O smislu in pravem poslanstvu mladinske igTe bi bik) odveč podrobneje razpravljati. Vsakemu ljubitelj« mladinske igre je na razpolago na kupe tovrstne literature. Praktična stran vprašanja je, zdi se. v tem, kako pospešiti pri nas proizvodnjo dobre mladinske igre in kako povečati smisel n možnost za uprizarjanje številnejših mladinskih iger na našem odru. To je zadeva, ki terja posebno razmišljanje. Zaenkrat, nas z"nima preivsem izvedba predstav, ob katerih izražamo željo, da bi bile deležne Čim bolj blagodejnih vzgojnih posledic Ob četrtkovi predstavi smo se lahko prepričali, da je režiser prof. Sest po dolgoletnem presledku pripravil uprizor-tev s preizkušeno strokovno prakso, ki upošteva vse uprizoritvene možnosti in ki ne more zgrešiti svojega cilja. Rež serska vprašanja je rešil smotrno in v duhu bistva te priljubljene mladinske igre. Posamezne vloge je zelo posrečeco zasedel- Gregorinov Daniel Defoe nas je v svoji trpki usodi globoko pretresel. Vladimir S k r b i n š e k je bil kot Tom plastično prepričljiv v obeh svojih fazah: ob človeškem postopnju z cčetom in gostilniškem divjanju prav tako, kakor ob skesani samoobtožbi ter sklepni spreobrnitvi. Ljubka, neposredno doživljena je Maud L e v a r j e v e, ki je nrav za prav gls.vna nosilka vsega odrskega dcgajan;a. Ljudo-milega ter robinzonovsko. navdahnjeno. venditT srčno dobro mladino toplo čutečega kralja je podajal Drenovec z zdravim ckusom za to vrsto vloge. Izredno posrečen ln značilno zasnovan je Nakrstov He-rodež Pum. Sicer preprosto zamišljena, toda dosledno izpeljana odrska podoba razodeva pomokrvno odrsko umetnostno žilico. Nakrst zelo vidno izstopa iz vrst nase mlajše odrske' generacije, Cantleveva Rakarjeve je smiselno ekreta v vsej preproščini, naivnosti in dobrotnostl. V fantastičnih pobudah in nastopih mlade Rob nzonovske družine so se odlikovali B »-ten c, Verdonik, Milčlnski. sta. rič in Podgoršek. Primerno komično podčrtani so bili liki Gorinškovega višjega kurjača kraljevih peči, njegove žene v prikazu E. Kraljeve ln gdč. Ha-cketove v podajanju. N a b 1 o c k e. Sodelovali so še Kosi c. Brezigar, Raztresen. Pfeifer in Korošec kot zelo deber »pecker. To in ono je bilo še pomanjkljivo v jezikovnem in uprizoritvenem pogledu. Ko bo vse Se bo!j ^ogrrano, bomo s predstava- mi, ki bodo nedvomno polnile naše dramsko gledališče, še bolj zadovoljni. Slednjič še tretji s:mfonični koncert, ^o-pet pomemben gl iijskega orkestra, od katerih je vsak zase izgrajen reproduktivni mojster. Letošnje knjige Vodnikove družbe, ki bodo v kratkem pošle, so pri kritiki in občinstvu zbudile splošno pozornost. Vodnikova pratika 1944 je vredna naslednica svojih 17 prednic ki so si prislužile časten . naslov prave liudske čitanke Mati-čičeva pevest »Petrinka« r>a je izvirno slovensko leposlovno delo iz kmeti$kega življenja na Notranjskem, delo. ki zlasti v današnjem času čitatelju plemenito spominja moči in kljubovalnosti domače hiše ter vpliva ki ga ima nanjo neumorno snujoča, žrtvujoča se mati in gospodinja. Priskrbite s j takoj Vodnikove knjige, da ne boste prišli prepozno! V nekaj dneh Vam pisama Vodnikove družbe v Naro-dni tiskarni žal ne bo mogla več nostreji Z *wlvii^ijn Vodnijjtcvina k^vj'čn'm darom* Tedsn gledališkega in koncertnega življenja Dr. D. Svara zopet za dirigentskim pultom — Gostovanje Ivana Francla v »Trubadurju« — Odlična Azucena Golobove — Zopet prodoren uspeh V. Janka — Premijera »Robinzona« v drami — Tretji simfonični koncert Ali bo druga fronta? Stalin pr.'tiska, a A ngloMiirrlf miren ne VVash.ngton se izgovarjata na dolgotrajne Nemčija je pripravljena in Kakor je bilo te dni javljeno, se je ob Rokavskem prelivu zopet izjalovilo neko podjetje britanskih komandosov. V zvezi s tem je postalo znova živahnejše obravnavanje invazijskega vprašanja, pri čemer si anglosaška propaganda prizdeva vzbuditi videz, da stojimo pred neposrednim pričetkom velikega napada .na obalo Evrope. Na eni strani so take invazijske govorice brez dvoma sestavni del živčne vojne proti nemškemu narodu in prebivalstvu zasedenih pokrajin, na drugi strani pa ni dvoma, da se čutijo Angloameričani po teheranski konferenci, na kateri je Stalin od svojih plutokratskih zaveznikov nujno zahteval, naj končno že vendar nekaj pod-vzamejo, da olajšajo breme boljševiški vojski, dolžne nuditi Moskvi vsaj to podporo, ker boljševiki uporabo 25 do 30 divizij na južnoitalijanskem bojišču ne smatrajo za dovolj veliko razbremenitev. Kljub temu, vojaško nedvomno dejanskemu položaju, se pristojni nemški krogi samo po sebi umevno trajno bavijo s problemom in\*zije in z njeno obrambo. Registrirajo. narašča :^če ojačevanje v južni Angliji zbranih :ško-britansk'h voja- ških sil. zbiranje .zkrcevalnega brodovja v številnih britanskih lukah, pripravljenost transportnega brodovja z več sto tisoč tonami ter končno tudi ameriške in britanske napore, da bi z velikopoteznimi letalskimi napadi oslabili nemško obrambo. V Nemčiji so popolnoma prepričani, da bodo Američani in Britanci v doglednem času kljub izkušnjam pri Dieppu ter drugrn krvavim porazom izvršili nekje v Evropi poizkus »velikega izkrcanja«. Strokovnjaki so celo često izrazili mnenje, da bodo v južni Angliji pripravljene invazijske armade morda iz političnih razlogov prisiljene udariti prej, kakor pa bi bilo ugodno iz Čisto vojaškega stališča. Zaradi tega so bili nemški ukrepi za obrambo in protisunke izvedeni z vajeno točnostjo in organizacijsko silo. Nedavno inspekcijsko potovanje maršala Rommela je dovedlo do novih spoznanj, ki bodo takoj praktično izkoriščena. Uspešen potek bojev v južni Italiji je poleg tega zagotovil nemškemu vodstvu dragocen čas, v katerem je lahko izpopolnilo izgradnjo utrdb ter jo dokončalo tako, da je danes na postojankah ogromno število topov vseh kalibrov, ki se bodo lahko uprli tudi najmočnejšemu obstreljevanju. Enako so bili izpopolnjeni tudi vsi ostali obrambni ukrepi, kakor n. pr. minske zapore na morju ter ob obalah. Dragoceno najmodernejše orožje, o katerem seveda ni mogoče dobiti podrobnejših podatkov, se delno še razmešča po utrdbah, dočim je drugod že popolnoma pripravljeno. Tudi število oddelkov, s katerimi razpolaga nemško vodstvo za obrambo pred invazijo, je samo po sebi umevno tajno. Ve se le tol;ko, da je bila že od lancke jeseni dalje določena za obrambo posebna armada, sestavljena iz divizij, ki so se na vzhodnem bojišču prav posebno odlikovale. Ta armada ima na razpolago tudi sredstva za hitro in gibljivo ofenzivno uporabo. Zapadna obala je torej izpremenjena v eno samo trdnjavo, a Angleži m Američani so dobili že v Italiji predokus o tem, kaj se pravi boriti se z nemškim vojakom. Pa ne samo to. Angleži m Američani tmaio pcleg tega še druge skrbi. Invazija na S^ciMjo *n južno Italijo jih je že poučna, da ni dovolj, da sc Čete enostavno izkrcajo, marveč, da predstavlja oskrba teh čet, dovoz rezerv in vojnih potrebščin še mnogo težavnejšo nalogo, če je že skrajno riskantno približati se obali, k: jo Imajo zasedeno Nemci, je še tembolj težavno urediti reden dovoz. Londonski list »Daily Express< je nedavno v obš rnem članku razpravljal o teh vprašanjih ter orisal, kako ogromne priprave so potrebne že za primer, da bi invazijska vojska obsegala le 50 divizij. V tem primeru bi moral generalni štab rešiti naslednje naloge: pripraviti mora ogromne množine municije, goriva in živil ter urediti zlasti tudi vprašanje redne oskrbe čet s svežo pitno vodo. To pomeni,, da bi morali vsak dan pripeljati najmanj J0.C00 ton vode, ker ni dvoma, da bi Nemci uničili na invazijskem področju vse vodovodne naprave. 10.000 ton vode pa ni mogoče natovoriti enostavno na tankovske ladje, marveč se mora ta voda porazdeliti na 100.000 posod slično kakor bencin. Izkrcane čete se morajo oskrbovati tudi s svežim mesom, sočivjem in svžim kruhom. Ker pa bi morali še pred izkrcanjem čet bližnje letališča ne samo zavzeti, marveč jih tudi popraviti in jih napraviti zopet uporabna za letalstvo, nastane potreba po dovozu stctin strojev za popravilo cest, parnih valjarjev in bagerjev. K temu je treba prišteti še popravilo najvažnejših cest in obnovo porušenih mostov, za kar so zopet potrebni nešteti stroji. Gr'.*vobo povzrcča invazij3xemu generalnemu štabu tudi priprava nadomestnh delov za ogromni prevozni park. Končno je oprema lazaretov in zasilnih bolnišnic prav tako važna, kšakor priprava potrebnega števila generatorjev za pridobivanje električnega t cica. Čeprav je ob začetku invazije možno urediti poročevalsko službo po radiju, je treba kljub temu čimprej zgraditi na stotine kilometrov telefonskih prog. Urediti se morajo tudi posebne postaje z zvočniki, po katerih bi dobivalo civilno prebivalstvo pouk m navodila. Civilno prebivalstvo se ne sme zanemarjati, ker bi sicer lahko predstavljalo nepremagljivo oviro za vojaške operacije. Na invazijskem področju je treba vse -noviti in nadomestiti ter skrbeti zlasti tudi za obleko in obutev. Dalje potrebuje civilno prebivalstvo črpalke in brizgalne za gašenje požarov pri letalskih napadih. Čete potrebujejo tudi pralnice in razne druge naprave, lastno pošto in lastne telefonske proge. Tudi vojne poročevalce, cenzuro in razne druge stvari je treba upoštevati. Pisec omenja nadalje milijone granat, min, na tisoče tankov \n topcv, letalcev, min in raznega drugega orožja, ki ga je treba prepeljati in previdno iztovoriti. To delo je šibao zamudno, kajti blago, ki se najprej potrebuje, se mora zadnje spraviti na krov. V nobenem trenutku izkrceval-nih c perači j se ne sme iztovoriti ena vrsta blaga v večjih množ'nah, kajti računati je treba s tem. da bo mnogo ladij potopljeni in bi lahko bil s tem uspeh nvazije ogrožen. Dejansko se mora natovoriti vsaka vrsta vojnih potrebščin v dvojni množini, kajti ladje bedo med prevozom izpostavljene sovražnim napadom. Invazija je predvsem naloga tehničnega značaja, ki mora biti pripravljena in urejena do najmanjše podrobnosti, tako da je za oskrbo 50 borbenih divizij potrebnih v zaledju več ko 1.000.000 oficirjev in vojakov, ki m r rajo skrbeti samo za dovoz. Pri vsem tem pa je treba še upoštevati, da so to računi brez krčmarja. Nemško vojno vodstvo je že davno ukrenilo vse potrebno, da bodo Angleži in Američani, če bi res poskusili invazijo, doživeli primeren sprejem. Zapadni obrambni zid je pripravljen. K ko se čitajo vojna poroč a Vojna poročila pravilno čitati ne zna vsakdo. Tako ugotavlja vojaški sotrudnik »Tagesposte« in piše dalje: Vojna poročila povedo mnogo več kakor pa samo označbo kraja. Razvile so se formulacije, ki dajejo popolno jasnost onemu, ki jih zna pravilno citati in pravilno razumeti. Vojno poročilo ne more biti jasen prikaz vojaških dogodkov Sovražnik bi lahko na ta način izvedel stvari, ki jih še ne ve. S tem povzročena škoda bi bila nepopravljiva. Kljub temu pa izve pazljivi čitatelj več iz redofled^i besed, iz izbire pridevnikov, iz posameznih poudarkov in navedb krajev kakor pa površni čitatelj Uporaba določenih besednih skupin daje docela dolečene pojme. Če pravi poročilo, da je sovražnik na široki fronti prešel v napad, potem pomeni to obenem že poročilo o novem protinapadu. Ce govori vojno poročilo o sprememb polnih borbah, se kažejo s tem skoraj plastično obrisi težkih sprememb polnih bojev, ki pa še niso do-vedli do nikake odločitve. So pa še druge stvari ki izhajajo iz navedb vojnega poročila. Od poletja sem ni bilo dneva, ko bi vojno poročilo ne bilo oo večini posvečeno dogodkom na vzhodu Čitatelj je lahko zasledoval naraščanje in popu'čanje borb, premike in spremembe položaja. Cesto so vojna poročila navajala visoke sovražne izgube. Če danes govori vojno poročilo o ujetnik h, gre po večini le za nekaj tisoč mož. To je mnogo manj. kakor r>a smo bil vajeni v prejšnji dobi Vzrok je jasen Doba velikih obkoljevalnih bitk in nesmi selnega žrtvovanja množic s ^t^ani sovražnika je minila. Je pa to obenem tudi znak da so se boji poostri'i. Dviganje rok v znak predaje ie postalo redkejši pojav čeprav pride često do izrazilih borb iz bli zine. Na obeh straneh ni več pardona. Sila ognja strelskega orožja je strahovito na rastla. Vse to je imelo z^ posledico ponol-no spremembo razmerja med številom čiščenje na Balkanu Ponrvni hudi udarci ktmturcist csiTm tolpam v Basni, črni gori In v Grčiji — Usoda badoglijevskih izdajalcev V zadnjih dneh je bilo na Balkanu, zlasti ▼ bosanskem in hrvatskem pogorju, uničenih zopet več komunističn h tolp Pri tem uspehu imajo svoj delež rudi kozašk oddelki Poizkus predora ene ;zmed teh obk^lienih tolp ie imel ra posledico 150 mrtvih. Ostanb so se raz-bežali v soteske in votline v hrihh ter jih 6cdaj kozak; zasledujejo Šriri nadaljnje skupine so bile uničene okroa Karajeva ter so imele več sto mrtvih mno^o pa jih je bilo ujetih ali na so se predali Tudi v Grčiji ie b^lo invčenih več to'p Med plenon je številno orožje ter mnogo uniform angleškega izvora Bolgarski bataljoni, ki sodelujejo pri zatiranju komun stičnih tolp javljajo, da so bili med im čenmi komunističnim' tolnami tudi ang'eski oficirji V okolici Ban:aluke in v zapadni Bosni so imeli komunisti, ki so nastop 1 deloma v ukrademh nemških uniformah da b: se !aže skrivali. 358 mrtv'h Podobne visoke izfube so imeli rudi drugod v Bosni V srednji Domačij' ie usnelo uničiti štab neke kom um -st:čne skupine V severni Čnv gon s& izgubili bandit5 samo na enem kraju 27 mrtvih 20 ran: enih in 16 uje brkov K'iub oiačenemu terorju boliševilrih komisarjev nrihaiajo vsak dan komun:st:čm dezerteri? k nemšk;m četam Na enem odseku je prebeglo samo v dveh dneh °0 mož Gre predvsem za Italijane n Srbe. ki j;h smatraio komunisti za vedno bolj sumi :ive Posebno značilno za nostrman ie boljčeviškega vodstva komunističnih toln ie Dostonanie z izdaialskm generalom Auxil"om in več;no oficirjev štaba badoMevske divizije »Venezia« Po 'zpovedbah pribežnikov so b'Ji b^doHevsk? r»fic'rii nred nekaj dnevi od komunistov u«*reliem v črnogorskem me^tu Rer*ne Po izdan' se je Auxiho najprvo pridruži črnogorskim nacionalistom, Jd na jih pustil na ced:lu ko so se r>nb! žale komunistične hVoe Prestopil ie k niim in za grešil s tem <-mrt stevi'n'h črnoporsakih ;n srbskih nac:onaln;h borcev Njegova divizija ki je na*tooa?a pretežno nrct; muslimanskim domobrancem v San^ž^ku in Hercegovini, je imela hude izmme Ker sn ita!;5an«lr voialri ki jih ie Auxilio pripelial h komunistom, izkoristili vsako ori^Tco. da so pobegni1!, so se sedai knmirrrsri mašrev3Ti n^d italijanskim^ cficirti H važnost od komunističnega terorja osvo- bojenega prebivalstva je prišla tud v Bosn" do prisrčnega izraza zlasti ob prilik bajram-4cega praznika muslimanov ter katol:'kega božiča Hrvatov in pravos'avnega bož ča srbskega preb valstva Posebno prijazno so ble sprejete nemške čete v Tuzli, ki ie prišla oktobra pod oblast komunističnih tolp. ki pa je seda zopet osvobojena. Oblasti, prebivalstvo ženska dm-štva n nune tamošnjega vel'kega samostana se posebno toplo zavzemaio tudi za ncnrvke ranjence in bolnike padlih in Številom ujetnikov Uničujoči učinek orožja prostorno ni več omejen. Izstrelki dosegajo vse in uporaba novo-vrstnega orožja zajema tudi kotičke, ki so bili poprej varni. Zaradi tega število padlih vedno bolj narašča. Na drugi strani je sovražno vodstvo začelo polagati večjo važnost na reševanje moštva, če grozi nevarnost obkelitve. Raje žrtvuje vojn 2 potrebščine, da lahko moštvo spravi na varno. Tudi sovjetski sistem zaščite čet se je povečal, s čemer je zmanjšana možnost pobega. Pa tudi razni drugi elementi se vedno bolj uveljavjajo. Koder stvori sovražnik novo težišče, koder nastajajo vsled tega nove vrhunske tečke, stori to s prednostno uporabo motoriziranih in mehaniziranih oddelkov, ki. kakor znano, nadomeščajo živo udarno silo z gibljivimi jeklenimi gmotami. Vsak tak oddelek izhaja z minimom ljudi, kar pa potrebuje za dovoz, za oskrbo orodja in za tekoče nadomestilo padlih, drži dalie v zaled u izven ožjega bojnega podiočja. Uničenje oklop-nega oddelka ima torej za posledice le omejeno števio uničenega moštva. Ta okolnost je tudi vzrok za padanje številk o plenu in uničenju pehotnega orežja. strojnic, metalcev min itd. Iz tega se da jasno -.klepati. da sovražnik ne polaga glavnega težišča na pehoto ki jo je l. 1941 metal v borbo v največjih množicah. Vrednost preostale ali nanovo organizirale sovražn> pešadije se je poslabšala. Kot odločilni činitelj ne prihaja več v poštev. Zato so začeli polagati Sovjeti večjo važnost na produkcijo orožja in glavno teži'če prehaja večino bolj na motemehanizi. ane oddelke, kakor imenujejo Sovjeti oklopne oddelke. Strojnice in metalce min se šifer lahko hitreje zgradi kakor pa tanke, stroje in motorizirano orožje. Toda tudi to večjo obremenitev je vzel sovražnik na svoj račun, kajti vojakov ne more izdelovati na tekočem traku. Se večja kakor uporaba sovjetskih oklopnih oddelkov je postala uporaba topništva. Pri tem se na va jej o glede plena in uničenja številke, ki daleč presegajo vse podatke iz velikih bitk piejšnjih let. Soviažn.k mora danes polagati vse večjo važnost na pripravo svojih napadov. Preokret v taktiki Sovjetov, ki so se osredotočili na mate: ijalno plat in neprostovoljno odrekli živi udarni sili. je nastal očitno pod pritiskom. Razmere so bile močneje kakor vsa prejšnja mnen;a in domnevanja. Odkar je elita sovjet ke pešadije obležala na bojiščih prejšnjih let ali odkorakala v ujetništvo, je bona vrednost pešadije padla To pa ne vel a absolutno in na splošno Je pa 100 odstotno Ob alarmu zapr'te centralne o'in k" in ved c vodne pipe. Pogafite og ni v ogn i šcu in v centralni kurjavi ter ugasn'tr In i! veljavno v primeri z bojno vrednostjo nemške pešadije. Če pa sovražnik kljub ogromnim množinam materijala v trajnih bitkah, ki si jih je sam izbral, ne more doseči uspeha, kakor si ga je zamišljal, je to ne nazadnje posledica za sovražnika neprijetnega dejstva, da je nemško vodstvo znalo dobiti v roke tiste razpoložljive cet" ki so neobhodno potrebne za obrambni uspeh. Proti koncentraciji topništva pomagajo pač pravočasno pridržane udarne divizije in operativne rezerve, ki lahko zaustavijo prve uspehe bombardiranja. Štedljiva uporaba sil se lahko pretvarja v blago.dov, čeprav je sovražnik delal napačno s'Icpe in bil ..mnenja, da nas je teh sil že davno orooal. Tako so postale rezerve odločilra podlaga za d^ienzvno borbo proti na v ..Ju z vzhoda. Pi ot in ra m ova $'mhB Starejši letalec mi je pripovedoval, da mu je prijatelj, ki mu ie izplačeval mesečno plačo, večkrat dejal »NTe vem zakaj vi piletje pre-itmate plačo, saj nič nt dcli.a, jamo ittate.« Dejal mu je to v šali, a vendar je misi I resno. In približno take sklepa nemara marsikdo. Pilotska služba je ena najtežjih. Nobeno delo ne zahteva od človeka tolikšnega osredotočenja živčnih in fizičnih sil in s tem silnega napora Spcm njam se, kako me je nekoč v pilotski šoli oštel predstojnik: »Pa kaj ste delali, imeli ste cel trenutek časa« V navadnem ž.vljenju človek nikoli ni cdgovoren za dejanje, ki se je zgodilo v trenutku, drupače pa je to v zrakoplovstvu. V trenutku lahko pilot reši ali še bolj pokvari kritičen položaj. V takih trenutkih pomaga človeku narava Pilotskemu učencu se začne rarvijat1 nov Čut. tako imenovan? pilotski čut. Ta se razvija postopoma s številom ur letenja in doseže vi.-ck. ko je pilot v svoji poln; življenjski moči; petem propada podobno, kakor izgubi na primer umetnk pevec svgj g'as. Ta čut mu laj^'a službo. Vendar bodi povedano, da imajo piloti v nekaterih državah že po petih letih aktivne službe pravico na popolno pokojnino Pilotski čut ali instmkt omogoča pilotu, da izvršuje gibe potrebne za let in ravnovesje skoraj avtomatično Razum mu postane prost, da opazuje zemljo, ozračje in glrvne instrumente Pravim: opazuje zemljo. Pilot namreč išče zmerom prostOT ki bi ga lahko v drsečem letu dosegel in na njem pristal, če bi mu motor odpovedal. Ta potreba opreznosti 6e tako ukoren mi v življenju pilota, da tudi takrat, kadar ni v letalu, opazi vsak tak prostor Še seč! Na vlaku, v avtomobilu ga spominja oko. da je pilot in nehote misli na to. Kakor znano, jc pilot kriv velike večine nesreč, da, skoraj vseh. Ali človek ne more biti popo'noma matematično spojeno bitje. Pilot je moTda na "bolj izpopolnjen, a kot človek je vendar podvržen človeškim slabostm. Kadar si ne moremo razložiti vzroka letal-ke nesreče, tedaj ga tz^čemo v človeku, v njegovih sl bost'h. tedaj je vzrok nesreče avijatičar 5ka bolezen. Tudi svojo bolezen imajo zrakoplovci. Pojavlja se po do»lgem in utrudljivem letenju na primer v vharju in pri umetnem 1eten:u. posebno v borbi in pri naglem menjanju višine. G'avni vzrok, da se pojavlja, je menjava zračnega pritiska na človeški organizem zaradi naglega vzpenjanja ali. spuščanja in v zvezi s tem zaradi fizične izčrpanosti. Naslednje primere avijatičarske bolezni so opazovali med pilot-* borci v svetovni vojni, ko se je zahteval od njih skerai nadčloveški napor. Prj pilotu se pojavlja nekakšna utrujenost, sanja vest. živi v nekakšnem pclsnu in &e z vso energijo podzavestno zadržuje, da ne izgub1 zavesti m ob'asti nad seboj. Ima na primer voljo, da hitro izvrši kako dejanje, toda telo-se le počasi kakor v hipnotičnem stanju približa in Tzvržu;e zapoved živčnega centra, k zaman zahteva naglost. M š:čje se le peredko-ma pokor volji m živčevju. Znano je mnogo rrimerGv. da jc izvidnik v aparatu zaspal. Tudi so primen, da je pilot prsta! s poslednjo energijo in tako izčrpan, da je po pristanku onemogel in se predal snu ter so ga dvignili iz .marata in odnusli naravnost % posteljo Po vsakem dalj'em 'n utrudlj'vem letenju je za pilota sploh največji užitek spanje in m;r in >ele petem mu je potrebna hrana. Tudi večmesečna spolna neaktivnost se je opažala med pi'ori-boTci. Zanimiv je tud" pojav akomodac:ie očesa. Ko pHot iz vel ke višine opazuje zemljo, se mu privadi oko na daliino tako. da ga pri po- j znej-em pris'anku 'n ocenjevanju višine vid I vara Velja splošno pravilo, da pilot, ki pride iz viš ne preko 3000 m, na višini 200 m aerodrom poprej obkroži, da sc njegove oko spet r.rvad" na kratko oddaHenost Zmimiv primer je tudi naslednji, ki sc je dogodi! v svetevm vojni. Pilot-borec v v'šini išče svojega sovražn:ka Nenadno čuti, da je nanaden Krogle strojne puške mu prebadajo trup in prestrele tank za bencin a on ne vidi sovražnika Šele po mnogih sekundah, ko si je zat'sn'1 oči in opazovai instrumente, je zagledal sovrržnka. k- je b'"l pc poln orna blizu Ta pojav si razla amc tako. da se je njegovo oko. ko je 'skale nasprotnika, tako navadilo na daljmo. da je bilo slepo, ko se mu je sovr.i/nik neopoženG približal Na viš ni preko 2000 m se zaradi zman.i-n-neaa zračnega pr tiska pojavlja pri ljudeh tudi potreba za mokrenjem. Mnogokrat je vzrok oslabelosti pilota tudi nagla sprememba temperature. Temperatura o/raCia se v splošnem zmanjšuje vsakih 185 m za eno stopinjo Cielz. Tako j"l' na 5000 in skoraj 30° razlike v temperaturi. Pilot je proti mrazu zavarovan s spec al no obleko, ki je ogrevana še z električnim rokom. Vendar mu je večkrat ;e mrzK, ali ko pride zopet v tople zračne stru'e. prevroče Po d.-!j:em letu. ko pr de človek iz višine, ima tudi precejšnje bolečine in šumenij v u^esu. To je posledica spremembe /račnc_;a tlaka in brnenja motorja. Vendar brnenje motorja pilota ne mot; in lahko rečemo, da mu je to najprijetnejša »godba«, v kateri pt mi vse takte, akorde m disonance in po kateri re-gulira motor. Ta »go-dHan pa ie v /raku veliko slabša kakor na zemlji, ker sc zvok zgublja ▼ zračnih p!a--tch. Na vse te težave pa pilot n&oij ne pomisli in je z dušo m teicsom vdan svojemu poklicu. Letenje preide v kri in me so. Postane strast. V zraku postane pilot drug človek N kol so niti ne spomni, da igra hazardno igro z življenjem. Da, Šc vce! Mnogim pilotom je deal, da svoje življenje zaključijo v aerop'anu. Tako si tudi lahko razlagamo drzne podv'ge smel h letalcev. Rekel sem, da človek postane v zraku ves drug. Res je. On pozabi na vse po^c-msKo. Vse njegovo živčevje Se osredotoči. Znani «> primeri, da je pilot na zemlji zelo nervozen, a ko sc vzpenja po zraku, o nervoznesti ni sledu. Za vojne pilote je pogoj zdravje n s tem vel'ka fizična odpornuN- Nckoj .><> k aviat ki sprejemali samo velike ljudi, vendar je b:l to nesmisel. Zdravrri ki pregled za vojne pilote je tako strog, da je potrjenih povprečno samo 8 %» od prijavljenih kandidatov. In tudi med temi popolnoma zdrav.mi in mladimi kandidati je povprečno do 25 °/o takih, ki nis< nie ali zelo malo dovzetni za ra/vname j čuta. Pilotski čut se razvije običajno pri mla^ dih ljudeh veliko hitreje kakor pri starejših. Cvetje pozimi Za goJđ.tev\ zimskega cvetja obstoje razne metode, pri katerih se upošteva hlai, vročina, suša, elektrika, eterizacija. Naj-no-sLavncjši pa je ta-le način; Ra.3tli.n0 pogrezneš za 6 do 12 ur v gorko vodo. potlej pa postaviš v temno izbo ob 25° C. Po dveh ali treh tednUi jo d ne m svetlo in se razcvete. Za razne sadike je kopel v topU vodi različna^ vendar ne sme trajati nikdar nad 12 ur, kor bi zamorila brstje. Glede temperature te kopeli ni stalnega pravila. S poskuse se določi za vsako zelišče posebej. Dobro je vedeti še to, da vpliva toplina kopeli zgolj krajevno, to.ej le za ono popkovje, ki je bilo res potopljeno. Razstava v gorki temnici je nujna; Če pa se nekoliko o 1 loži njo pričetek. se zavleče tudi doba razcveta. Takisto moreš po volji razporediti nastop pozemeznemu cvetju. Metoda je tem učinkovitejša, če se izvaja na rustliiiah, ki so se najprej obletele, izgubile svoje listje. Jesenski poskusi se hitreje obneso, clc.si tudi zimski dado vselej zadovoljiv uspeli. Prispevajte za Zimsko pomoč! Uspeh Zimske pomoči ho merilo ne le za naš socialni čut, temveč tudi za našo tw redno zavest. Vsah na} zato prispeva, kolikor si more utrgati! Ivo Kustan: Odveza Ura v cerkvenem stolpu je odbila polnoč. V izredno obilnem vinskem razpoloženju je nastopil Martin pot proti domu ter si na vso moč prizadeval zapeti pesem, ki jo je bil pravkar slišal v gostilni. Noge pa so se mu neprestano zapletale in kakor vreča moke se je veljal po blatni cesti. Naposled je vendarle prišel do domačega praga. Da bi ne izgubil ravnotežja, se je prislonil k zidu in začel po vseh žepih iskati vezni ključ. »Kje neki tiči ta prokleti ključ? Morda ga je vzel že vrag z mojo dušo vred. A kaj duša! To naj si kar obdrži, toda ključ! Tega potrebujem in tega moram imeti.« Zaman je Martin stikal po vseh žepih. Naposled se je vendarle odločil poklicati svojo boljšo polovico, čeprav ie dobro vedel, da ga bo to drago stalo. Najprvo se je zdrznil ob tej misli, nato pa junaško vzravnal. »Pri mojkokoš, saj sem vendar mož! Menda se ne bom bal ženske, pa četudi je to moja Katra.« Pri tej misli pa mu je vendarle postalo malo vroče. Je že res. da ga pred ženskami ni strah, toda kar se tiče njegove Katre, tu pa Bog pomagaj. Pa kaj za to! Saj sem mož! Katra je pravkar sanjala o novi ruti, za katero so jo zavidale vse sosede, ko jo je trkanje njenega moža zbudilo iz sna. Nejevoljna je vstala in prižgala luč. »Ta presneta moškara me bo spravila Še v grob! Naj bi kar strela udarila vanj!« Ko je Martin zaslišal njeno zlovešče mrmranje, ga je obšla kar zona, Tipaje proti vratom, je Katra zadela ob metlo, ki jo je zvečer pozabila v vež'. Ko je začutila ročaj metle, jo je, sicer tako dobro m pobožno, obšla izkušnjava Sicer pa. ali ni gospod župnik preteklo nedeljo v svoji pridigi izrecno poudarjal, da je treba sočloveku, ki je preveč zabredel v greh. pomagati in ga spraviti zopet na pot. ki vodi v nebesa? In ali ni to najlepša prilika? Se vsakokrat tako cp::aniti. je vendar velik greh. kateremu po navadi slede še večji Zato je naravnost Katrina dolžnost pomagati, saj ima dobro srce in čisto dušo. a Martin ni le sočlovek ampak povrh še njen mož. Zato je tembolj dolžna spraviti ga na pravo pot, s katere je zašel. V zarjaveli ključavnici je zaškripal ključ in vrata so se široko odprla. V naslednjem trenutku je Martina nekaj prijelo za prsi in res ni bilo nič čudnega, če so mu odpovedale noge. Kakor ie bil dolg in širok. je padel na trdi tlak. »A, kaj je to? Mar je res prišel sam hudič, da me vzame?« Martin je imel občutek, da je padel naravnost v pekel. A ne samo to. Hudič je udrihal z metlo po njem, ne da bi pazil, kam pade Kakor toča so padali udarci, tako da ni niti utegnil zbrati misli ali se pobrati s tal Povsod je čutil le skeleče bolečine, kakor da bi mu po vsem telesu nasul žareče ga oglja Končno je Katra odnehala in pomilovalno zrla na ubogega Martina, ki je ležal na pol nezavesten. Bila ie kar zadovoljna. Prepričana je bila. da je svojemu možu temeljito pomagala in ga spravila na pravo pot. ki vodi v nebesa, kakor so dejali gospod župnik. Brez besede je odšla v svojo sobo m se v globokem prepričanju da si je zaslužila odvezo, zopet spravila pod odejo. Pričelo se je že daniti, ko je Martin naposled odprl oči. Začuden se je oziral okrog in začel premišljevati: »Kje sem prav za prav? Kako to. da ležim tu na tleh in da me bole vse kosti?« S težavo se je skobacal na noge in se otipaval od vrha do tal. Hvala Bogu- S1'cer ga res vse boli. toda nič ni polomljenega. Ob zidu se je počasi privlekel v kuhinjo. Utrujen se je sesedel na klop Ln začel premšljati, kaj se je prav za prav zgodilo. Po glavi mu je neznansko brnelo in nič si ni želel bolj, kakor da bi Katra vstala in mu pripravila vročo črno kavo. Ob misli na boljšo zakonsko polovico pa ga je obdajal neprijeten občutek. Ko bi le vedel, kaj naj ji reče! Kako naj ji pojasni, kje je bil? »O. že vem. Klical sem vraga in mu zapisal svoo dušo. A zakaj? Da bi mi vrnil ključ. Seveda. Tako je bilo. Res mi je tudi prinesel ključ, a pri tern me je pošteno premlatil Možno je tudi, da sem se preveč približal njegovemu gorečemu žrelu in se pri tem opekel. Zakaj bi me drugače tako peklo po vsem telesu? O, če bi Katra to vedela!« Martin je napenjal svoje možgane. Kako naj reši dušo. ki jo je zapisal hudiču? Nenadno se je spomnil, da mu je Katra nedavno pravila, da se lahko človek z romanjem reši vsega hudega in tudi smrtnega greha. Morda bi tako romanje rešilo tudi mojo dušo. je govoril Martin sam s seboj. Mislim, da že Toda. kdo bi me mogel zastopati :n romati namesto mene? Katra, seveda! Ona je za to kar pripravna, saj ie verna in pobožna in njena prošnja bo gotovo uslišana. A kako naj jo pripravi do te£a? Nenadno pa je planil Martin pokonci in kar zdrvel iz hiše. Nobenih bolečin nI we čutil. Kakor za stavo je tekel in že je stal pred trgovino svojega prijateljn Kosa. Trgovec in navzoče stranke so ga začuđeno gledali. »Kaj pa je s tabo, Martin? Ali kje gori. da si že tako zgodaj prišel?« »Lepo ruto za mojo Katro hočem! Ali razumeš. Kos? Daj mi najlepšo ruto, a hitro!« »Ze razumem, že. Martin, toda zakaj ?o ti vendar tako mucli?« Namesto odgovora je Martin kar iz.pi; .1 najlepšo ruto iz svežnia, plačal zahlevano ceno in odhitel, kakor bi ga nosil veter. Katra je bila že v kuhinji in si je pravkar sestavljala pridigo, ki jo je namenila Martinu. Ruto visoko vih*eč nad glavo se je Martin ustavil pred njo. »Na, Katra, to je zate! Bodi Irar tiho in se hitro pripravi. Na romanje pojdeš! Zaobljubil sem se in ti moraš iti.« Katra je začudena gledala Martina in bi se bila prav gotovo onesvestila, če bi ne bilo veselega presenečenja zaradi rute. Saj to je prav tista ruta. o kateri je vso noč sanjala. Pa prav tista! Od veselja bi bila najrajši zavriskala. toda obvladala se je spričo očitnega spreobrnjenja svojega moža in zajecljala: »Seveda, seveda, saj že grem! Takoj se bom pripravila za romanje.« Tokrat je bila Katra mnogo hitreje oblečena kakor sicer. Ko si je pred ogledalom navezavala ruto, ji je neprestano blodila misel: »Saj sem vedela, da bom dobila odvezo! Toda take in tako hitro pa vseeno nisem pričakovala...« Ob 125 letnici smrti Valentina Vodnika: ^Polnočni sprehodi Prisluškovalni razgovori Vodnika in Prešerna (Zabeležila Mara Tavčarjeva) (Nadaljevanje in konec) V Vegovi ulici sta obstala in brala: >Lepoto knjige — slovenske — pravično — presojal — ljubi! poreče — vneto oznanjal.« Gledala sta značilne poteze na obrazu mo/a. ki je s svojo gibalno silo odpiral vire, iz katerih so predniki zajemali, in jih pokaza! živečim. Zanimalo ga je življenje in delo velikih mož, ki so pri/;ja!i nove luči in kazali p«»t v bodočnost. S svojim učenim razgibanim du hom je oplemenitil krepko in f-<>Cno domačo besedo in govorico. Dr. Ivan Prijatelj je govoril obiskovalcema: »Prisluškoval sem :cpetu svojega soseda in slišal vse tople besede c poeziji Poslanstvo pesnika je. da jc v svojem b»6tvu vedno enak, globok v svoji vsečloveeanski ljubezni To ljubezen razodeva in poje njegovo sreč. glas pes na gre skozi srca kakor zlata struna, ki nikdar nc utihne, nikdar ne izzveni. Pesnik-nvslec zajema svoje doživljaje iz tebe. jih izrazi v pesmih in to jc njih stalna vrednota, da jc tesno peve/an z veseljem in bolestjo svojega srca s srcem, v katero se prelivajo. Izliv srca v srce, to je globok« > t čustvovanja. Y pesmih utrip-Ijejo žile, po njih se pesnika srčiva kri pretaka iz roda v rod. ko njegovo »Srce* \ 'eselo m bolno, trpeče vpokoj'lc boelo grobu iilobočinc« Tu so herme g'asbcnikov-skladateljcv. ki So bceede pesnikov prelivali v melodijo Iz globoko umevanega besedila in emisla izrazi skladate1 j svoje čustvo, napevi mu potekajo iz živeča čuta, -z srca. in svet dvojno uživa, umetnost glasbe :n poezijo S skladateljem živj pesnik v barvitosti napeva in ogreva srca. ki so dovzetna za ler i pesem in plemenit: st skladbe. Vanjo položi smehljaj in ljubkost, bolest in gorje, veselje in .solze, kar jc izraz'1 pesnik in njegova beseda oživi v strunah in glasovih. Rojstna letnica rojaka-skladarelja Jakoba Petelina - Gallusa nama po\ c. da je bi! rojen ob Času. ko jc Primož Trubar pripravljal svojo pno knjige za tisk Ta dva moža sta bila > v!- bnika in vsak je po svoji ustvarjalni sil: svojega duha polagal temelj h kulturnemu razvoju malega naroda; tema dvema so sjetili dragi, ki so gradili dalje, povezava!i preteki«.st 7. njihovo d Sau V prvem poudarku ie mislil na sebe. v drugem na Čopa ki jc ut nil v Savi. Zupanom ih epigramov sc ie mnog > ohranilo. Pr'občeval jih je rs d naslovom ..P-ice44. ki pa nuna j., o«tr:ne dovtipa m dub-i. kar je ] pogoj pravemu c,,:"r|,-"j. ve" so bo-?: k \-j kor Kastelceve ..Muhe" in pričajo o ve'ikem Zupi-.novem znanju. Zaradi njegovih ..Pfic" sem ga zbodel: •»Ko vseka m žival lisica, trk vsaki ni napis puščica«, kakor tudi na njegovo pesem ..Kralj mira", v kateri nima m benega sičnika. »Brc/ ce/o\' teče vir mu ffirokrenn m esov v pasmah nieg. najti ni1" »Zatorej nimajo nobene cene. Zato so pesmi tiste brez soli.« V ica mora Hit; oster preblisk misli zbacflji-ve potresu Ljubljana prenovile, in razširila Nama. ki sva vajena nekdanje ..dolge vasi", se zd:. da sva pr Š'a v čisto tuj svet. !e posamezne ulice so. še obranile značaj urbanističnega mesta Nasprotno nabrežje *-c imenuje ro lvan»j Cankarju, <■ katerem sem govori v Gradišču, kei jt on iistvaritelj slon mske moderne drame Njegovo življenje je žgoča bolečina Rod'! 6e je na Vrhniki, od koder ie tud; njega ..sn Ijala gol j* fiva k čaM. in postal je umc'n:k Nad njego-vim življenjem se je razpela pisana mavrica Darujte za Z:msko pvmccl njegovih sanj, osvetlila ga je s svojim sijajem in ga dvignila med prva :mena narodne kulture. V življenju je bil družbeno zapostavljen, po njegovi smrti pa so ga v dolini šentflori-janbki ovijali s svetniško gloriolo. da b; v sebi zatrli glas vesti. Mnogo krivice in mnogo blata so nametali nanj, on pa je £cl svojo pot naprej in zagovarjal vse odrinjene, prikrajšane* ponižane, razžaljene in ogoljufane sopotnike iz bl:ž;ne in daljave. Terjal je za vse prostora in sonca Vihtel je svoj bič. z udari ni štedil in prizanaša! Niegovo ime ie zapihano med prva imena velikih mož — Slovencev Umet nik je šele po svoji smrt deležen priznanja in razumevanja.« * Na obzorju se je zasvetila zve/da Danica m oznanila pno svitanje mladeca dneva, ko sta nečna pomika prišla pred podstavek Valentinovega f-pomenika in pečasi je govoril svoje verze: »Se hčere, ne sina po meni ne bo. do\oli je spomina« me pesmi pojč. »•In pralika in knj'ge. ki gredo vsako lete v veliki množini med narod, katere tskaio v »Narodm tiskam « in iih izdaja družba, ki si jc dala naslov po tebi — .Vodrokova družba' tebi v čast in sponrn « Ozrla sta se v žar in blesk zvezde jutranjice, si 2'oboko pogledala v oči. molče stisnila roke in Vodnik je stopi na svoie mesto. Prešeren ic počasi korakal nrot^ mostu. Mi slil je na Matijo Copa^ svojega edinega pri jatclja iz m'ad:h let. ki ga ie doumel in mu ie bil voditeli v pesniških vpra:anjih M sil ie na njegovo nesrečno smrt na njegovo učenost in znanost in na njegovo 'iroko obzorje v po-znavnniu mnrK»;h tui:h jezikov, ki je bil zaradi tega nazvan ^Slovcn-ki Mczzofanti". ->T/ Si zaklade duha Ktezove bil si nabral.« •Skrita nohtno bila ni zvezd ti neba poezije, slednji ie b& ti domač jezik omkan. učen.« Mislil jc na ..Kr-: pri Savici4* k; ga je vnanje in notranjeg'obcko zasnoval spesml in posveti! mrtvemu prffatefju Čopu in 1'ub'jen: Juliji v spomin. S Crtonrrom jc pokopal vse nade na zemeljsko srečo in spoznal: — — — »da srečen ie le ta. kdor z Bogomilo up steče cnstrtn grob*? v prsih hrani.« Od frančiškanskega mostu jc zavil na levo proti Wo!fov! ulici, kjer jc bil dom Primicevih. in spremljale sc ga njegove besede: »Strune nrlo se gtastte milo. pesmica, ž !:•'•; srca bc7eCine skrite. trJosrčni oznaniti.** Obstal je pred domom Prmieevc Julije. »Ti si živlienja moj'Pa ma>%istrnle* glasil se 'z nje<*a. ko na bo več mere. ran moili bc sponttn in tvoje hvale m Pre-ercn je stopil pod lovcrjevo vejico, čez nebo se je razlila z'ata zarja in z njo jc vstalo mlado jutro v sončn5 dan. !H|i!,:!!lri!i:«.'»?'«:!;'||!:i.'M| i, I "]"''< ■ • -i .,;<>• 'Mu. i"!' Zrsčoa zašita Il.šni >.tu.resne protiletalske rašć-tel Izpraznite in uredite pocSLrešja! Pr pravite p' šefe in \ odo za gašenje za primer letal. kt£a napadu. V ziiklou šče vedno vzemite s s hej ;-e. i:ur, listine, ž.-.tisk: karte, o'ej . obleki, perilo, obutev, jedilno posodo in pricor ter -ekaj brane ?n p'iaa;nove;ši slovenski romm. ki je vzbudil pozornost ter priznanje tu i: v vseh slovenskh literarnih kroeih. Nekaj izvodov je še na razpolago. Sezite po njih. da ne boste ob prezanimivo čtivo! Plan'nski vestnik Z dvojno novembrsko in decembrsko številko je »Planinski vestnik« zaključil svoj XLTII. letnik. Kakor vedno prinaša tudi ta številka vse polno zanimivega gradiva. Dr. J. Pre^ern objavlja spomine s fronte v prvi svetovni vojni, ko ga je usoda privedla neprostovoljno na gorske velikane Dolomitov Sestavek tolmačijo Številni planinski posnetki. Jos. Wester objavlja »Planinske paberke iz Blei\veisovih Novic«, ki kažejo, kako se je slovenski človek v tistih ča*ih zanimal za svoje planine. Slavko Perš'lč opisuje ^Zemeljske piramide na Renonu«, številko pa zaključujejo ^Obzornik« ter društvene vesti. »Planinski vestnik« bo rudi letos redno izhajal m nadalje vzdr?eva| d-ah vno ves med Slovenci in sloven.-klmi planinami. Ni dvoma, da bodo tej naši vzorni le-viji. ki jo ureja dr. Arnnšt Br;lej. ostali zvesti vsi dosedanji naročniki. Želeti pa bi bilo. da bi ji pridobili med znanci še novih, da bi mogel »Planinski vestn*k« še nadalje vršiti svoje pomembno poslanstvo. Šssti »Svetov« zvezek Te dni -'e izšel 6. zvezek slovenske poljudno znanstveno knojv ice Svet.. Na3 znan:. onljčni geograf dr. Valtcr B o h i-n e c razpravlja o Ponilju in Egiptu. Stro-kovnjaško je zniel v prvem delu knjige "Nil in dežela Egipčanov« zaoknežen zemljepisni ter krajinski opis rlrež^ie. ki je po narav1 in ljudeh- zgodovini in kulturi, na tudi svo i siceršnji pomembnost! med vso-v.v afr:šT-»mi predeli n?.jzanimiveiša, nai-s!rkov'te.'ša. Poučno obravnava psec ime. 1 ro in meje egiotrvskoera sveta, nastanek egiptovskih tal. rešev-oje n;]sk'ga peobl^-ma, j : nebne pr',;ke. r" stPnStvo ter cr'p-tevski živalski svet. Tudi v tehn'čnem oz;-ru je čitateljem ustreženo; čitanje je zaradi r"zr>:t pre^le^noea in čednega t'ska zelo pri.'etno. Ooomniti je, da ni »Svetov?« zb:rka nam^nena samo mJad ni, ki si ob nj"i.iTi izdajah lahko širi svoje ofc^or^e. p.m- tu "•" stareJSi generaciji, k» 'ahko ob '"j'h vz^rž'i:*e kont kt z nnjncve:"š'm:, naj-"kcr'.stnn"š:mi dormarri vod? in znanosti. V t^m pogledu i o pitani • ter naročanje r>o-=o.*r,'"?TiMa :>Svetcvih < zvezkov zelo pripo- ic p^rna -.iv'irka «"!trnka ter v yy. -*rm ko-leđarsfeem đehi koristm rrirečnik in z re"n'i;i; r *'tl: tanii v svetovalec za v Vc'o. Ca rarijeve podobice svetnikov no d'J"n> ii^n^afene roe^[ r>°mi Ker 'e-< > v iere. Irircvcev ne deli koledarjev, je pe Vodnikovi pratiki iz-redn živalmo. y«adnjk v?! knjige bodo v ':-i":'ri r- •nv***'i*~ ne n^i s*" vsi fc* še nlrnuju l^i *,"o*h!:"m.ve i>raf!!:e, ei:n- rrc.i 7uV? v r'^nrnf Vc:Tr:"k've družbe (\T£:*r,7ra t*tT-^v'-o> a'« pa v Tiskovni ra-•I" r.T;, "■'r^lrrec"! ^. cz'rana v Ueitelf-sfri IrpffigaftU Fran^r?ka^»fika c. kjer za lir °" "0 tv.kr» pre^m^V' Vr.''r?knvn prattVo ka'- kri Kanje med č*late!j; veliko cd^bra-va^1 jc. Čitajte! Kakor vzamemo vsak dan hrano za vzdrževalne m okrep:te\' s\T,jih telesnih moči. tako bi morali skrbeti, da damo s\ boš \>e to dobro Pomislil, b^; ozdravljen M< rda sc bo-; celo vpisal med domobrance? Tu vsaj \«-';. '«kmi »Corpo cf Armata«, ki vscbuic mnogo obtcžil-nega gradiva o izdajalskem sodelovanju »naših« z badoijevakhni izdajalci V pismih, ki so bila med izdajalci izmenjana, so zanimive po-drobnosti tudi streljanju talcev. . — Tako, tako.. . No, ale sedaj veš. kdo je porten Slovenec, ki SVOJCga naroda nc izdaja. četudi gre za . . partjo? Kaj je vendar 1 vsaka partije? Narod, dragi moj, samo narod! — Prav imaš! Res jc. Tudi jaz tako mi-s!;m. Sedaj ?jm ozdravljen, popolnoma ozdiav-Ijen. Za slovensku kri. prelito v bratomorni b-rbi. nosi odgovornost samo tisti, ki jc interes svoje partije dvignil nad interese naroda. — Vesel sem tvojega spoznanja ;n žel:m. da bi vsi Slovenci v tem znamenju stopili v novo leto. ki naj nam po tolikih in tako hudih preizkušnjah prinese naše — duhovno vstajenje! Zdrave?! Jež Zdravko. pa n * c Tolminsko in Ke&arišho v lf?j3sksra izre<t V slikoviti SoŠk: dolini je ljudsko izročilo ohranilj svoje globoke sledove. Kanal. K o -č i n j. Sv. Lucija. Kanal je zaslovel po svoji furmanski romantiki in svojih znamenitih sinov h Tukaj sc je rodil italijanski gesto-ral Franc Slodnik, v Bodrcžu nad Kanalom Ya-lentm Stanič, ki si je pridobil nevenljivc zasluge za omiko vsega goriškega ljudstva Tu je tekla zibelka pesniku Vcjeslavu Moletu; tu je rojstni kraj skladateljev bratov Lebanov, Josipa Kovjančiča, iMarija Kogoja in Mihe Zese. Blick anf Tolmain — Pogled na Tolmin R o č i n j v Soški dolini je menda 5e sta-, rejša naselbina kakor Kanal. Od kod ime Ro-činj? Zalo zanimivo razlago &o našli raziskovalci že svejčas med domačim ljudstvom. Rc-činj izvajajo od pridevnika vreče (torej Vro-činj). ker je kraj po svoji legi zelo izpostavljen v poldni vročini hudo pfipekajočim sončnim žarkom. Tukaj je znana gostilna »Pr grozdu«, fci je zaslovela že v času kmetskih uporov na Tolminskem. Nadaljnja postojanka je Sv. Lucija, rojstni kraj profesorja Andreja K r a g 1 j a m pisatelja dr. Ivana Preglja Sv. Lucija je zrasla ob stiku Soče in Idrijce. Po visokem mostu preko Soče 'so jo svojčas imenovali Sv. Lucija na Mostu Di je Sv Lucja zgodo-vfn&ka na-e'lvna. pričajo, predvsem :zkcran'ne iz rimske dobe. ki so sbranjene v gor-kem, trža:kem. ogVskem in dunajskem muzeju Nedaleč od tod je zgodovinski Tolmin, ki je bil nase1 j en žc v pruzgodovnskem Ca u. V zg(;dov'nsk'h listinah ;z kta 1063 jc oveko-večen kot »Trnmine« Leta 1077 so zagospodovali na Tolmin-ktrm n^'ejski sosnodie. za nj'mi pa grofje Goriški. Dornberi?i. Brennerji in Co-rcn'niji. Slednjič ie p:e:la tohnnska graščina v last rodbine pl. Premerstein. Od kod krajevno ime Tolmin? Nekateri ga izvajajo cd »teme«; Tolmin naj bi bil dobil svoje ime po temnih. ooii. -$ki. Ali bi jedli pečene gliste? Morda imate raje šciirkov v omaki so speciallteta — Nikjer bolj kakor na kulinaričnem področju se potrjuje pravilnost starega, izreka, da so okusi različni. Pa ne le okus, tudi podnebje, večja ali manjša rodovitnost zemlje, odrezanost od ostalega na-prednejšegra sveta, višja ali nižja kultura posameznih plemen in še vse polno drugih okoliščin vpliva na hrano in njeno pripravo. 2e v Evropi, ki vendarle pripada več ali manj skupnemu kulturnemu področju, najdemo največje razlike v pogledu okusa. Noben Prus na primer ne bo smatral na olju kuhane sipe za poslastico, čeravno je na Španskem v največjih časteh. Kateremu Slcvencu bi smeli za zatrk ponuditi pitane polže? In tako je vse polno jedi, ki veljajo pri raznih narodih in plemenih za poslastice, ki pa zbujajo pri nas gnus in se ne bi mogle pojaviti na nobeni mizi. O posebnostih kitajske kuhinje se je že mnogo pisalo. Zato naj omenimo le nekatere kitajske ^speciaUtete«: juha iz lasto-vičjih gnezd, gnila jajca, ki so po par let zakopana v ilovici, posušena morska trava, bambusovi popki v najrazličnejši pripravi, m štruklji iz moke smrekovih stor-žev. Mnogo tega. kar razni »svetovni potniki« pripovedujejo o kitajski kuhinji, je seveda gola izmišljotina, zlasti bajke o pečenih glistah, podganah, miših in psih. Posušeni stonožci pa veljajo na Kitajskem zares za posebnost, ki ji pripisujejo tudi zdravilno moč. Slej ko prej pa sta glavna hrana kitajskega ljudstva soja in riž. Brez njih sploh ni nobenega kosila in tudi priprava raznih »speciaritet« nemogoča. Svojevrstno specialiteto pa imajo prebivalci polotoka Malaka, namreč prcžena mravljična jajca, ki dajo- z dodatkom olja, soli in popra celo za Evropca okusno jed. Nasprotno pa so v ilovici pečene gli-Bte, ki se servirajo s solato lotosovih kore-rrik m sojino omako, za naš okus neprebavljive. Afrika ima zopet docela svojski jedilni list. Tam imajo delikatese, ki se zde nam več kot sumljive. Posebna priljubljena je pečenka bradavičaste svinje, nosoroga, morsk^g-a konja alj afriškega netopirja. Za največjo specialiteto velja prazen krokodilov rep in nojeva jetra. Taka jedila — Tudi praSeni Ostanimo raje pri zgancih! so posebno priljubljena pri hotentotih, ašantih, senegaLskih zamorcih in drugih srednjeafriških plemenih. Celo za take okuse posebna specialiteta pa so praženi murni, za katere se plačujejo zelo visoke cene, posebno pri culuka-frih v južni Afriki. Pražene murne servirajo v dodatkom palmovega olja in poprove omake. Predstavlja zares pristni murnov gnil jas! Na sličen način se pripravljajo tudi razne vrste ščurkov, ki veljajo za še večjo posebnost in so tudi primernejše dražji. Za predjed so priljubljene samice termitov, ki jih uživajo ponekod sirove, drugod pa pražene. V Srednji Afriki vas pogoste kot z največjo delikateso s črvi, ki jih izbezajo iz Črevesja kopitarjev. Indijanci v Ameriki so vse do današnjih dni ohranili nekaj svojih kulinaričnih posebnosti. Za njih je največja delikatesa bobrov rep. čigar mast uporabljajo za pripravo raznih drugih specialitet. Njihova glavna hrana pa je slej ko prej tako zvani po mi kan. ki ga pripravljajo iz zadnjega dela bivolov na sledeči način: Meso se zreze na tanke pasove ter stolče in pre-mečka, nakar se doda ena tretjina teže masti in vse skupaj natlači v debelo čre- j vo ali pa usnjato vrečo, tako da tehta taka klobasa 50 do 70 kg. I^e v si!i uživajo pemikan sirov. Navadno ga kuhajo na vo*. di. Z dodatkom ovsene moke in nekaj listov epilobija ter redkvice da dokaj okusno jed. Najbolj požrešni pa so avstralski domačini. Pojedo brez razlike vse, kar jim vrže lov. Od medveda mravliičarja in glist do kač in vseh drugih vrst živali, vse jim služi za hrano. Na mesto kruha pri grizu je jo razne korenine, ki jih v kamnitih možnarjih stolčejo in nato prežvečijo, ostanek pa izpljunejo. Toda tudi od njih so Evropci prevzeli kulinarično posebnost: juho iz kengurujevega repa. Pn nas seveda takih specialitet nimamo. Poprej smo se pobahali s trnovskim zeljem in kranjsko klobaso. Štajerci so se sklicevali na žgance, Savinjčani so pr'se-gali na svoj nadevan želodec itd. Dandanes sc se naši jedilni listi dokaj izenačili, zlasti pri vseh onih. ki žive od tega, kar se aobi na živilske nakaznice. mladost kot ličinke. Manj znano pa je. da traja ta mladost neprimerno daljši čas, nego dozorelost in celo leta. V tem stadiju grebe neznatni rjavo In žolto pegasti čr-viček po blatu na dnu, stoječih ali mirno tekočih vod in žre in žre. Vmes se levi. Levi se neprestano. Toda nekega dne se to življenje žretja in levljenja preneha, živalca spleza po steblu kakšne vodne rastline na zrak, odvrže z veliko muko predzadnjo kožico, ki jo obdaja in stoji pred nami kot okrilatena žuželka. Njena zunanjost pa je še vedno toliko neelegant-na, da se olevi še enkrat in zadnjič. Tedaj se dvigne vsa lepa, črnorujavo marogasta v zrak in se pridruži tropi neštetih svojih vrstnic, ki že plešejo nad vodico. Ce natanko pogledamo, bomo opazili, da sta prav za prav dva tropa. Zgornjega tvorijo same samice, spodnjega somi samci. Samce spoznamo po velikih dvojnih očeh. čijih polovica je namenjena samo temu. da opazuje samice višje v zraku. Tako ple-šeta oblačka živalic z nenavadno enako-mernostjo in složnostjo sem in tja, gor in dol. Končno se samci začenjajo ločiti iz svojega oblačka in si poiščejo vsak svojo samico. Cim so se sparili, je nastopilo zadnje dejanje te enodnevne drame. Samci počepajo na tla in v vodo ter pomrejo, samice letajo še nekaj časa nad vodo, v katero spuščajo svoja jajčeca in omahnejo mrtve. Se preden je sonce zašlo, je vse končano in njegovi poslednji žarki obsevajo turobno grobišče neštetih živalskih telesc, ki so v pičlem popoldnevu okusile vso slast življenja in so otrpnila čim so izpolnila svojo dolžnost. Za smeh in dobro voljo Dežela« v kateri imajo ženske glavno besedo ^Zrelostni izpit" za zakstiske kandidate — ženska lahko moža vsak čas pestavi pod kap Raziskovalec Afrike Bernatzik je odkril na otočju Bisagos, ki leži pred portugalsko kolonijo Gvinejo, državico, ali bolje plemensko skupnost, v ksfte.I imajo ženske glavno besedo. Je to primitivno pleme Bi-jogo, ki je trajno naseljeno na otočju. Ob-lastnost žensk, proti kateri se moški svet prav nič ne upira, je telilcšna. da si dekleta izbirajo svoje zakonske druge in ne ^tno. č?e postavi dekle pred hišo moža, ki jI je všeč, skledo riža. se mora le-ta tankoj javiti pri njej »na poskušnjo«. Ako ji je potem še po godu in je torej »zre'os ni izpit« napravil z dobrim uspehom, mu še enla-at pošlje pred vrata riža, na kar se sme preseliti v njeno kočo. Kadar se žena moža naveliča, postaivi njegove reči pred vrata in >zakon« je ločen. Neben fant si ne upa odbiti ženskega snubca, ker bi mu drugače nežni spol tako zakuril pod petami, da bi se moral izseliti. Kako je prišlo do zamenjave prirodnega razmerja med moškim in žensko pri tem primitivnem plemenu, ne ve nihče povedati. Sicer pa doživljamo tuli v najcivUiziranejših deže7ah pokret, k: stremi po izenačenju ž.iiskji pisavi c z moškimi. Že v rimski dobi so poznali maksimalni cenik Ukrepi proti navijanju cen v prejšnjih časih Prizadevanja z določitvijo najvišjih cen urediti premet blaga in blagovni trg niso šele novejšega izvora. Ze stori Rimljani so poskušali na podoben način preprečiti draginjo in navijanje cen. Znan je tako imenovani maksimalni cenik cesarja Dioklecijana, ki je določil cene bU'«u za vso takratno rimsko carstvo. Dru«?i način, vzdržati zmerne cene je obstajal v odredbi, da se je moralo na trg prineseno blago prodati h: istega dne in se n; smelo neprodano bla^o odpeljati iz mesta. Ta zakon je veljal tudi na Dunaju in je vsebovan v tako imenovanem maksimilijanskem tržnem redu. Znnne so tudi posledice te odredbe. Iz bojazni, da bi morali blago prodajati prepečeni* so prnašali kmetje na trg le toliko b'aga, kolikor ^Q SC ga upalj brez lastne škode prodati in so tako vendarle izsilili ceno. knkršno so hoteli. Po večini pa je prišlo na trg tako malo blaga, da so se cene same po sebi dvigale. Tudi v starih Atenah so že v predkr^čanski dobi na podoben način urejali tržni promet. Ribiči so moral stoje prodajati in rib niso smeli po-Iivati z vodo. da bi jih tako prisilili, da blago Čimprej jn brez dolgoveznega mešetar-jenja prodajo. Tudi v Celovcu je verjetno obstajal podoben odlok, kajti še danes je tam soha ribiča z nap'som v nemščini: Tako dolgo bom tukaj stal, da bom vse rake in ribe pro-dal. Skrivnosti iz življenja žuželk Deviška kobilica ~ Bogocteoljka - morilka svojega moža Muhe enodnevnice Deviška kobilica Ob sončnih dneb se primeri z redko srečo obdarjenemu zbiratelju žuželk, da ujame v gozdnatih obronkih, ki jih prerašča nizko hrastičje ali leskovje kobilico posebne vrste. V nasprotju s svojimi so-rodnicami je ta lepa, zelena preko 8 cm dolga kobilica kaj počasna v svojih gibih. Zadnje noge so j i tenke, zato so ji pa srednje in sprednje tem močnejše razvite in opremljene na spodnji strani z dvema vrstama močnih trnov. Sedi v soncu in preži na druge kobilice; čim se j j je kakšna približala, jo zagrabi in požre v kosih še pri živem telesu. To bi ne bilo nič čudnega, toda zbiralca. ki mu uspe ujeti več taksnih živali, bo sčasoma presenetilo, da ni med njimi nobenega samca. In dejansko: od te in pa vrste »kobilic carodejk«, kakor jih imenujemo po njihovem tatinskem imenu (saga serrata), sp našli doslej samo tri moške eksemplarje, dva v Istri, tretjega, ki ga brani dunajska vseučiliška zoološka zbirka, pa neznano kje. Žival namreč vobče ne potrebuje samcev, da bi se razmnožila, temveč se razmnožuje partenogenetsko, kakor slove to z znanstvenim izrazom, to se pravi iz jajčec, ki jih ni oplodilo moško seme. se čisto preprosto izležejo nove kobilice samice. Ni znano, kako potem vendarle včasih zgod\ da se izleže tudi kakšen samec. Ta način razmnožitve poznamo tudi pri mnogih drugih žuželkah, toda vse druge vrste nase »čarodej ke« pa žive predvsem v južni in sred j i Evropi in se razmnožujejo na običajen način. Morilka svojega moža 2e v ljudski šoli smo se seznanili z neko drugo vrsto kobilic, ki se odlikuje po svojih ogromnih, kakor žepni nož zložljivih sprednjih nogah, po majhni trikotni glavi. tenkimi srednjimi in zadnjimi nogami in dolgim vratom. Dali so ji ime »bogomoljka«, ker se drži v počivaj očem stanju tako čudno kakor da bi molila. Toda ta žival je vse prej nego pobožna in kdor ne verjame tega, naj jo samo opazuje, kadar se ji približuje kakšna druga kobilica, muha, metulj ali druga žuželka. Tedaj jo po bliskoma zagrabi s svojimi strašnimi sprednjimi nogami in nič več ne reši uboge žrtve. Počasi, premišljeno jo trže kos za kosom in jo požira. Spred ek in glava žrtvi še živita, ko ji je ostalo telo že davno izginilo v nenasitni želodec roparice. Tudi če se srečata dve bogo-moljki, se spopadeta in prej ne nehata, dokler ne izgine ena v notranjosti druge. Sovražijo se bcgomljke med sabo tako, da se zaženejo druga proti drugi celo tedaj, če sta nasičeni. Toda to še nj vse. Celo ljubezen jim služi posredno za to, da si morejo privoščiti izdatno kosilo na Pačim svojih — Ijubčkov. Se na vrhuncu ljubezenske orgije razgrize samica šibkejšemu samcu »vrat« in krila in ga začne požirati. Prizor je še grozotnejši nego pri pajkih v podobnih okoliščinah, ki so nam bolj znane. Tu je samica vsaj toliko »usmiljena«, da samca najprvo in hitro umori, česar bogomoljka ne bo nikoli napravila. Tedaj: roparica. kanibalka, sadist-ka, morilka moža in svetohlinka — kdo bi st mislil, da je toliko grehov združenih v eni sami, majhni živalici? , Muke enodnevnice Muhe enocUievnice imenujemo vrsto vitkih žuželk z nežnimi krili, ki se pojavijo v poletnih popoldnevih v velikanskih rrmožinah ob bregovih mlak in ribnikov. Svoje ime so si prislužile upravičeno, saj res ne preživijo večera tistega dne, ko so vzletele iz vode, v kateri so prebile svojo Žganje Kdor potuje, lahko marsikaj pripoveduje. Posebno dandanes. Toda to prav za prav ne spada semkaj. Vsekakor sem te dni bil na potovanju. Razume se docela poslovno. Ker sem bil že dve uri pred odhodom vlaka na kolodvoru, sem dobil sedež. Oddelek se je naglo napolnil z najrazličnejšimi ljudmi. Kmalu se je razvil vsestranski razgovor. Dobro je pa vendarle, če imaš v zalogi malo žganja, je menila ženska srednjih let. — Tako im:ž vsaj nekaj, če ti med vožnjo postane slabo. Kaj ne, Janez? Janez, očividno njena slabša polovica, se je zasanjano ozrl na kovčeg z brašnom in prikimal. — Brinjevec! Dolgo, dolgo sem ga pogrešal! Ko bi mi le že postalo slabo! — Brinjevec ste dobili pri vašem trgovcu? — je radovedno spraševal mali moži-ček. — Naš ga ni imel. Mi smo dobili le vinskega, pa menda tudi ni slab. Pozneje ga bom pokusi L — Tudi mi smo vzeli steklenico na pot — je objavil drugi zakonski r>ar. — Prav dober sadjevec je .Upamo, da nobenemu ne bo slabo in da ga bomo lahko zopet vzeli domov. Se od prej imamo nekaj zaloge in do danes je še nismo načeli. Ko je bil.tako razgovor o žganju vsestransko razgiban, je planil v oddelek bled gospod. Potne srage so mu stale na čelu. Ko se je nekoliko pomiril, je spregovoril: — Oprostite, ali ima morda kdo požirek žganja? V sosednem oddelku se je neka dama onesvestila. Po kratkem oklevanju so se pojavile steklenice brinjevca. sadjevca in vinskega žganja. Gospod je pazljivo pogledal etikete in segel po brinjevcu. _ Brinjevec, da. tale bo najboljši! Komaj je spregovoril, je že tudi odma-šil steklenico, jo nastavil na usta in skoraj v hipu do tretjine izpraznil. — Najlepša hvala, — je dejal, ko je vračal steklenico. — Veste, če vidim nezavestno žensko, mi postane Kar slabo. PREVEČ JE ZAHTEVAL H gospodarju je prišel podnajemnik s tretjega nadstropja in potožil: »Cujte. vi, to je grozno! Mesec dni mi že dežuje v stanovanje! Kako dolgo bo še to trajalo?« Gospodar je s stoičnim mirom odgovoril: »Tega vam ne morem povedati; kaj sem mar jaz vremenski prerok?« PODKUFLJENEC »Jaz vam zopet in zopet svetujem, da se morate ogibati vina, ne smete kaditi, v kavarno ...« »Dovolj, gospod zdravnik, že vidim, da ste govoril z mojo ženo.« NAPREDEK Tinček: ^Jaz pa ne sedim več v zadnji klopi!« Oče (vesel): »Tak vendar! To je pa res lepo od tebe. Tu imaš liro. Povej no, kako je prišlo do tega, da si napredoval.« Tinček: »Veš, papa, zadnjo klop barvajo. «. ZDRAVNIŠKI RECEPT Gospa Kleopatra je prišla k zdravniku. Po zadnji modi oblečena, lahko, tenko in prozorno. Zdravniku toži. da je skozi vso zimo prehlajena. Doktor jo pogleda, si gladi brado, premišljuje in končno napiše recept. Gospa ga nese v apoteko in apote-karja je skoro krč prijel od smeha, ko je preči tal recept. »Na žalost, milostljiva, tega pa nimamo. V sosednji trgovini boste pa te stvari gotovo dobili.« Zdaj komaj Kleopatra sama čita recept: »Vsak dan volnene nogavice in tople hlače.« SIGURNO SREDSTVO V časopisih je izšel oglas sledeče vsebine: *Naj>igurnejše sredstvo za pobijanje stenic! Kdor pošlje 50 lir. dobi aparat s tiskanim navodilom.« Profesor Pika pošlje 50 lir. In čaka. Pride paket, v njem pa dve deščici: ena večja, druga manjša. Paketu je priloženo navodilo s sledečim besedilom: »Položi stenico na večjo de?ko in udari po njei z manjšo!« DVOJNA BOLEZEN Zdravnik; »Vaš mož je resno bolan. Takoj naj gre v posteljo in jaz pridem po dvakrat na dan pogledat.« 2ena: »o kako je dobro! da smo pri bolniški blagajni.« Zdravnik: »Zakaj pa tega takoj niste povedali! Vaš mož naj izpije nekaj ka-milčnih čajev in bo kmalu dober.« TUJSKI PROMET Tujec pride v hotel in vpraša hotelirja, kje je stranišče. Hotelir mu pokaže. Kmalu pridivja tujec ves divji nazaj in ki u i: »Svinjarija! Na stranišču je ogromno muh!« »Pomirite se!« mu pravi hotelir hladnokrvno. »Počakajte malo do kosila, ko bodo odšle vse muhe v jedilnico.« POZNA GA! Visokošolec piše svojemu očetu, naj nut pošlje 1000 din, češ, da namerava kupiti večjo zbirko starega denarja. Oče mu pa odgovori: »Ljubi sin! Tvoja namera se mi zdi, kakor če bi jaz hotel zn našega kuže-ta napraviti zbirko klobas.« Križanka št. 3 Kolikšno starost dosežejo ribe Kakor se starost dreves šteje po letnih kolobarjih, tako se ribam lahko preste je jo leta po številu plasti, ki jih kažejo posamezne luskine. Te plasti so tako tenke, da st lahko vidijo samo pod drobnogledom. Število plasti pa seveda še ne pove, kolikšno starost riba lahko deživi. Pn kopninskih živalih se ravna najvišja starost po dolgosti mladostne dobe. Ko postane žival spolno godna, je že popolnoma dora-ščena. Poslej raste le še prav malo ali pa sploh nič. Ribe pa nasprotno rastejo, dokler živijo. Neka riba, ki je na primer s petimi ali šestimi leti spoino godna, je s 25 leti dvakrat tako velika in petkrat težja kakor takrat. Sto let stare ribe. n. pr. krapi, ne kažejo nikakih starostnih znakov, kakršne poznamo pri drugih živalih. Morda ribe vobče ne umirajo naravne smrti zaradi starosti. Mogoče postanejo samo plen sovražnikov ali pa jih trebijo bolezni in prirodne nezgode. Neumrljive tudi ribe niso, dvomljivo pa je, če katera doseže naravno starostno mejo. Svetloba in apetit Dr. Katz, čigar znanstveni konjiček je raziskavanje, zbujanje in teženje apetita., je dognal, da igra pri tem važno vlogo tudi barva, svetlobe. Rumena in rdeoa luč pospešujeta tek. dočim ga zelena in modra ovirata. To dognanje se tudi ujema z opazovanjem, da modra in zelena svetloba, pomirjujoče vplivata na bolnike, dočim jih rumena in rdeča luč vznemirjata. M'ttlO svetlobe je odvi sen tek seveda tudi od mnogih drugih činiteljev. Ako spustimo n. pr. k Živali ki se je prav kar dosita, najedla in brane več ne povoha, drugo sestradano živaa, ki začne takoj s slastjo zreti, potlej se bo tudi siti živali iznova zbudil tek. O tem se lahko prepričamo na vsakem dvorišču, kjer imajo kokoši. Največja morska* globina Pomorska ekspedicija pod vodstvom dr. P. Bartscha je pred leti izmerila največjo doslej znano morsko globino v zapadnem delu Atlantika. Dotično mesto je blizu otočja Antilov, severno od Porto Hica in leži 13.500 m pod volno gladino. Poprej je veljalo za največjo globino v Severnem Atlantiku 8.526 m, v južnem pa 8.264 m. Besede pome nš jo: Vodoravno: 1. mnog-oglasen, 6. pridevnik, ki označuje nebesno smer, 15. neznanka v računstvu, 16. začetek abssede, 18. s.Ojilni zaimek, 19. giška črka, 20. telesni deli, 21. Oblika pomožrneg-a glagola, 22. pi-e-log, 23. plemenitejša kovjia, 25. pre. loj, 26 mrčes, 27. nepristransko razsojajoč, 30. turistična postojanka, 33. ribe, 34. de'ec snovi, 36. osnova, temelj, 38. k_atica za označbo starosti, 40. osebni zaimek, 42. ogenj, zanos, pogon, 44. reka, ki se zliva v Jairan, 46. italijanski sp cinik, 48. kratica, ki označuje poštne panoge, 50. moško ime, 51. slaba zabela, 52- vzklik začu ie-nja, 54. del ženske obleke, 55. okr j Sen rx)cu'edni veznik, 57. oblika pomožnega glagola, 58. samica večje ptice, 60, kratica za akademski naslov, 61. oblika po_ možnega glagola, 63. podzemeljski hod. i k, 64. pokojni slovenski pisatelj, 65. osebni zaimek, 66. luke, zavetišča, poataja-J ilšča ladij, 69. enota japonske doLžmi-ke mere, 71. Veznk, 72. tatvine, 73. staiejša ženska (v zanič I ji vem pomenu), 75. osebni zaimek, 77. javni naaad, vrt, 79. žensko ime, 81. kregan, ožtet. 83. krajevni prislov, 85. vrstica v pesmi, stih, 87. kos lesa, 89. zgodaj, 90. drag kamen, 91. medmet, y3. majhna pletena posoda, 94. oblika pomožnega glagole. 95. zdravilna pija-a, 97. cerKvena ustanova, stavba, ki služi ka-Kemu cerkvenemu redu, 99. nikalna oblika pomožnega glagola, 101. Lu^hrov nasprotnik (fon-), 102. zdravilo, kemična prvina, 104. kratica palica z debelejšim koncem, 105. pesem. 106. srednješolec. 108. mestece ob bivši meji med zetsko in drinsko banovino. 109. zgovorna, jezična. .Navpično: 1. mesto v Italiji, 2. čutn-organ, 3. tuja kratica na uralnih lis i _a_h <*. velike ptice, 5. predlog, 7. pamet. 8. domača žival, pemtniina, 9. medmet, 10. gora v Armeniji, 11. predlog, 12. nematerialni del človeka, 13. okrajiano moško ime, 14. nikalna oblika pomožnega glagola. 17. zapor, celica, 22. žensko ime, 23. esebni zaimek, 24. otrok, 25. človekovo naravno orožje in orodje, 27. za (lat.), 28- esebni zaimek, 29. mesto v neapeljski pokr: j ni. 31. zavetišče, 32. nespremenljivo, vztrajno, 25. bolezen, 37. egipčanski bog, 38. kratica pn krajevnih imenih, 39. grm (beli trn), 41. skupno ime za veliko di-u-zaio živih bitij, 43. nedoločni zaimek. 45. meomet, 47. ošaben, nadut, 48. prvenstven, začeten, v prvi vrsti, 49. del prostora, 53- skandinavsko moško ime, 54. kratica za kreditno banko, 56. vrhovno vodstvo vojaško, skupina sodelavcev in pomočnikov 57 drevo, 59. melrnet, 60. pritok Donave, 61. glej 38. vodoravno, 62. prav tak, 66. predlog, 67. osebno povratni zaimek, 68. reka v Srbiji, 70. tekoča vođa, 71. velika domača ptica, 74. velik polotok, 76. pogreška, 78. gorovje in hribovje na PrVnorakem, 80. šahovska poteza (irr.ož.), 82. češka pritrdilnica, 84. mesec, 86. dogovorjena znamenja, 87. velika posoda. 88. brez volje za drlo, 92. beg Opustitev .losedanje postojanke, 93. kratici za ki j.. sko sdJo, 96. vrednostni papir, 98. medmet, 99. kroj Ska pouettčina, lOO. reka v Ku-Siji, 102. njoj, 10S. predlog, 106. francoski predlog, 107. v lavi. Z£ogcvn:ca št. 3 a — aivs — be — bo — dam — der — di — d:j — do — e;in — go — i — ka — kar — ke ksan — le — ler — lju — me — me — mo — mur — na — nan — ne — ni — nik — nje — njo — no — o — o — o — or — pa — pat — pe — po — ra — res — ri — rit — mt — nap — se — si — sto — sve — ta — ten — ter — ti — ti — ti — tri — van — ve — vo - zet Iz teh zlogov sestavi 20 besed s pomenoma I. Puškinov roman; 2. mesto v Hercegovini; 3. imenski seznam; 4. mesto v Ljubljanski pokrajini; 5. moško ime (earji in kralji); <>. starodaven ilirsk narod: 7 mesto v Prcdnj: Indiji« 8. samostanski predstojnik; 9 vrh \ Sar pani-ni; 10. mesto na Siciliji; 11. mesto južne od Pariza; 12. slovenski mecen (u. 1912); 13. če-;ki kralj v 13 stL; 14. -talijanski opern skladatelj; 15. redka trda kovina; 16. gorska skupina Vzhodnih Alp; 17. hud vojni strup; 18. Prešernova romanca; 19. brahmanska sveta trejica; 20. mesto na Nizozemskem. Prve in nato zadnje črke, brane navzdol (Ij velja za en glasnik), povedo citat iz Hocaca (Omne tuliL punetum. qu- miscuit ut;le dulci). * * * Rešitev križanke št 2 Vodoravno: 1. trn, 3. dur, 6. pet, 8. Don, II. pst, 14. oj, 15. vatel, 17. noben, 19. la, 20. Paka, 22. Atike, 25. cven, 27. olupiti, 28. aparati, 29. lesa, 31. imena. 33. edin, 35. tajen. :t8. lotos. 41. bas, 43. zal. 44. ras, 46. mil. 47. Boč, 49. oda, 50. ido, 51. ena, 52. Ita, 53. kad, 55. noj, 57. Kum. 54. rak, 61. šah, 63. Marat, 65. tepec. 67. Žale. 69. uradi, 72. rak. 75. otioati. 76. ironija, 77. jase, 79. opera, 81. Abel. 83. el, 84. ranar, 87 Manon, 90. ri, 91. nad, 92. sad, 93. pas, 94. žir, 95. bcn. Navpično: 1. topol, 2. rja. 3. da, 4. utopil R. re. 7. epi 8 do. 9. obirati. 12. sle, 13. tanin, 15. valat. 16- Latin, 17. Nepal, 18. notes. 21. kos, 25. tim. 24. kan, 26. Vid, 30. Ema 32. eta. 34. Ivo, 36. Azana, 37. Ilija, 39. omara. 10. olike. 41. bik, 42. sod, 44. rok, 45. sem. 47. baš, 48. Ceh. 54. ara, 56. oropana. 58. USA, 60. Apenini, 62. Ana, 63. meter. 64. tutor, 65. tiram, 66. cnan, 67. žejen. 68. los. 70. ris. 71. dir, 73 Rab 74. kalin. 78. Ala, 80. Eva, 82. ErO. 85.* as 86. ad, 88. až, 89. Or. Rešitev zlosovnice št. 2 l Klopotača, 2 duplikat. 3 Olje, 4. Rdeči križ 5 desetica- 6 Kjavina, 7. Udmat, 8 Ga-vrizinkar, 9. Ereto, 10. Mantova. H. Ulja-novsk. 12. Japonske. 13 asprn, 14. Mladika, 15. ordinariat. 16 Kreta. Kdor dr