Mg* «.trl.k ta «H • poMolno yr*d ali »Msrtbera » pošiljanjem m za celo leto 32 diru, Hi hita 16 din., četrt leta Izven Jugoslavfye fHbt. Naročnina se poiij« apravnlštvo .Sloven- 9 "P1 fc- Gospodarja" v M«-—t Koroška cesta 5, M dopoštlja de od-TL Naročnina se platoje v naprej, iaterurbon št. 113. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO UrednHtro J* v Maribor-» Koroška cesta št V štor.-» pisi se ne vračajo. lip*** ništvo sprejema naroin tnserate !n reklamacija Cene Inseratom po voru. Za večkratne ogur4 primeren popust. NcMtt'% reklamacije so potefert proste. Čekovni račnn pote-ta», urada Ljubljana št. 10Xi ? Telefon Interurban Iti. mm 49. itevilkm. MABIBOB, dne 4. decembra 19H4. 58. !«tiiik Uclilni govor dr. Korošca. V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljudskem domu v Ljubljani obilno obiskan shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico, na katerem je načelnik SLS dr. Korošec med drugim izvajal sledeče: Smotrena politika. Poslanci SLS smo bili preteklo leto voljeni kot re-prezentanti cele Slovenije. Volili so nas tudi mnogi pristaši drugih strank. Mi tega v narodni skupščini nismo pozabili. Trudili smo se voditi volitiko, ki bi koristila celokupnemu slovenskemu narodu. V tem oziru je bila naša naloga, predvsem skrbet za to, da pridemo Slovenci v državi do one samostojnosti, ki nam zajamčuje in omogočuje na naši zemlji naše lastno slovensko življenje. Ker nas je bilo vkljub popolni zmagi samo 21, z Bunjevci vred 24, je bilo le naravno, da smo se morali takoj po izvolitvi ozirati po zaveznikih. Najbližji po našem državnopravnem programu so nam bili Hrvati in bosenski muslimani, združili smo se z obema v tako-zvani federalistični blok. Toda Hrvati še v parlamentu zavoljo svoje abstinence niso mogli priti v poštev. Zato mislim, da je bilo edino pravilno, delati na to, da se v parlamentu ne ustvari takoj velika in trdna večina, ampak da nam stoji nasproti slaba večina in slabotna vlada. Pripustili smo homogeno radikalno vlado, ki se je mogla naslanjati le na maloštevilne nemške in džemijetske poslance. Ta kombinacija je imela za nas tudi to prednost, da nismo bili več sami v opoziciji, kakor za časa usta-/otvorne skupščine. Opozicija sama po sebi z borbo ¿roti večini in vladi zbližuje vse opozicijonalne stran-le. V opoziciji se stranke najdejo. Mi smo imeli sim-iatije pri onem delu demokratske stranke, ki se je udeležil znanega zagrebškega kongresa. In tako je došlo najprej do zbližanja z demokrati, potem do tolikokrat imenovanega ožjega bloka. Sedaj so stali računi v parlamentu naenkrat drugače. Ožji blok je bil tako močen, da bi imel v parlamentu večino, ako bi se v njem prikazali tudi Hrvati. Samoumevno je, da so se odslej še bolj željno upirale naše oči v Zagreb in da smo se tamkaj tudi osebno mnogokrat zglašali. In ne brez uspeha. Prišlo je do tega, da so se Hrvati naenkrat prikazali v Beogradu. Pašič se je še sicer zvezal s Pribičevičem, toda zaman, njegova usoda je bila zapečatena. Nova parlamentarna večina. V parlamentu je nastala nova večina, sestavljena iz Srbov, Hrvatov in Slovencev, manj ali bolj odkrito podpirana tudi od drugih manjših strank, voljna in sposobna prevzeti vlado ter delati na to, da pride do sporazuma med vsemi tremi brati. Tako smo dovedli poslanci slovenskega naroda naše nade, naše želje in naše zahteve pred prag možnosti, da se nam uresničijo. Po velikih težavah kljub neštevilnim intrigam smo dobili kot parlamentarna večina vlado v roke. Hrvati še niso hoteli vstopiti, toda reklo se nam je, da lahko vstopijo, kadar hočejo. Z vstopom Hrvatov v vlado bi še le naša opozicija postala močna in trajna. Toda prišlo je drugače. Ko so bili Hrvati pripravljeni, da vstopijo, niso smeli več vstopiti in prisililo se je vojnega ministra, da otvori krizo in da pade naša vlada. Tako se je tudi zgodilo. O padcu vlade. Zakaj je morala naše vlada pasti? Res je sicer, da nam Radič s svojimi govori ni ravno utrjeval našega stališča, toda glavno to ni bilo. Glavno je bilo, ker smo bili v njej Hrvati in Slovenci v večini in je bila dana možnost, da se približamo pravičnemu, poštenemu sporazumu z dobromislečimi Srbi. Toda tega velesrbsko misleči krogi niso hoteli. Osnova vlade bi se morala razširiti, se je razglasilo. To razširjenje pa bi se moralo tako izvršiti, da bi se potisnili Hrvati iz večine in vlade, a obe stranki z velesrbskimi tendencami, radikalna in disidentsko-demokralska, bi vstopili v vlado. Samoumevno je, da mi Slovenci in z nami bosenski muslimani nismo hoteli zapustiti Hrvatov in s tem sporazumne ideje. A velikega pomena je, da je tudi Davidovičeva stranka stala trdno kakor skala in da je za to trdno ip možato zadržanje našla veliko odobravanje po celi Srbiji. »Držite blok, ožji in širši!« klicalo se je od vseh strani. »Ali še drži blok?« pevalo je boječe vprašanje po telefonu iz vseh srbskih krajev. Blok se je obdržal, blok se bo tudi nadalje obdržal, blok se bo vrnil v novi parlament, in nič nas naj ne moti, ako se v volilni borbi tudi nekoliko zlasamo med seboj, program in potrebe bodo nas pozneje zopet združile. Poizkus, da se Hrvati iztisnejo iz vladne večine, se ni posrečil. Onemogočila ga je jakost sporazumne misli .v Srbiji. Ostali smo torej mi, širši blok, še vedno v par- lamentu večina in delo za sporazum bi se lahko nadaljevalo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno, kakor je ves pameten in razDorit svet pričakoval. Vlada se je dalv nasilju in korupciji, vlada se je dala strankam, ki nočejo poštenega in pravičnega sporazuma ter ravnoprav^ nosti vseh bratov, vlada se je dala ljudem, ki nimajo večine ne v parlamentu, ne v narodu, nekateri od njih so naravonst pobrani s ceste. Baza se ni razširila, ampak omejila na dve velesrbsko orientirani stranki, a Slovence so pritisnili na to vladno zgradbo kakor lastavičje gnezdo, iz katerega bo neprestano letelo blato na nas. Med Hrvati se k sreči dosedaj še ni našel človek, ki bi hotel igrati vlogo hrvatskega Efialta v sedanji borbi. Zvesti programu. , SLS je ostala, kakor je iz te kratke zgodovine razvidno, v beograjskem parlame \tu zvesta svojemu slovenskemu programu, nepremično je držala pravec, ki pelje do popolnega osiguranja slovenstva in nikdar ni izgubila iz vida, da reprezentira cel slovenski narod in da je treba skrbeti za njegove skupne koristi, med katerimi je samostojno življenje Slovencev v državi na prvem mestu. Da je politika SLS bila dobro usmerjena in dobro izpeljevana, ta kompliment nam je napravila tudi Ra-dičeva stranka v »Slobodnem domu«. Ne dopade pa se Radiču, da naša stranka ni republikanska. Vidi se, da Radič, ako tako govori, ne pozna niti programatičnega stališča naše stranke, kakor se je ponovno, zadnjikrat v Celju, formuliralo, niti faktičnega razpoloženja v njej. Poslednji dogodki so tako vplivali kakor na druge, tako tudi na naše pristaše, da lahko rečemo, da je med nami več in bolj resničnega ter resnega republikanstva, nego ga je zadnji čas bilo v Radičevi stranki, kjer so kar iz rokava sipali monarhistične formule. Mi smo vedno bili resni in dosledni politiki in smo rekli, da nam je prvo: samostojnost Slovenije v jugoslovanski državi in da pomenita centralizem in hegemonija, najsi bosta v republikanski ali monarhistični posodi, smrt za našo slovensko individualnost. 1 Proti vsaki oviri suverene narodove volje. Ako je sedaj v naših vrstah tako visoko narastlo število republikancev, potem gre to na račun onih, od katerih bi se to moglo najmanj pričakovati. Ravno mi-noli dogodki so sami, avtomatično, z nevzdržno silo agitirali za republikanstvo, ker je narod videl, da se ovira na potu do avtonomije ali federalizma ali kakor že hočete imenovati obliko samostojnosti Slovenije, ki jo hočemo doseči v sporazumu s Hrvati in Srbi. In ako se bo na ta način, kakor se je začelo, nadaljevalo, potem danes slovesno izjavljamo, in smo prepričani, da za to dobimo tudi odobrenje naše najvišje inštance, velikega zbora strankinih zaupnikov, mi izjavljamo: Narodna volja mora biti v naši državi prvi suveren! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako se j' nastavlja, piotem smo enodušne volje, da tudi za to najdemo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi in Hvati, mirnim, zakonitim in ustavnim potom po*reB« nega leka. Za nas velja: Državni in narodni interesi nad vse drugo! Težke in usodne morajo biti razmere, ako mi tako govorimo, ki smo doma in po svetu znani kot mirna, resna, konstruktivna, v resnici državotvorna stranka. In ako naša stranka tako govori, potem vsakdo ve, da bo besedam tudi sledilo dejanje, da bo šla brez ozira na levo in desno za svojim ciljem in da ne bo vsak dan spreminjala svojih izjav in svojega stališča. To so naše dobro premišljene besede in nihče nima prava o njih dvomiti, niti Radič, najmanj v Radičevi kletki zaprta slovenska prepeličica, ki je zadnjih pet let nemirno frfotala od njive do njive ter nazadnje obsedela pri Hrvatih. Nameni nove vlade. Nova vlada kajpada ni mogla v parlament, ker ni imela večine. Morala je takoj na volitve, da si najde večino. In tako so sedaj naši narodi od nove vlade poklicani, da se odvrnejo od sedanje večine in da s sedanjimi vlastodržci podpirajo narodno mržnjo, nasilje in korupcijo. Osobito so Slovenci poklicani, da se odre-ko svoji narodnosti in svojih narodnih pridobitev. Ako ne bodo prostovoljno, pa se bo uporabila sila. Bič se bo porabil, da pokleknete na kolena in se prodate! Toda niti sedanja vlada sama ne verjame, da bo izsilila večino iz naroda. Narodi so prezreli, da bi se dali s šibo vladati. Kaj bo potem? Potem nam obetajo še ene volitve, še nasilnejše in krutejše, kakor mislijo sedanje izvesti. Narod mora ubogati in poslušati! In ko smo vprašali kaj pa potem, če ne bo ubogal? Pravijo in strašijo nas: Potem pride diktatura! Tudi diktature se ne bojimo. Rimski tribuni so upostavljali diktature samo za pol leta. Dalje narod težko zdrži. Vojska je kakor čebelica. Čebelice, če se tudi daleč na okofi razletijo, se vedno zopet vračajo k svoji matici. In matica za vojsko, izbrano po splošni vojni dolžnosti, je samo narod, h kateremu se prej ali slej tudi vojaki zopet zatečejo. Samo narod je matica za vojsko, in nihče drugi. Sicer pa so to samo strahovi za deco! Nobena juha se ne je tako vroča, kakor se skuha, posebno ne, če se za leto naprej kuhi. Naša glavna skrb mora biti, da zmaga med Slovenci zopet slovenstvo in ne izdajstvo. Za nič drugega nam ni treba biti briga. Radičev hegemonizem in narodni izdajalci. Da samostalna demokratska stranka noče biti slovenska stranka, noče biti zastopnica slovenskih interesov, to je izven razprave. Med slovensko stranko pa tudi ne računamo Radičeve stranke, koja s svojimi kandidaturami po Slovenskem namerava dvoje: Priboriti si s Slovenci Prekmurje ter ga uvesti v hrvatski narodni in kulturni krog, ter drugo: vpreči Slovence v svoj hrvats kulturni krog, ter drugo: vpreči Slovence v svoj hrvatski voz. Slovenci, ki k temu pomagajo, bodisi preko R-ui-| čeve stranke ali preko Prepetuhove stranke, se udeležujejo izdajstva nad delom slovenske zemlje, nad našim j lepim Prekmurjem. Česar nam niso pogoltnili Italijani, odkupili Nemci, zadržali še Madžari, to še hočejo sedaj zmanjšnti tudi Radičevci. Pri njih je to grd imperializem, pri Pre-f peluhu pa je to narodno izdajstvo v zameno ene dvor-ljive kandidature. Prekmurje slovensko. Prekmurje se je zavedalo slovensko, se danes zaveda slovensko in ne bo zapustilo nikdar slovenske za-jednice. In vsi Slovenci bomo budno stali na straži, da nam našega lepega Prekmurja nihče ne otme. in kadar bo slovensko ljudstvo razpolagalo samo črez svojo zemljo, bo Prekmurje vedno imelo mesto v sredini njegovega srca. Slovenska fronta. Sicer pa pričakujemo, da pristaši drugih strank tudi pri yoIi*\ah. ne bodo esbbili slovenske fronte, slovenske reprezentance, temveč tudi tokrat zapostav slovenske reprezentance, temveč tudi tokrat zapostavili za trenutek svoje strankarske interese ter glasovali eno-dušno za slovensko stvar. Sedaj se bližajo naše želje k uresničenju, sedaj nastajajo vsled tega najbolj kritični časi, sedaj še pridejo poslednji napori protivnikov, da nas vržejo nazaj in ob tla, zato je treba sedaj močne, složne, enotne slovenske fronte. Ne glasuje se sedaj za stranko, ampak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nami. Pristaši SLS pa so poklicani, da v tej borbi nosijo zastavo. Sedaj ni samo centralizem v nevarnosti, ampak tudi vse, kar ga nosi in drži! SLS v nevarnih, težkih časih nikdar ni oklevala. Zato bo tudi sedaj navdušeno zagrabila za zastavo ter šla v volilno borbo: Za slovenstvo, za bratski sporazum, za poštenje in za svobodo! Izvajanja dr. Korošca so bila ves čas spremljana z burnim odobravanjem. Posebno, ko je govoril o re-publikanizmu, Radiču in Prepeluhu, so zborovalci njegove tozadevne izjave odobravali z viharnim dolgotrajnim ploskanjem. Videlo se je, da je dr. Korošec govoril vsem iz srca. Slovenska ljudska stranka In I Slovenstvo.'? Načelnik SLS dr. Korošec je v svojem volilnem govoru v Ljubljani 23. novembra povabil vse Slovence, najsi pripadajo tej ali oni stranki, da pristopijo skupni fronti slovenskega ljudstva ter glasujejo za kandidate SLS. Rekel je: »Kdor je Slovenec, bo šel z nami!« Zgodovina SLS izpričuje upravičenost tega povabila. SLS je bila od nekdaj nositeljica slovenske narodne ideje ter bojevnica za zedinjeno Slovenijo. Hotela je vse Slovence, razdrobljene in razdeljene po raznih pokrajinah, deželah in državah, združiti v eno veliko politično enoto. Temu namenu je dalaja izraz s svojim imenom, ker je v avtro-ogrski državi nastopala kot Vseslovenska ljudska stranka. Od bistva svojega programa naša stranka ni odstopila tudi ne v sedanji naši državi. Njen program Je vedno bil ter je sedaj: Samoodločitev in samovlast združenega slovenskega naroda, kakor daleč sega slovenska zemlja. Še predno je bila naša država ustanovljena', je že SLS uveljavila to svojo poglavitno zahtevo. Dr. Korošec je kot predsednik Slovence in Hrvate zastopajoče-ga Narodnega vieča (sveta) v Zagrebu meseca novembra 1918 sklenil z- zastopniki Srbstva — njim na čela Nikola Pašič — ženevsko pogodbo, v kateri je Sloveniji in Slovencem bila zasigurana popolna avtonomija ter bilo odločeno in določeno, da -bo nova država Srb:w, Hrvatov in Slovencev federativna država. Idejo avtonomne Slovenije je SLS v Beogradu krepko branila, odkar je stopila v parlament. To dokazuje njena zahteva v začasnem narodnem predstavništvu, da se mora za Slovenijo sklicati slovenski deželni zbor v Ljubljani. Centralisti in velesrbski hegemonisti so že takrat preprečili izvršitev naše zahteve. To nadalje dokazuje razmerje naše stranke do Nikole Pašiča, nosilca velesrbske politike v naši državi. Ker je Pašič prelomil obljubo, ki jo je dal v ženevi in tudi večkrat pozneje, ter prevaril Slovence in Hrvate, naša stranka ni nikdar hotela vstopiti v kakšno vlado, kateri je nače-Ioval Nikola Pašič. V ustavotvorni skupščini je SLS vodila odločno borbo za slovenske pravice. Bila je osamljena. Slovenski demokrati in slovenski samostojni kmetijci so glasovali za centralistično ustavo ter s tem izdali Slovenstvo in njegove pravice. Slovenski socialni demokrati so mirno stali ob strani ter podpirali centralizem. Radič-evih poslancev ni bilo v skupščini, marveč je Radič sedel za pečjo v Zagrebu ter zabavljal. Poslanci SLS pa so odlično in odločno storili svojo dolžnost v borbi za idejo avtonomne Slovenije in slovenskih pravic. Bili so vedno odločni branitelji Slovenstva. Po volitvah leta 1923 je SLS kot zastc niča slovenskega ljudstva v zvezi z Radičevo stranko kot zastopnico hrvatskega naroda in z bosensko-hercegovskimi muslimani vodila borbo za avtonomistično preosnovo naše države, ki bi naj bila plod sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Temu bloku se je približala in pridružila Davidovičeva demokratska stranka, ki je sprejela idejo sporazuma in borbo za zakonitost, fed in poštenje v državni upravi. »Korakali smo po potu do avtonomna Slovenije«, tako so mogli 7. novembra izjaviti poslanci SLS v svojem proglasu na narod, »do popolne ravno-pravnosti in poštene uprave. Toda odstopiti smo morali od tega pota, čeprav smo imeli z enakomislečimi Srbi in Hrvati v narodni skupščini večino, ter prepustiti usodo naših narodov trem zlim duhovom: Pašiču, Pribi-čeviču in Žerjavu. Ni je bilo in ni druge zastopnice slovenskega ljudstva in slovenske narodne misli, nego je SLS. Ona in edino ona je poklicana in tudi dolžna, da kliče slovensko ljudstvo v enotno, skupno, složno fronto proti vsem zlim duhovom naše države. Voditelji centralističnih strank v Sloveniji: demokratov, samostojnežev, socialnih demo kratov, nočejo nič čuti o tej skupni slovenski fronti. — Tem zlim duhovom našega naroda se je tudi pridružil uslužbenec Radičeve stranke v Sloveniji, Albin Prepe-luh. Imenuje se slovenskega republikanca, toda nima korajže, da bi svojemu gospodarju Radiču, ki hoče pod svojim imenom v Sloveniji vložiti kandidatne liste hrvatske republikanske stranke, pokazal pot ven iz Slovenije. Slovensko ljudstvo pa bo obrnilo hrbet vsem tem zlim duhovom slovenskega naroda ter se bo 8. februarja na volišču zbralo pod slovensko zastavo zastopnice in braniteljice slovenskih pravic, Slovenske ljudske stranke. sedaj politični izpostavljenec in uslužbenec Stjepana Radiča v Sloveniji, ima namen: republikanskega Albina kot poslanca prepeljati iz Ljubljane v Beograd. Kaj bi od tega imelo slovensko ljudstvo? Odvisnost od Radiča. Zato se prepeljuhu ne bo posrečilo, da bi slovenske golobe iz neodvisnega slovenskega političnega doma prepeljal v Radičev hrvatski golobinjek. Naše ljudstvo je politično tako zrelo, da bo kakor doslej, tako tudi \ sedaj odklonilo takšne prepeljuške poizkuse. Prepeličica je nežna ptičica, ki leta od njive do njive, dokler se ne ulovi ali pa kje ne obsedi. Politična prepeličica v Slovniji je sedla na hrvatsko njivo ter bo ta n tudi — obsedela. Prepeljuh pa je že opasnejše živalsko bitje. Po nekaterih krajih namreč tako imenujejo goloba, ki rad druge golobe z doma zvabi ter drugam prepelje. Politični prepeljuh bi rad slovenskega goloba izvabil iz slovenskega doma ter ga prepeljal v Radičev hrvatski golobinjek. To politično prepeljuštvo hoče njegov sedanji zastopnik g. Albin Prepelub pokriti in zakriti z imenom slovenskega republikanizma. Razumljivo je, da se Albin Prepeluh trudi svoje republikanstvo obleči v slovensko obleko. Kar se tiče obleke in oblačenja, je Prepeluh strokovnjak iz časa, ko je še s svojo »oblačilnico« v Ljubljani osrečeval slovensko ljudstvo. Sedaj ga hoče osrečiti s politično »oblačilnico«. Slovensko ljudstvo, katero svojčas ni hotelo ničesar ni slišati in znati o Prepeluhovi trgovski »oblačilnici«, sedaj še odločnejše odklanja njegovo politično »oblačilnico«. Slovenski plašč Prepeluhu nikakor ne pristoja. Odkar je Prepeluh stopil v javnost, nosi kandidatsko obleko ter jo menja napram vremenu. Leta 1920 je ¡kandidiral kot socialni demokrat. Kakor je znano vsemu svetu, socialna demokracija ni narodna, marveč mednarodna stranka, ki nima smisla za narodne težnje in zahteve slovenskega ljudstva. Socialnim demokratom je dom tam, kjer se mu dobro godi. Leta 1920 se torej Albin Prepeluh še ni pokrival z belo-modro-rdečim sloven skim plaščem, marveč samo z rdečim socialdemokratskim plaščem. Štiri leta kasneje Prepeluh zopet kandidira ter se pojavlja v kandidatski obleki. Sedaj se ne zavija več samo v rdeči plašč, marveč se hoče odičiti s slovenskimi narodnimi barvami. Imel pa je to smolo, da jih je tako razpredelil, da je nazadnje izšla ne slovenska, marveč hrvatska narodna trobojnica. Pa naj se Albin Prepeluh preoblačuje ter obrača plašč po vt!:u, kolikor hoče, propadel bo leta 1925 baš tako, kakor leta 1920. Leta 1920 je slovensko ljudstvo odklonilo prepeljuštvo v socialdemokratsko mednaro-dovstvo, sedaj pa bo odvrglo prepeljuštvo v Radičev hrvatski republikanizem, za katerim se zakriva težnja vsehrvatstva po nadviadi nad Slovenci. Politično prepeljuštvo Albina Prepeluba, bivšega in po mišljenju še sedaj socialnega demokrata, ki je Krnel ¡srn dela v decembru V splošnem in pri živini December je zimski mesec, v katerem se na kmetih navadno ne dela in vsled številnih praznikov mnogo praznuje. Toda pameten gospodar ne miruje, — četudi ves zimski čas, traja prvega adventa mraz. Opravljajo se zimska hišna dela, kakor pletenje košev za listje in košaric za sadje. Popravljajmo gospodarsko orodje, kakor pluge, brane, osipalnike in okopalnike, vile, mo-tike, sekire itd. Od koncu meseca zaključimo letne gospodarske račune in napravimo bilanco. Po izvršeni inventuri se lahko prepričamo, ali smo v tekočem letu napredovali, ali nazadovali. Nabavimo po potrebi nove računske knjige za prihodnje leto. Mešajmo žito, koruzo in drugo zrnje, da ne splesni v shrambah. — Otroci se vesele prvega snega in ledu, — ker največje dečje je veselje, ko njih izpolnijo se želje. — Paziti moramo na nje, da se ne prehlade v snegu, ali v nezadostno zakurjeni izbi. Kuretino je krmiti tudi po noči s toplo kuhano in zrnato hrano, ako hočemo dobiti po zimi kaj jajec. Zimske noči so dolge, vsled česar je dobro zalagati kokošje želodce s hrano v nočnem času ob primerni razsvetljavi. Govedo spuščajmo večkrat na prosto, da se izprehodi..,N'; napajajmo živine s premrzlo vodo, ker ji to škoduje. — Ob dolgih zimskih večerih prihajajo stare mamice na dan s svojimi pripovedkami o povodnem možu, zelenem škratu in z različnimi epizodami iz davnih časov, ki se pripoveduje iz roda do roda in jih mali vnučki za toplo pečjo prav radi po-: slušajo. Mnogo zanimivega vedo povedati zlasti o do-i godljajih svetega večera, ko svet stoji baje v najtesnejši i zvezi z duhovi onega sveta. Kdor hoče na primer zve-j deti dogodke prihodnjega leta naj od polnočnic domov ' prišedši beži trikrat okoli hiše. Vsakikrat naj se ozre skozi hišna okna in videl bode natančno vse važne do-j godke, ki se bodo odigrali v bodočem letu. — Pestrost svetega večera opisuje tudi naslednja pesmica, ki se glasi: Zares skrivnosten sveti je večer! Na zemlji čudo božje se godi, Po hosti plaho se ozira zver, K polnočnicam se vernikom mudi. V vinogradu. Prirejajmo mešanico ali kompost iz hlevskega gnoja, naplavine in različnih odpadkov, ki bi sicer ostali neizrabljeni. Dovažamo zemljo na sepe vinogradov. Ob ugodnem vremenu kopajmo jesensko kop, ki naj bo združena z gnojenjem. Jesenska kop pomeni za vinograde toliko, kakor jesenska praha za polja. Z jesensko kopjo izpostavimo vinogradno zemljo .mogočnim vplivom zraka in zimskega mraza, ki napravijo zemljo rodovitno. Vrhu tega zatiramo z jesensko kopjo nadležni plevel najtemeljiteje.. — Krpajmo nastale luknje v mlajših nasadih s prvovrstnimi e »letnimi cepljenka-mi, ki jih obrežemo še le spomladi. Polagajmo vlačenke in grobanice v starejših nasadih. Vlačenke so enoletne, dobro razvite rozge starejših trt, ki jih polagamo na mesta, kjer hočemo vzgojiti mlado trsje. V naslednjem letu, ko so pognale dovolj korenin, da se morejo prehranjevati same, jih odrežemo od matičnih rastlin. Ker vlačenke prav kmalu podležejo trtni uši, jih je uoprab-ljati le za izkrpavanje starih nasadov, katere nameravamo v prav kratkem času izsekati. Grobanice so enoletne trtne mladike, katere polagamo na prazna mesta tako, da ostanejo z matično rastlino še nadalje v zvezi. Glede odpornosti proti trtni uši so grobanice zategadelj boljše od vlačenk. Rigolajmo za nove nasade. Ako naletimo pri rigolanju na mokra tla, poskrbimo za odv>d talne vode s pomočjo drenažnih cevi, da preprečimo poznejše plazenje zemlje. V svrho lažjega obdelovanja je misliti na dovozne ceste in pota že sedaj ter pustiti dotična mesta nerigolana. V sadonosniku. Gojimo sadno drevje s hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili. Kopajmo jame, ki naj bodo približno pol metra globoke in 1 in pol do 2 m široke. Staro drevje očistim- mahu in skorje ter pomažimo z apnenim hele-žem, ali pa drevesnim karbolinejem, mlajše drevje pa vrhu tega abdajmo še z drevesnimi omoti, da ga obvarujemo pred zajci in drugimi poškodbami. V decembru je najlepši čas, da pregledamo sadno drevje in po-režemo vso na drevju ostalo zapredeno listje in gnil» sadje. Vse to sedaj lažje opazimo in brez težav odstranimo ter sežgemo. S tem zatiramo najuspešnejše razne i sadne škodljivce, ki prezimujejo na sadnem drevju. Na-1 malih vejah najdemo tu in tam v mične obročke zlo-1 žena zimska jajčeca od prsteničarja in zlatoritke. Takšne vejice je treba odrezati in sežgati. Enako odstranim» tudi po nekaterih krajih na sadnem drevju se nahajajoči ptičji lim, ki spada med največje rastlinske zaje-dalce sadnega drevja. Drobnejše vejice odrežimo z li-mom vred, na debelejših pa ga izrežimo prav v živo ter rano zamažimo s cepilno smolo ali katranom. Naročimo sadno drevje že sedaj, da dobimo lepša drevesa in zanesljivo blago. Dokler ne zapade sneg je še vedno čas za setev sadnega semena, ker je jesenska setev vselej boljša od spomladanske, če pa nismo imeli v tem času primernega prostora, vložimo peške med vlažno zemljo ali pesek v posode .katere postavimo čez zimo na hladno, da seme preveč ne skiije. Zima je najpripravnejši čas, da izkopamo staro onemoglo sadno drevje in drevesne štore. Ob slabem vremenu pa popravljajmo drevesne kole in druge potrebščine, da ne tratimo s tcm< dragega pomladanskega časa. Na polju in travnikih. Orjimo jesensko praho, dokler zemlja preveč ne zmrzuje. Na brazdo potrosimo ugašenega apna v obliki finega prahu, ako smo se prepričali, da vsebuje zemlja premalo apna. Kjer raste mnogo kiselice in se detelja le slabo razvija, je treba zemlji dodati nekoliko apna. Pomanjkanje apna v zemlji doženemo s solno kislino, s katero polijemo zemljo. Če se zemlja pri tem peni, šumi in dela mehurčke, kakor da bi vrela, tedaj se v zemlji nahaja apno, ako pa omenjena reakcija izostane j« to dokaz, da v zemlji ni apna. Apno ne služi samo kot neobhodno potrebna hrana kmetijskim rastlinam, marveč zemljo tudi rahla in razkraja in s tem fizikalno zboljšuje. Za 1 ha zemlje je potrebno približno 50 me-terskih stotov apna. Natančnejšo obravnavo o apnenju priobčimo v posebnem spisu. — Preorjimo vratnike ter razvozimo zemljo po njivi. Preorjimo vse njive, ki jU? preplavlja voda ter napravimo iz teh travnike, bodisi stalne ali začasne. Nadalje spremenimo v travnike vse mokre in močvirnate njive, kjer je zemlja vsled svoje vlažnosti za pridelovanje krme ugodna. Napačno je, ako pustimo njive, da se same zaledinijo in preurede v senožeti. Takšni senožeti dajejo potem več plevela, nego trave. Zatorej je njive najboljše preorati in obsejati s primerno mešanico detelj in trav. V gozdu. Izsekavajmo mlade lesove, s čemer omogočimo boljšo rast mladih dreves. Podirajmo staro drevje in sekajmo drva za kurjavo, Razločujemo golo in prebiraln© sečnjo. Pri goli sečnji podiramo vso drevje po vrsti in prostor pogozdimo na novo. To je najboljši način pogozdovanja starih šum, katerih vsakoletni prirastek na lesu je premajhen; da jih držimo še nadalje. V čez 80 let starih šumah je prebiralno sečnjo na vsak način opustiti. V vrtu. Dovažajmo sladki humus ali črnico in kompost za zboljšanje vrtne zemlje. R;golajmo in opravljajino sploh vsa zemeljska dela, dokler dopušča vreme. — Krmimo ptice-pevke, ki nam pomagajo zatirati različni mrčes na zelenjavi in sadnem drevju. Rastline v pre-zimovalnih prostorih pregledamo večkrat in po potrebi zalijmo z mlačno vodo. Krtice na vrtu pokončujmo s pomočjo lovilnili loncev. Vrtnice pokrijmo z listjem, predno pritisne oster mraz. V kleti. Dolivamo novo vino in snažimo sode okrog pilk„ da se ne zarede ocetne glivice, ki povzročajo cik. Koncem meseca pretočimo vino prvikrat, ako je zavrelo in se sčistilo. Sicer pa je čas prvega pretakanja odvisen od kakovosti vina, kakor tudi od tega, kedaj vino prodamo in razpošiljamo. Pri prvem pretakanju med drožami ši čistim vinom ni treba polagati baš ostre meje, ker je mlado vino v tem času kolikor toliko itak na drože še navezano. Ugodnega vpliva kvasniv glivic na mlado vino, ko je vrenje dovršeno, gotovo ne poznamo še popolnoma. Vemo samo, da je vino, ki je ležalo na dro-žah (seveda zdravih) dalje časa, na okuso mnogo boljše,, nego vino, ki smo ga pretočili takoj po glavnem vrenju ter ob tej priliki ločili od njegovih usedlin. S pretakanjem pa tudi ne smemo čakati predolgo. Ko so kvas -ne glivice dovršile svoj posel, zapadejo trohnobi, kakor vsaka organska snov, pri čemer se tvorijo snovi, ki kakovost vina lahko poslabšajo ali naravnost pokvarijo. Zategadelj moramo vino pretočiti, predno so se začele kvasne glivice razkrajati. Ta čas nastopi pri slabih vinih poprej, nego pri močnih, kjer obilna množina alkohola vino varuje pred pokvaijenjem. Močna vina iz zdravega grozdja pretakamo brez škode koncem januarja ali ob Svečnici. Pri pretakanju ne pozabimo na žvep-1 janje sodov kar 'iaj služi kot pravilo pri tem poslu. V Meti skušajmo ohraniti zmiraj enakomerno toplino. V čcljehijaku. Če nastane kateri lepši solnčr.i 1an, odpremo iz-letišča, da čebele naipravij^ izlet ter se očedijo. Pred panji je sneg odstraniti ter položiti slamo ali deske, da čebele pri izletavanju ne padejo na tla. čebela, ki pade v sneg, je izgubljena. Ona se je ohladila in njeno življenje je končalo. Umen čebelar prisluškuje večkrat pri-posameznih izletiščih, da-li je v panju popolnoma mir no ali ne. Zasliši li kakšno brnenje v njem ali nemir je to znamenje, da v panju nekaj ni v redu. Vzrok nemira mora bit: glad, žeja, pomanjkanje svežega zraka, ali pa kakšni škodljivec, ki se je vrinil v panj. Ako iz-letišče ni bilo zamašeno z rešetko, tedaj se je mogoče priklatila vanj miš, ki najde na satovju svoj zaželjen prigrizek. V takšnem slučaju ponesimo panj na topel prostor, ga pregledamo in nedostatek odstranimo. Po-giedajmo stare satnike in čebelarsko orodje ter popravimo vse, kar ni v redu. Obenem izdelujmo nove satnike 5n medstene ter naročimo vse potrebščine za prihodnje leto. Ob koncu leta izraeunajmo vse dohodke in izdatke, da moremo razvideti, dali smo v čebelarstvu napredovali ali nazadovali. V decembru prazniki se kar vrste, Božične dni, otrok nedolžnih god; Miklavža se nešteti vesele, v Ko pride blagoslavljat mladi rod. Dnevnike računske kmet prebira, Knjige čita šolarček pri hiši; S tem obzorje dušno si odpira In srca viharje zle utiši. Vekoslav Štampar. £aša Renske vode, izpita pred jedjo, psvzroča dafcer iek! Politični ogled. Država SHS. Prošli teden je bila razširjena PP volilna vlada na 20 ministrov in 5 državnih podtajnikov. Na novo so postavljeni: Za ministra za trgovino in industrijo dr. Gjuro Šur-min, ¡za ministra brez portfelja dr. Mate Drinkovič, za ministra agrarne reforme dr. H. Krizman, za ministra izenačenja zakonov dr. Milan Srskič; dosedanji minister «a izenačenje zakonov dr. Marko Gjuričič je imenovan za ministra za socialno politiko, dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. Prvislav Grisogono za minstra brez portfelja. Za drž. podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo je imenovan dr. Miloš Ivkovič, beograjski zdravnik in •radikalni poslanec za Osjek; za drž. podtajnika v notranjem ministrstvu Ranko Trifunovič, Pašičev ljubljenec in specijalist za južnosrbsike zadeve. Izdajalcu Slovenije dr. Žerjavu sta se pridružila 'izdajalca iz Hrvatske dr. Šurmin in dr. Drinkovič, da delita z njim tudi narodni obračun in obsodbo dne 8. februarja 1925. Države Male antante in Rusija. Ruski zastopnik Rakovslki je izjavil: Čehoslovaška je nas dejansko priznala in mi njo. Kct pa bi bilo za čeho-siovaško Tepulbliko mučno, da bi nas tudi »de jure« prej priznala, kakor Francija, smo mnenja, da sedaj, ko nas je tudi Francija že »de jure« priznala, ne bo nobene težave več za Čehe, da nas tudi oni »de jure« priznajo. Mnogo bolj zapleteno je naše razmerje do Rumunije, O tem povem lahko le toliko, da pač Rumunija potrebuje naše priznanje, nam pa rumunskega priznanja ni treba. O Jugoslaviji sploh ne govorim. Vnanjo politiko Jugoslavije določajo njeni notranje-politični boji. Ta boj je dosegel danes svoj vrhunec. Od izida tega boja je odvisno tudi naše držanje napram Jugoslaviji. Obsodba atentatorja. Pred dunajsflco poroto je bil v pondeljek končan proces proti atentatorju na bivšega zveznega kancelarja dr. Seipla, delavcu Karolu Javureku. Atentator je bil obsojen radi poskušenega atentata na tri leta in šest mesecev težke ječe. Angleško-egiptovski spor. Angleška delavska stranka je izdala manifest, v katerem obžaluje nastop sedanje angleške vlade proti Egiptu in ostro obsoja njeno politiko zatiranja in nasilja. Vlada Velike Britanije se moti, če misli, da je. moralno upravičena za tak nastop še danes, potem ko je že leta 1922 priznala Egiptu neodvisnost. Zasedba Egipta je ravnotako malo opravičena, kakor zasedba Belgije od strani Nemčije iz vojaških ozirov. Egipčani imajo isto pravico do samovlade, kakor drugi narodi. Kar počenja sedanja vlada, je političen zločin. Delavska stranka zahteva sklicanje posebne angleško-egiptovske konference, ki naj reši vsa sporna vprašanja. Iflii sem že obnonil naročnino ] j Na delo za naše časopise! | Novo leto se bliža. Treba bo zopet obnoviti naročnino i na čaisopise, treba bo pa tudi nabirati nove naročnike. I Somišljeniki! Časopisi so velesila, ki imajo veLikansIkš | vpliv na ljudstvo. Kakor piiše časopis, tako mislijo oitatelp. i Slab, brezverski, nepošten časopis pokvari ljudslko dušo, | dober, katoliški časopis pa mišljenje ljudstva ublaži in ' napravii plemenito. Zato pa Vas kličemo vse, ki i ste naši pristaši in somišljeniki, na n e -j umorno agitacijo za naše časopise. Kdor je na naše liste že naročen, naj naročnino takoj obnovi, kdor pa še nima naših listov najsijihnanovonaroči. Vrli katoliški možje in krščanske žene, navdušeni mladeniči in zgovorna dekleta! Napravite si po župnijah ali pa tudi po vaseh aigitacijske odbore za katoliško časopisje! Armada naših somišljenikov je ogromna in če ta armada cela poseže v agitacijo, je zagotovljen sijajen uspeh. Kako n»j agitiramo za časopise? Agitaciji za naše liste je posebno določen čas od 15. do 31. decembra. V tem času mora biti cela Štajerska prepredena z gibčnimi agitatoricami in agitatorji, ki bodo šli od hiše do hiše, od osebe do osebe. Da bo agitacija uspešna, prosimo svoje prijatelje in zaupnike: 1. Skličite najagilnepe naše pristaše iz vsake vasi ali občine k posvetovanju, kjer se dogovorite, kako bodete : agitirali. Osnujte si egi;acijski odbor. 2. Agitacijo morate razviti od hiše do hiše, od osebe do osebe. Pri vsaki priliki povzdignite svoj glas za raz- : širjenje naših listov. 3. K agitaciji pritegnite pred vsem agilne može in žene, posebno pa našo vrlo mladino. 4. Na agitacijo naj gredo vedno po dve in dve znani j in spoštovani osebi, ikS znata dobro govoriti. 5. Čas za agitacijo si določite saimi po Vaših krajev- : nih razmerah. Razvijte pa agitacijo še pred novim letom, j da novi naročniki dobijo liste v januarju. Sploh zapomnite si tole: Kdor si list že takoj sedaj j na novo naroči i m ga plača za celo prihodnje leto ali vsaj za pol leta naprej, dobi list že takoj zdaj, a vsa naročnina se mu vpiše na dobro za čas do konca decembra 192 5. Vsak novi naročnik torej» k d si list plača zdaj takoj za celo leto ali za pol leta, dobi pravzaprav časopis v mesecu decembru zastonj, 6. Nabiralnih pol agitatorjem ne bomo pošiljali. Agitatorji naj vzamejo čisto navadno polo papirja in naj na njo natančno napišejo stare in nove naročnike, ki jim plačajo list in sicer naj, zapišejo natančno ime, stan, kraj, pošto in znesek ter naj pri vsakem pristavijo, ali je star ali nov naročnik. Vsalk, ki t a fk r a ko plača naročnino, lista več ne dobiva, je nov naročnik. 7. Seznam naročnikov in nabrani denar naj nam agi- 1 tatorji pošljejo obenem vsaj vsak teden, da dopošiljanje listov ne bo zaostalo. 8. Vse stroške, ki jih imate z odpošiljainjem, si takoj zaračunite in odtegnite od nabrane svote. 9. Naročniki »Slovenskega Gospodarja« in »Straže« naj se nam pošljejo ločeno za vsak list posebej, ker drugače lahko nastanejo velike zmešnjave. 10. Mnogi bi si list raidi naročili, pa ne vedo, kako . naj to storijo. Zato je dobro, ako daste na naše stroške ob nedeljah pred cerkvijo oznaniti, da se bode sprejemala | naročnina v kakem prostoru blizu cerkve, n. pr. v bralni i sobi, ali da se bodo tam izpolnjevale položnice, katere j naj prinsejo seboj. Na dotičnem prostoru naj potem čaka k,d o, da tistim, ki se oglasijo, pomaga. Posebno zdaj ob novem letu naj se razlega povsod le ta apostolski klic: »Proč z brezverskim časopisjem iz slovenskih hiš!« V v s a (k o hišo pa ! vsaj en katoliški list! Glavni agitacijski odbor za katoliško časiopisje, Maribolr, Cirilova tiskarna. ___ KOLIKO BODO STALI NAŠI ČASOPISI L. 1925? Naši časopisi ohranijo za prihodnje leto popolnoma j stare cene. Dasiravno so se pomočniške plače tekom leta 1924 zvišale, se vendar cene našim listom po novem letu : ne bodo nič zvišale. »Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1925 v Jugoslaviji: celoletno 32 dinarjev, polletno 16 dinarjev, četrtletno 8 dinarjev, krat toliko, kakor doma. Zunaj naše države p astane »Slovenski Gospodar« še en- j »Straža« bo stala leta 1925 v Jugoslaviji: Celoletno 80 dinarjev, Polletno 40 dinarjev, Četrtletno 20 dinarjev. Mesečno 7 dinarjev. Izven naše države stane »Straža« še enkrat toliko, kakor doma. POLOŽNICE ZA »SLOVENSKEGA GOSPODARJA« simo priložili današnji številki in siicer vsakemu naročniku. Kdor ima list še plačan, naj svojo položnico porabi za kakega novega naročnika; komur pa naročnina poteče z , novim letom, pa nam naj pošlje naročnino za leto 1925 za sebe. Nikdo naj položnice ne zavrže, temveč naj jo shrani, da jo -ob svojem čaisu porabi. Upravništvo »Slov. Gospodarja.« Prireditve Odsek Orel v Hočah priredi dne 7. decembra igro »Dr. Vseznal in nfjegov sluga Štipko Tiček« v zvezi z Mik-ltvževim večerom in sicer ob treh popoldne in ob pol osmih zvečer pri g. Visočniku. Ker je nekaj smešnega in zanimivega, ste vabljeni v obilnem številu- Bog živi! Miklavžev večer v Št. Ilju v Slov. gor. KakoT lani, priredi se tudi letos dne 7. t. m. ob treh popoldne v dvorani Slovenskega doma Miklavžev večer z bogatim vspo-redom. Vsi prijatelji mladine in poštene zabave so prav uljudino vabljeni, da se ga udeležite. Bog živi! Sv. Marjeta pri Moškapjcih. Čim se je delo na polju nekoliko ustavilo, poživila so se tukajšnja društva in začela misliti in se pripravljati na predstave, predavanja itd. Dne 23. novembra je priredil Orel krasno usplo igro: »Fernando.« Igralo se je vzorno in je nudila gledališka predstava pravi užitek posetnikom. — Dme 7. t. m. pa priredi Čebelarsko društvo predstavo s tremi enodejan-kami in sicer dve veseli igri in eden dramatični prizor. Čebelarsko društvo ulju dno vabi vse k najobilnepi udeležbi od blizu in daleč. Pri Sv. Marku pri Ptuju uprizore »sosedje Šmarje t-ski Orli na praznik Brezmadežne D. M. to je, dne 8. decembra takoj po večernicah v prostorih onckvtne Posojilnice tridejansko igro »Fernando, strah Asturije«. Igra je jako lepa in polna pretresljivih dogodkov. Vsi okoliški prijatelji in somišljeniki, posebno mladina, ir-krej i- vabljeni. V slučaju skrajno slabega vremena se prireditev ne vrši. Bog živi! Loče pri Poljčanah. Marijin praznik, dne 8. decembra, bo naša mladina obhajala na najslovesnejši način. Zjutraj bo skupno sv. obhajilo Orlov in Orlic, Marijine družbe in otrok iz Marijinega vrtca; popoldne slovesni sprejem novih članov v imenovana društva, poteirn pa prelepa igra »Goslarica naše ljube Gospe.« Ločani in tudi sosedi, pridite in oglejte si naše slavnosti! u a—irfM-i .T« mi m ii u,tn,,r-.w mimiTTliw Tedenske novica Občni zbor Kmetijske družbe s starimi delegati. Sedanja vlada je po svojem novem komisarju, ki ga je postavila na čelo Kmetijske družbe, dala za 17. novembra že sklicani občni zbor preklicati in je za pondeljek, dne 15. decembra 1924, ob 11. uri dopoldne v dvorano hotela »Union« v Ljubljani sklican redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo za poslovno leto 1923 s starimi delegati, izvoljenimi za leto 1923. (V »Vabilu« se namreč pravi: »Ta občni zbor se vrši za poslovno leto 1923 in se smejo istega udeležiti le oni delegati podružnic, ki so bili pravilno izvoljeni na podružničnih občnih zborih L 1923, odnosno do inkl. 29. januarja 1924, na podlagi števila udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca 1. 1923.) Dnevni red. občnega zbora bo: Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, 18 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. Po določilu par. 18 volimo Štajerci I. podpredsednika in 7 odbornikov, Korošci 1 odbornika. Volitev predsednika, podpredsednikov in odbornikov se vrši z glasovnicami, ki so se izdale v barvi poveriinic, volitev računskih pregledovalcev pa se vrši s posebnimi (belimi) glasovnicami. Zoverilnice in glasovnice so se dopo-slale gg. delegatom potom pošte priporočeno .Veljavne so samo one glasovnice, ki nosijo žig vladnega upravitelja. Delegati, ki poveriinic in glasovnic niso dobili, naj zahtevajo od načelnika podružnice uradno potrdlo, da so bili za leto 1923 pravilno izvoljeni za delegata. Glasovnice izpolnite šele v Ljubljani. Duhovniške novice. Pisatelj g. Franc Ks. Meško je imenovan duhovnim svetovalcem lavantinske škofije. S 1. t. m. je postal gospod Avguštin Jager, župnik pri Sv. Ruperlu nnd Laškim, g. Anton Essenko na Belib-vodah, g. Franc Polak pri Sv. Janezu na Dravskem polju in g. Andrej Lovrec v Ljutomeru; g. Alojzij Kra-maršič je postavljen za provizorja v Galiciji pri Celju, g. Janez Mlakar pa v Zagorju; g. Leopold Amon je prestavljen od Sv. Janeza k Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Jurij Mikolič iz Luč v Škale, Anton Zupanič iz Škal v Luče, Ignac Nadrah od Sv. Trojice v Halozah v Hoče, na njegovo mesto pa je prišel g. Franc Rop od Sv. Lovrenca na Drav. polju. Spbrcd slovesnega blagoslovljenja novih zvonov Matere Milosti. V soboto, ob pol 7. uri zvečer priredijo vsa župnijska društva bakljado po mestu. Zbirališče pred baziliko od 6. ure naprej. V nedeljo, 7. decembra od četrt na osem do tri četrt na osem se pričnejo pred cerkvijo zbirati društva z zastavami. Točno ob osmih odhod od cerkve k livarni v Melje, odkoder se razvije slavnostni sprevod. Ob tri četrt ng deset prihod pre-vzvišenega kneza in škofa. Takoj po prihodu bo tiha sv. maša Prevzvišenega, darovanje za nove zvonove in slovesni govor Presvetlega ter blagoslovitev peterih zvonov pred cerkvijo. Nato se bodo zvonovi dvignili ob zvokih godbe Katoliške omladine v visoke line, odkoder bodo vernike iz mesta in okolice vabili k službi božji, posebno še k častenju Matere Milosti. Vsem vnetim in požrtvovalnim častilcem Matere Milosti od blizu in daleč v prijetno obvestilo. Novice od Sv. Križa pri Mariboru. V pondeljek, dne 17. novembra, smo pokopali novega majerja na Minklovi huibi, Štefana Žlahtiča, ki se je bil v Zg. Sv. Kungoti oženil komaj tri tedne prej. Zahrbtna pljučnica mu je pretrgala nit življenja. — Isti dan popoldne sta se poročila Vineenc Weis, kolar iz Št. Jurja, ter Ivana Zavcer iz Prt-lakovega grunta. — Prejšnjo nedeljo smo priredili tri z a* bavne igrice, ki pa sicer niso bile brez poučnega vena. Prv^ igrica »Zamorec« nam je pokazala, kam je prišel si-* cer dobri, pa premalo izobraženi čevljar! Navihani berači k mu je pokradel vse, nazadnje ga pa še s sajami namazel in ga spremenil v zamorca! Dnuga igrica »Dve teti« nam je podala lep nauk, kako najde vsak svojo srečo v lastni marljivosti, ne pa v tem, da bi se zanašal na bogato ded-ščino. Tretja veseloigra »Mutast muzikant« daje vsem služabnikom, zlasti mladim dekletom, resen nauk, naj ne verjamejo vsakemu lizirnu, temveč vestno izpolnjujejo svoje stanovske dolžnosti. Posamezne vloge so bile srečno razdeljene in uspeh prireditve je bil popolen, samo tuintam se je hotel med posamezne prizore vmešavati demon alkohol, ki je tisti dan imel nekje v bližini svojo »tanounter-haltungo.« Drugič tipamo, da ne bo več tako vsiljiv, ker smo prišli do prepričanja, da nima smisla za dramatično umetnost, pač pa zna izvrstno kozolce prevračati, kar je »okazal še tisti večer ob poznih urah. Naši pridni igralci se pa hočejo v kratkem lotiti neke lepe, bolj resne igre, na kar že sedaj opozarjamo naše občinstvo. Prepričani smo, da bodo pod skrbnim vodstvom g. Hlebeca dosegli redno večje uspehe! Kaj so iskali, to so dobili. Zadnjo nedeljo so mariborski lovci lovili krog Vrhloge nad Pragerskem. Po končanem lovu so se slovenski lovci odpeljali nazaj v Maribor, nemški pa popivali v gostilni na Vrhlogi. Ravno v isti krčmi so pili tudi domači kmetski fanti. Lovci so začeli fante zbadati, eden je hotel celo enega od fantov oklofu-tati. Tako postopanje mariborske gospode je fante razkačilo in lop po lovcih. Mariborski lovci so se branili tako junaško, da so jim fantje polomili sedem pušk. Eden od lovcev je tekel in na pobegu je padel v apnenco. Ko se je skotal čisto pobeljen iz jame, so ga fantje kot belo vrano preganjali do Pragerskega. Dr. Žerjavovo »Jutro« in mariborski »Tabor« se sedaj razburjata na vso moč in kričita, da so Vrhložani kot preveč goreči in nahujskani klerikalci se lotili mariborskih lovcev. Mi Vrhložani pa pravimo: kaj so iskali, to so dobili. Ako bi bili mirni, bi jim tudi mi Vrhložani ne bili skrivili niti lasu. Prvi pregled za zgradbo nove ceste, ki bi naj vezala Slov. Bistrico preko Venčesla z Opiotnico, se je vršil te dni. Pri gradbi te ceste bodo prišli v poštev načrti, kateri so bili izdelani že pod rajno Avstrijo v soglasju z okrajnim zastopom Slov. Bistrica in štajerskim deželnim odborom. Kaj nam poročajo od Sv. Marjete pri Moškanjcih? Preteklo nedeljo zjutraj je umrl Fr. Savec iiz Gorišnic. Bil je 18 let občinski predstojnik in 20 let načelnik farne hranilnice. Vso svojo moško dobo je bil tudi vnet zagovornik krščanskega, slovenskega in malokmetijskegi. programa, zato se je vneto držal organizacije Slov. ljudske stranke. Blagemu poštenjaku svetila večnia luč! — Po rani maši smo imeli velik političen shod in soglasno odobrili delovanje in program našega zastopnika in Jugoslovanskega kluba. — Nekaj prav posebnega je bilo po večerni-cab. Zbrale so se naše mladinske organizacije in domačin Vesenjak je prednašal, kako pišejo pisatelji Meško, Cankar in Medved o materi. Naša zavedna mladina, zbrana v ogromnem številu, je z izrednim zanimanjem poslušala in se predavatelju iskreno zahvalila. V Lahoncih je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl dne 24. novembra zjutraj v 16. letu svoje starosti član orlovskega naraščaja Tonček Krajino Kako je bil rajni priljubljen med mladino, je pokazal njegov veličasten pogreb in ko so štirje Orli izročili njegovo truplo materi zemlji, se je marsikatero oko zasolzilo. Naj počiva v miru! Stanovanjska beda pri Mali Nedelji. Stanovanjska beda tudi pri nas ne dela izjem. Primanjkuje stanovanj za učiteljstvo, orožništvo, še celo organist se ne more nastaniti v stanovanje, ki mu je odmerjeno. Oblasti se za stvar premalo brigajo, čeravno že stoji eno poslopje, ki bi bilo popolnoma primerno za razna stanovanja, par let popolnoma prazno. Lastnik se poteguje za gostilniško koncesijo, ki je seveda popolnoma nepotrebna, ker dve gostilni, ki sta ena poleg druge, za tukajšnje razmere popolnoma zadostujeta. Vsem še je v spominu lansko leto vinotočev, ko so bili razni pretepi in surovosti na dnevnem redu in si nihče ne želi kaj takega več nazaj. Zalibog se še najdejo ljudje, Id škodljivo stvar zagovarjajo, ker pregovor pravi: kdor maže, tisti vozi in južine pomagajo in vlečejo. MerodajnL krogi naj ne dopustijo nove gostilne, pač pa v prazne prostore nakažite stanovanja, kar bo javnosti v večjo korist, kakor pa nova mesta za popivanje in pretepe. Kmečka hiralnica v Muretincih. Po dolgotrajnih pred-delih smo vendar dospeli do tega, da se bode zamogel v najkrajšem času vršiti ustanovni Občni zbor hiralničnega društva. Dne 14. decembra bo pri Sv. Marjeti niže Ptuja v gostilni g. Miki po pozni sv. maši, to je po dohodu osebnega vlaka ob II. uri dopoldne, ustanovni občni zbor. Uverjen sem, da ste prepričani o veliki potrebi kmečke hiralnice ter bodete v obilnem številu se udeležili občnega zbora ter tako pripomogli do končne in skorajšnje ureditve muretinskega gradu v ta dobrodelni namen. Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli Za pripravljalni odbor: Janko Vtnbajnšak. Delavski shod pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Viničarji, kmetski delavci, bajtarji in sploh vsi, ki se preživljate pretežno od svojega osebnega zaslužka, pridite v nedeljo, dne'8. decembra, vsi na javen delavski shod, ki bo takoj po rani sv. maši v društveni dvorani pri Sv. Miklavžu. Poročata tovariša Žužek in Semenič. Naj nilodo ne izosta-nel — Okrajna Delavska zveza Sv. Miklavž. Prosvetno kat. društvo v Celju je na novo uredilo in pomnožilo svojo knjižnico. Po dolgih zimskih večerih potrati marsikdo mnogo prostega časa, ki bi ga mogel s črtanjem dobre knjige brezdvomno koristneje uporabiti ter ee pri tem še razvedriti in zabavati. Prosvetno društvo se zaveda, da se je splošna višina kulture tudi pri nas znižala. Najširšim krogom je torej posebno pozornost posvetiti s tem, da 6e med njimi širi literatura, ki služi splošni izobrazbi Pa ne le zato, da dosežemo višino, ki smo bili na njej, temveč tudi zato, ker hiti čas in rodi vedno kaj novega, moramo izpopolnjevati svojo iz, forazbo, zakaj: j kdor ne napreduje, nazaduje! Knjige se delijo vsako nedeljo ob 9. do 10. ure dopoldne v tajništvu pri »Belem volu.« Za vsako izposojeno knjigv je treba plačati 1 dinar. Člani knjižnice, ki imajo knjige doma, se naprošajo, da jih vrnejo, ker se jim v nasprotnem slučaju knjige ne bodo več posojevale. Sploh je za dobro delovanje 'knjižnice potrebno, da se knjige vračajo v določenem roku. Celjske novice. Pri znanem železnmarju Raku-schu se je v soboto smrtno ponesrečil 20 letni pisarniški nastavljenec ŠtrucL Padel je z lestve tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in ko so ga prepeljali v bolnico, je umrl. — Fantek utonil. Pri Plevčakovi vili v Gaberju je v soboto padel 7 letni sinko delavca Rotterja v potok, ki teče mimo hiše. V potoku namreč ni skoraj nič vode, pač pa sama luža, v kateri se je otrok zadušil. Na meščanski šoli se je pojavil en slučaj škrlatice, ki je zahteval smrtno žrtev. Radi tolikanj nevarne in nalezljive bolezni je pouk na meščanski šoli za nekaj dni prekinjen. Celjska poflota. Dne 2. decembra se je začelo pred celjskim okrožnim sodiščem zopet porotno zasedanje. Tokrat se bo obravnavalo samo pet slučajev. Kot prvi je bil dne 2. decembra Obsojen na poldrugo leto težke ječe ru-; dar Ludvik Zupan, ker je dne 18. septembra t. 1. posilil i 11 letno deklico. Tat v cerkvi v Pišecah. V pretečenem tednu so izgi-j nile iz cerkve v Pišecah dve črni in dve zeleni minrstrant-siki obleki Bile so še nove, pred1 enim letom kupljene za I 1700 dinarjev. Kdor bo v kateri okoliški župniji kaj takega ' izsledil, naj blagovoli takoj naznaniti to orožništvu in proti | povrnitvi stroškov župnijskemu uradu v Pišecah. Javna zahvala Vzajemni zavarovalnici. Letošnje po-i letje je naredila strela precejšnjo škodo pri podružnici sv. Barbare v župniji Pišece na strelovodu in na zidovju. i Podružnica je bila sicer zavarovana pri Vzajemni zavaro-j valnici v Ljubljani za malenkostno svoto 4000 dinarjev, i čeravno pa je bil strelovod in zidovje od zavarovanja izključen, je Vzajemna zavarovalnica vendar nakazala kar prostovoljno 500 dinarjev nagrade za popravilo. Zato se ji cerkveno predstojništvo najlepše zahvaljuje in jo tudi vsakomur priporoča. V Dobju je umrl dne 28. novembra g. Franjo Novak, bivši podpredsednik okrožnega sodišča v Travniku. Na stare dni si je zopet želel prebivati v svojem rojstnem kraju. Bil je vedno blag značaj in vedno strogega katoliškega prepričanja. Blagi mož naj počiva v miru! Koledarčki Jugoslovanske kmečke zveze za 1. 1025 prav posebna ugajajo zaradi zanimive vsebine, kar se pozna letos po pomnoženih naročilih. Od razpošiljatve krajevnim organizacijam SLS nam je ostalo še zadostno število, tako da še lahko ustrežemo morebitnim naročilom, na kar 'opozarjamo krajevne organizacije SLS in posameznike. — Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova Človek, ne jezi se! s slabo uro, kajti za mal denar dobiš pri slavnoznani trdki ur H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 992 prvovrstno, zanesljivo in dobro uro s čvrstim in preciznim ustrojem. Istotako lepo in moderno zlatnino in srebrnino po umerjenih cenah. Z urami znamke »IKO« je firma Suttner dosegla svetovni glas! Zahtevajte cenik! Sedaj je dobro! pravi mož, ko mir je njegova pametna žena hrbet in ude nadrgnila s FELLERJEVIM BOLEČINE OLAJŠAJOČIM ELSAFLIUDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Krče? Trpite na slabosti? Slabem spanju? Nervoznosti? Poizkusite Feller-jev Elsafluid, kateri Vam bo v hudih dneh dober prijatelj. En zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 specijalnima steklenicama z zavojnino in poštnino za 62 dinarjev pri lekarnarju EUG. V. FELLER v KTUBICI DONJI, Elsatrg 341, Hrvatska. Popravek. V zadnjem oglasu »Kje kupuješ najcenejše ure?« se mora glasiti: Poročni prstani, 14 karat zlati, par stane mesto 240 din. — 400 din., kar blagovolijo čitetelji upoštevati iiiii iiMii i um m »i—iiiihiihh ■■■!■■ iiim« ini—im nww fiosoodarstvoc O APNENJU. Apneni prah. 'Kdor je kedaj gasil apno, je opazil, da se je količina apna po ugašenju znatno povečala in sicer s teim, da je apno popilo mnogo vode. Ako hočemo živo apno pretvoriti v prah, moramo na vsakih 100 kg apna vliti 32 litrov vode. Iz 100 kg živega apna dobimo torej 132 kg apne-nega prahu. Ko smo to zvedeli, znamo tudi presoditi vrednost apnenga pralu v primeru z živim apnom. Apneni prah torej ni nič drugega, nego odpadek živega apna pri žganju'v obliki majhnih drobcev, Id leži po apnenicah ter se potom vsrkavanja vlage in zraka polagoma ugaša in spre- j minja v ugašeno apno. Kar se tiče uporabe apnenega prahu, velja isto, kakor pri živem apnu. Če vzamemo živega apna na 1 ha 40 q, moramo vzeti apnenega prahu 60 q, ako hočemo doseči enak gnojilni uspeh. čistilno apno. Pri fabrikaciji sladkorja se rabi Sisto živo apno za čiščenje sladkornega soka od raznih primesi, katere ne spadajo v sladkor. Pri tem čiščenju se dobiva čistilno (sa-turacdijsko) apno, ki je dobro apneno gnojilo. Po analizi je ugotovljeno, da vsebuje čistilno apno razven nekaterih drugih sestavin, ki nimajo za nas posebne važnosti, še te-le snovi: dušika povprečno 0.25%, fos-forove kisline povprečno 0.50%, kalija 0.25%, apna 24 -25%. Če potrosimo na 1 ha povprečno 200 q saturacijskega apna, spravimo s to količino v zemljo obenem tudi okrog 100 kg fosforove kisline (kar odgovarja približno 6 q su-periosfata), dalje oktog 70 kg dušika (toliko se ga nahaja v cirka 3% q čilskega solitra) in končno okrog 50 kg kar lija (katero množino vsebuje cirka 125 kg 40% kalijev« soli). Če že poedine zgoraj omenjene sestavine niso toliko vredne, kakor poedine hranilne snovi v umetnih gnojilih, vendar jih ne smemo prezreti v celoti. Sicer pa predmetno vprašanje še ni popolnoma razjasnjeno. Stvar v to poklicanih strokovnjakov je, da izpolnijo to vrzel in podajo v tem azilu svoja mnenja, ki morejo voditi do končne rešitve. Posušeno satuTacijsko apno razpada v fin prašek ter se vsled tega lahko trosi čisto enostavno po zemlji. Pil nakupu apna je zategadelj paziti na to, da je čim bolje suho in se ne prevaža nepotrebna voda. Uporabljati ga je šele tedaj, ko se je do dobrega posušilo in razpadlo » fin prah. Za I ha zemlje je potrebno 80—400 q čistilnega apna, osobito za lahke zemlje, v katerih deluje bolje od vseh drugih apnenih gnojil. Sladkorna pesa spada med one rastline, la odvzemajo zemlji največ apna. Konštatiralo se je, da 300 q sladkorne pese zemlji odvzame 115 kg apna. Zategadelj je treba zemlji, na kateri stalno pridelujemo sladkorno pescv dodajati apna. Polja, ki leže v bližini sladkornih tovarn, imajoi to veliko prednost, da se more na nje iz tovarn dovažati čistilno apno. Vsled tega opažamo v čehoslovašlki republiki pravo tekmo glede nabave čistilnega apna od strani okoliških pridelovalcev sladkorne pese. Gips. Malec nam je tudi dobro znano apneno gnojilo. Čisti j malec je bele barve, sivemu pa je primešana zemlja. Gips sestoji iz žveplene kisline in apna. Veliko korist imam* i od gipsa zaradi tega, ker pomaga, da se težko raz topne hranilne snovi v zemlji hitreje raztope. Gips je koristen pred vsem za deteljišča in sočivje. Trosi se v pomladi po dežju ali ob vlažnem vremenu, kakor hitro začnejo rasfc-line zeleneti. Na travnikih, kjer se nahaja mnogo detelje; se gips tudi dobro obnese. Za 1 ha veliko deteljišče potrebujemo 4—6 q gipsa. Malec nam koristi najbolj r vlažnem podnebju in v zemlji, ki je najbolj rahla, dru^ač® pa rodovitna in dobro obdelana. Lapor. Lapor je različne vrednosti in sestavine. Imamo lapor, ki vsebuje 10% apna in tudi takšnega, ki vsebina 85% apna. Poleg apna nahajamo v laporju še giino in nekoliko peska. Razločujemo glinasti ali ilovnati lapor, apneni ali peščeni lapor in razne vmesne varijacije laporja; Svetlosivi lapor vsebuje več apna, nego temnosivi, v katerem je zopet več kalija, nego v prvem. Če je zemlja težka in ilovnata, jo prav dobro zboljšamo z apnenim laporjem, če je pa lahka in peščena, ji pomagamo do boljše rodovitnosti z glinastim laporjem. Da lapor hitreje sprsteni, ga raztrosimo v jeseni, na spomlad pa prevlačimo z brano, da se razdrobi in razsuje. Ako hočemo zemljo z laporjem pognojiti, je potrebno, da ga navozimo vsaj za 3 cm na debelo po njivi in pote» podorjemo. Za gnojitev je dober le mehek lapor, ki se rad razsuje in spremeni v prst. Koliko časa zaleže takšno gnojenje, se ravna po lastnostih laporja in po lastnostih zemlje, kakor tudi po tem, koliko laporja smo navazili. Za 1 ha zemlje je potrebno približno 200—300 q laporja* aiko vse buje isti 50% apna, sicer ga je potrebno še več. Gnojenje z laporjem je razširjeno zlasti v Nemčiji in ugaja vsem rastlinam brez izjeme. Zaključek. V gornji razpravi smo hoteli opozoriti naše kmetovalce na ogromen pomen pomen apna v naprednem kmetijstvu. Vsakdo, ki namerava gnojiti, bodiisd z domačim hlevskim gnojem, ali pa z umetnimi gnojili, naj se poprej prepriča, ali je v njegovi zemlji dovolj apna ali ne, preda» se odloči za to opravilo. Šele ko se je prepričal o vsebini apna v zemlji, se more odločiti za eno ali dr igo gnojilo. Zlasti umetna gnojila rabijo ne samo mnogo apna, da morejo sploh učinkovati, nego zahtevajo tudi takšna fizikalna svojstva tal, s kakoršnimi se odlikuje zemlja, kS vsebuje obilo apna. Predvsem je torej treba, da vsebuj* zemlja zadostne množine apna in šele potem se jo mora gnojiti z uspehom z ostalimi umetnimi gnojili. Umetna gnojila so kakor britev, ki koristi samo človeku, ki je vajen brivskega posla in škoduje tistemu, ld se ž njo poreže, ker tega orodja vsled nespretnosti svojih rok ne zna rabiti Vekoslav Štampar. Mauiborski tržni dan dne 29. novembra 1924. Ta dan so pripeljali slaninarji 43 vozov svinjskega mesa in slanine na trg in so prodajali meso po 20 do 40 dinarjev, «lanino po 35 din. in drob po 15 do 20 din. 'kg; domači me»arji so prodajali govedino po 22 do 25 din., teletin» po 25 do 30 din., svinjino po 35 din., slanino po 35 do 40 din. in jagnjetino po 20 din. 'kg. Drugače ta trg ni bi posebno dobro preskifoljen. — Perutnine je bilo samo okoli 400 do 500 komadov in so se prodajali kokoši p» 20 do 60 din., race po 60 do 90 din., gosi po 80 do 100 din. in purani po 80 do 140 din. komad. — Domačih za jč kov ni bilo videti. — Ribe. Morske ribe so se prodajale dne 28. in 29. novembra po 20 do 25 din. kg. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. To pot so kmetje pripeljali le 10 voz na trg in so prodajali krompir po 10 do 10.50 din. mernik, glavnato zelje po 1.50 do 6 din. komad, čebulo po 3 do 6 din., češenj po 5 do 10 din. venec, kislo zelje po 4 din., kislo repo po 2 din. kg; bučno olje po 32 do 33 din. liter, jajca po 2.20 do 2.50 din., limone po 1 do 1.50 din. komad, jabolka po 3 do 8 din., hruške po 4 do 12 din., grozdje po 12 do 20 din. ko, kostanj po 2 do 4 dia, pečen 6 din. liter. — Lesena in lončena roba. Cena tej robi je bila kakor pretečeni ten KMH MU SB&anl de« 50 para do 150 din. komad. — Seno, slama in drva. V sredo, dhe 26. novembra, so kmetje pripeljali 12 vozov sena, 4 vozove otave in 2 voza slame, v soboto, dne 29. novembra, pa 8 vozov sena, 5 vozov slame in 1 voz bukovih drv na trg. Cene so bile senu 75 do 90 din., siairai 67.50 do 87.50 din. za 100 kg, prodajala se je tudi v snopah po 2.50 din. komad. Bukova drva so stala 1'25 din. kubični meter Mariborsko sejmsko pomočilo. Na svinjski sejem dne 28. novembra se je pripeljalo 198 sviruj in 2 kozi, cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 125 do 16250 din., 3—4 mesecev 300 do 400 din., 5—7 mesecev 500 do 700 din., 8—10 mesecev 750 do 950 din., 1 leto 1150 do 1375 din., 1 kg žive teže 15 do 17.50 din., I kg mrtve teže 20 do 23.75 din., koza koma 225 do 300 din. Žitni trg. Pšenica postaja vedno dražja, dočim druge žitne vrste ne kažejo posebnih izprememlb. Poljedelci še vedno špekulirajo na višje cene pri pšenici, radi tega jo .zelo redko nudijo v večjih količinah. Kupujejo jo v večji mneri naši mlini, nekaj se je izvaža v inozemstvo. Poleg pšenice se zelo čvrstv drž ioves, katerega kupuje vojaška uprava. Za ječmen ne vlada posebno zanimanje in je tudi cena temu primerna. Za koruzo se zopet živahno zanima inozemstvo ter se je prilično izvaža v Italijo, Avstrijo in Čehoslovaško. Moka, osobito bela, se čvrsto drž L Z otrobi je postala trgovina zopet živahnejša ter jim cena raste. Cene so v trgovini na velilko sedaj sledeče: pšenica v Sremu in Bački 385 do 395 din. za 100 kg. Oves, bački in sremski ter južnosrbski 270 do 280 dn. Koruza umetno posušena 220 do 230 din., na pol suha 175 do 180 din. Moka nul arica 575 do 585 din. Otrobi 70 din. za 100 kg. Beli fižol 265 do 275 din. Hmelj. XXXIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec, ČSR., 30. 11. 1924. V zadnjem tednu meseca novembra se je pomnožilo povpraševanje po hmelju na tukajšnjem trgu in tudi na kmetih ter se je ¡prodalo 600—700 stotov po dvigajočih se cenah od 2600 do 2700 čK za 50 lig. Kupovali so tuzemski kupci v kritje došlih naročil. Za inozemstvo se je kupilo le nekaj malega. Za posebno lepo blago se je plačevalo tudi do 2750 ČK. Cene so v primeru s predminulim tednom pridobile dobro za 100 ČK, ker se ped 2600 ničesar kupili ne more. Konečno razpoloženje je zelo čvrsto, .'ene pa jpomalem se dvigajoče. — Savez hmeljarskih društev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 67 do 68 din., francoski frank 3.70 din., čehoslovaška krona 2.05 din., italijanska lira 2.90 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 9 para. MALA OZNANILA, Organist, mlad ceciljanee išče službo za takoj ali z novim letom. Gre tudi za občinskega tajnika. Vprašanja na upravništvo. 1515 Sprejme se takoj močen tant v učenje mesarske obrti v večjem trgu v Sav. dolini. Naslov v upravništvu. 1501 • 2-1 Sprejme se pridno in pošteno služkinjo, vajeno vseh domačih del. Ozira se samo na take z večletnimi spričevali. — Pismenb ponudbe z navedbo plače na upravo- lista, pod šifro »Pridna in zvesta«. — 1477 3—1 Učenca v starosti i6 do 18 let sprejme takoj na 3 leta Anton Marčič, usnjar v Slov. Bistrici. Za hrano in obleko se bode skrbelo. U51 3 Proda se nova hiša a 4 sobami kuhinjo, kletjo in shrambo, zraven vrt. Pripravna za obrtnika. Na prometnem kraju. — Cena qO.OCO D. Več se izve pri Jož. Ferenc, Loke 38O, Trbovlje TI. 1445 3 -i Redka prilika nudi se lesnemu trgovcu z nakupom lepega posestva, 22 oralov zemlje, gozd njive, travniki, hiša z gostilno, \ ž ogo, mitninskim mlinom, strojem za drobljenje skorje, ležeie ob drž. cesti, 20 minut od postaje. Cena je D 450 000 ob lah hih plačilnih pogojih. Informacije pri VorSič nasl., Maribor Slomškov trg 16. 1453 2 k Iščem posestvo v zakup. Plačilo naprej. Jožef Haložan, Svečina, Gor. Sv. Kungota. J 1439 2—1 Malo posestvo se vzame v najem. Naslov upravništvu. 1491 Proda se malo, lepo posestvo. i Več pove Jakob Potočnik na Slamoreznice, mlatilnice vi-telje, sadne mline, čistilnice nove in rabljene, proda radi pomanjkanja prostora pod dnevno ceno J. Pfeifer, Hoče 1497 2—1 Na prodaj ima Konrad Vernik v Ormožu fino hidravlično stiskalnico za vsakovrstno olje, malo rabljeno z navadno pumpo na dva cilindra, ki se naenkrat stiska. Cilindra imata 350 mm širine. Tudi se proda valjka s porcelanastimi valjarji 400 krat 350 mm in stroj za izdelovanje prosene kaše po nizki ceni. 1421 Iščem pekarijo na deželi ali blizu mesta v najem. Naslov v upravništvu. 1430 3—1 V Raifeiznovki v Svečini se vrši 7. decembra ob 3. uri po- Eoldne prostovoljna dražba lagajne in pohištva. 1496 Vegetabilno, fosfovokislo krep-čilno krmilo za prs, ce, krave, vole, konje, teleta iu perutnino je priznano kot najboljše krmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molznosti, pospešuje tek in nagon k žretju in čvrsti razvoj kreobega okostja. Cena 10 kg 60 din., 20 kg 120 din., 30 kg 18O din., 50 kg 3OO din. Naroča se pri »Glavni zalogi vegetabilnih krmil« Cerknica Rakek. 1"52 6—1 Razno zimsko blago za moSke in ženske obleke ima na prodaj po znižanih cenah manufaktur-na trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. 1266 6 Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brr.saraa (v briv-nici Koštomaj) Celje, Prešernova uJica 19. 1116 Odeje, koče, posteljno perilo, posteljno perje, barhenti, platno, hlačevino, preproge prodaja po zelo znižanih cenah minufak-i turna trgovina Franjo Majer, ' Maribor, Glavni trg. 1267 6 Po skrajno nizki ceni proda» 23.000 trsnih cepljenki: beli rizling, peček, zelenika in črnina, Koller na Gothe in rip. portalis, zeleni silvanec in portogizar na Gothe 9 in lipovščina na port. — Franc Kovač, trsničar, Male dole, pošta Vojnik. 1499 3—1 Vreče za moko iz jute po 85 kg cele ali luknjaste kupujemo. Brzoponudbe z navedbo cene in množine na Vor-šiča naslednik, Maribor. 1519 OBJAVA. Podpisani obžaljujem raz-žaljive besede, ki sem jih neopravičeno očital g. Ivanu Padežnik, tatvino koles. 1518 Anton Košir. Stare tračnice (Eisenbahnschienen) 1 kg 2.50 D se dobijo v Mariboru, Vrazova ulica 9-III.-8. 1417 3—1 . Suhe gobe, brinjevo olje in fi-. žol kupuje po najvišjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene i ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj ] 870 36—1 Največje vrtnarsko podjetje v ¡Jugoslaviji »Vrt«, Džsmoniia in drogovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v aajnlemenitej-ših vrstah in v vseh oblikah. Pleuenite vinske trte na ameri-kanskih podlogah, kakor tudi cepe ia podi >ge istih. Seme ze> lenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike! 1263 10 Znižane cenei Zimsko perilo za Dosedaj po vojni nad 100.0®« moške in ženske, nogavice in kg izdelovanih. vse druge potrebščine ima na „ ,, prodaj manutaktr.r*a trgovina Mnogo priznanj! Franjo Majer, Maribor, Glavni! Obiščite novo tovarno ▼ trg. Znižane cenel 1268 ejMelju, Motberjeva oliea it ti . . , . ~ 71 in prepričate se o kakovattt Fižol, in orehe kupuje po naj- * u^ov | višjih cenah F. Starcic, Mari- • bor, Vetrinjska ulica 15. 1429 Prva livarna zvonov v Mariboru« I H Je v popolnem obrat*. ' IN«. L & H. BÜHL MARIBOB Motherjeva nlica 15. ' Ustanovljeno od Joh. Densd okoli leta 1800. Najboljši materija!. Najnižje cene I Pragerskem. 1466 2—1 Remšnik. Na Katarinino smo spremili k večnemu počitku Jurja Krelj, pd. Koder. Bil je dober katoličan, prijatelj duhovnikov in dobrotnik cerkve. Veliki oltar je kupil z Ivanom Kerbiš in novi misijonski križ, mnogokrat je kak denar prinesel za misijonarje ali sploh duhovnike, ki so tu pomagali. Bil je rad v družbi pri kupici vina, a nikdar ni pustil zabavljati čez cerkev, sam pa zvesto izpolnjeval cerkvene zapovedi. Tako umirajo dobri katoličani, a naslednikov je malo. Bog mu daj mir. šošt-anj. Potrpežljivost je sicer lepa čednost, a kadar se ista od brezvestnežev zlorablja v umazane namene, ni več čednost, ampak slabost Da nas tedaj ne zadene očitek bojazljivosti, vprašamo vas, gospod učitelj Tajnik: Ali se vi kaj sploh še zavedate, da ste vzgojitelj mladine? In kakšne vzglede ji dajete?! 2e par let sem smo zlasti mi starši v svoje preveliko zgražanje primorani gledati vaše pohujšljivo velenje, ki vas kc*t zakonskega moža le še tem bolj ponižuje in k>: se ga vi ne pomišljate niti skrivati pred šolsko m'a-dino. Ne trpimo, da bi se spet povrnili časi a!a Luk-rnan—J ur kovic! šolska oblast, kje. si! Sv. Jurij ob južni žel. Na gostiji g. Frana Slomšelca, posestnika v Podgorju, ki je še bližnji sorodnik t Škofa Antona Martina Slomšeka in splošno poznan kot vzoren in delaven ter priljubljen mož trdnih katoliških načel, se je db priliki poroke njegovega najstarejšega sina Franca nabralo za Dijaško večerjo 180 din. Belevode. Vihrajoče zastave, visoki mlaji, slavnostno streljanje, lep slavolok in prekrasno, z zelenjem in cvetjem okrašena cerkev, vse je pričalo, da se vrši pri nas proslava inštalacije novega župnika Antona Esenka. Najprej se je novemu župniku pri župnišču poklonila šolska mladina s šopkom cvetlic in z deklamacijo, nato fantje in dekleta, vsak s šopkom svežih cvetlic in z navdušeno deklamacijo, ki priča o naši udanosti in ljubezni do novega dušnega pastirja, Nato je bil sprevod v cerkev, kjer so se izvršili slovesni obredi. Ravno s svojim ljudomilim nastopom se nam je novi gospod tolikanj priljubil, da smo ga vsi sprejeli z navdušenjem pri inštalaciji. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše nepozabne, isikreno ljubljene hčerkice, sestrice so nam neštete vrste blagih src lajšale našo boL Najiskrenejša hvala njim, duhovščini, Marijini družbi in pevstkemu ziboru, kakor tudi spremljevalcem na njeni zadnji poti. Videm pri Kršikem, 2. dec. 1924. Globoko žalujoča ostala rodbina Planine. Posestvo, obsegajoče 5 oralov, med temi 1 in četrt orala vinograda, nad 1 oral lepega hrastovega in bukovega gozda, ostalo sadonosnik in njiva se proda. Hiša s 3 sobami (s pohištvom), gospodarskim poslopjem (s krmo), klet z 10 polovnjaki vina. Več se izve v trgovini Iv. Brover, Piogoz-nica pri Ptuju. 1476 2—1 Posestvo v Nebovi pri Sv. Petru pri Mariboru na prodaj. Posestvo meri približno 14 oralov; vinograda 4 in pol orala lepega gozda, 3 in pol orala, njiv 3 in četrt orala, drugo sadonosniki in pašnik. Kupci se naj zglasijo pri Dan Spricaj, Jarenina 13. 1490 3-1 V najem se da na dobo 3—5 let posestvo, 20 oralov, prav rodo^tno. Foizve se Hotinja vas 12, Slivnica pri Mariboru. 1500 2—1 fl» Ju*ca »a»a8ed«rfcr Al**!« Sonča«1, Ptuj. NAZNANILO. Vljudno naznanjam, da sem prevzel zamenjavo bučnih košič (jedrc) za tovarno bučnega olja A. STIGEU v Slov, Bistrici, koji izdelek hKRONSRA ZNAMKA« je splošno znan kot najboljši in vedno sveži. V moji veletrgovini s špecerijskim blagom: A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju dobiš od sedaj skozi celo leto vsaki dan — tudi ob nedeljah predpoldne — takoj brez vsakega plačila 1 liter najfinejšega bučnega olja (Kronska znamka) za vsake 4 litre suhih izlušče-nih košic (jedrc). 1 liter najfinejšega bučnega olja za 5 kg suhih neizluščenih bučnic^ptavno tako kupujem vedno po najvišjih dnevnih cenah jajca, fižol, koruzo, orehe, suhe gobe, kuhano in surovo maslo, vinski kamen itd. Za obilni obisk se priporoča Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ SENČAR. Večjo delavnico za sodarsko ■ obrt iščem blizu kolodvora v Mariboru. Franc Zvilak, 1508 1 ________ | Gries—Bolzano, Italia. Trgovina se proda prav po ceni za 30.000 kron ali samo inventar,- Vprašati Smetanova 54, v trgovini. 1510 Da se kovačnica v najem, sta dve sobi, kuhinja, dve kleti, trije svinjaki. Oglasiti se je pri Jakobu Cerič, Zg. Duplek. 1511 Gostilna, trgovina s tobačno trafiko v sredini industrije, s 4 orali zemlje se po ugodni ceni proda, naslov v upravništvu. 1512 Par konj, dobrih za vožnjo, se čez zimo da v oskrbo. Pismene ponudbe pod »par konj« na upravo lista. 1504 Lep injei orkestrion s 27 godbenimi ko- madi za ples in zabavo se po oda. Vprašati niku "Albertu Horvati ceni prod ničarju v Vprašati pri last-Horvatu, gostil-Gornji Radgoni. 1505 2—1 Kovači pozor! Proda se kovaško orodje, obrabljeno za 3500 D. Naslov v upravništvu. 1507 2—1 Proda se tkalski stol dobro ohranjen. Povpraša se pri trgovcu Alojziju Papež na SladkigorL 1521 2—1 Proda sc parna lokomobila 6 HP, angleški izvor in mali osebni avto. Izve se pri Ju-reš, mlin, Kriievci prt Ljutomer*. 1513 Globoko užaloščena žena Marija naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodr nikov, tužno vest bridke izgube za ta svet, da je naš srčno ljubljeni, dobri, nenadomestljivi in nepozabni mož, oče, stric in dedek Jožef Bobnjar, posestnik v Stročji vasi, ki je dne 25. oktobra 1924, ob petih zjutraj, od utrujenosti v Gospodu zaspal in nas ostavil v neizmerni boli. On je kot dober kristjan, član Gasilnega društva in kot vzorčen kmet 46 let mirno An marljivo napredoval na svojem posestvu in sedaij ga je dobri Bog poklical k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za vse dokaze iskrenega sožalja, vsem darovalcem vencev in šopkov, in vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in spremljali k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi našim gasilcem in g. Jaušo-vecu kot vodji gasilcev, ki so ga prenesli na njivo božjo. Posebno pa se še zahvaljujemo oč. duhovščini in g. Začherlu za spremljanje na zadnji poti in za tolažila svete vere. Bodi vsem in za vse vsedotari Bog obilen plačnik! i .lagopokojnika priporočamo v molitev in v blag spomini V erže j, 20. novembra 1924. Žalujoča žena Marija, rojena Robinščak; otroci: Jožef, Tomaž, Katica, Ivanka, Anton. HALA OZNANILA. Sprejme se takoj močen fant Dva stara nagrobna kamna se v učenje mesarske obrti v prodata. Vpraša se Strossmayer-večjem trgu v Sav. dolini, 'jeva ulica 23. i526 Naslov v upravništvu. 1501 , 2-1 Sprejme se pridno in pošteno sla Pristni trčani med proda Jože —Pra- Korošec, čebelar, Šikola-gertko. '533 služkinjo, vajeno vseh domačih del. Ozira se samo na ta- j Ve«1o količino g*brovega, ja ke z večletnimi spričevali. — , vorjevega, orehovega, lipovega, Pismene ponudbe z navedbo hrastovega, jesenovega ia bu- plače na upravo Usta, pod koveg» okroglega lesa se proti ftiiro »Pridna m zvesta«. — takojšnemu plačilu stalao ku- _1477 3—1 pUje, Ponudbe na tvrdko Vinko Razpisuje se služba cerkve tika Krstan. Maribor, Maistrova ul <3. in organi sta v Jurkloštru. Plača Istotam se išče za stalno c t lopo dogovoru. Nastopiti je takoj. '[etao dobavo smrekove, jelkove Rokodelci imajo prednost. T5*9 bor - . . .-77.-7~r~,--ie priznano kot najboljše krmi- j Oskrbnica, nemščine m sloven- jg ^čmku;e hjtro ras>t mesa in ščine zmožna, srednjih let do- fj povzdjgo molznosti, po-, bro vešča dela v vrtu, pri živi- gu':/ tek in nagon k žretju ni in v gospodinjstvu in ki je ¡£čvrJsti razvoj kreokega okost- Sadno drevje, večjo množino na.bolj priporočljivih vrst in cepljeno trsje prvovrstno, kakor laški rizling, silvanec, peček, žlahtuino in itabela, cepljeno na Goethe 9 in Rip. Port. Cene zmerne 1 Zahtevajte ponudbe! Drevesnica in trtnica I. K. Gradišnik, St. Janž pri Velenju. Znižane cenei Zimsko perilo za i>oške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manutakturia trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene! 1268 6 Fižol, in orehe knpuje po najvišjih cenah F. Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 1429 bila v tem poslu že zaposliena. Cena 10 kg 60 din., 20 kg se išče. Predstavi naj še ob so- Ja" dm 0 k ~l80 duL; 5q kg botah gospej Tnebnik, Koroška ' Ndroga 8e pri »Glavni cesta '9-____^532 halogi vegetabilnih krmil« Cerk- Dobro vešča Šivilja (samska ali niča Rakek.__1'52 6-1 Geto® in f«ž©l kupuje Sever & • Kom p, Ljubljana, UMfova »1.12. --j Snrikava cceslo kupimo vsako množino v nrvo-vrstai khkovcsti. — Ponudbe z najnižjo ceno. nakladao postajo in im dobave poslati na: »TRIGLAV«, lesna družba i-elje Gla ni trg 4 I. nadstr 1543 3 Izšla je Blarnikova za navadno leto 1925, ki ima 365 dni. ,VELIKA PRATIKA' je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo-števan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stan-i 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroč po dopisnici pri l Blaznika nasi, tiskarna in litograflčni zavod Ljubljana, Breg št.12. Kupim vdova brez otrok) se vzame na _ . , ..___„ .. stanovanje na deželo. Na.lo* v zimsko blago za moške • -)524 in ženske obleke ima na prodaj po znižanih cenah mamifaktur« i._____.-. Moior upravi lista. Trgovski vaki, 3 hiše, zelo znižan h cenah minufak- vetik inventar, ugodno na pro- turna trgjvina Franjo Majer, ; daj. — Pojasnila daje Regvart, Maribor, Glavni trg. 1267 6 Maribor, Grajski trg 2. i541 -----. --¿¡tiri se ^he gobe, brinjevo olje inj- I Hiša v Maribora, v kateri se. kUpuje po naj višjih dnevnih nahaja dobro vpeljana pekarja cenah lteJr za poVzorjene s 4 stanovanji, se preda. Po- _____f, sire Krani nudbe na upravništvo. 1528 2 Kaibaljša ia naj:enejla darila za Bože in Nov» leto se dobijo samo v galanterijski trgovini Jest P Ml narič, MariSor, Glavni trg št. 17. Pri nakupu od Din. 100-— dalja 5 odstot. popusta 870 26— 5 Gosposka hiša, 4 fobe kuhi ja, Največje .vrtnarsko imetje v obokana klet, 6 oralov remije v Jugoslaviji »Vrti, Džsmoni a m j lepi solnčni legi blizu R ga^ke drugovi, družba z o. z.. Maribor Slatine se pred». Gena 65 000 Največji izbor plemeniih sadnih Din. Ugodni plačilni pogoji. - dreves (čepov) v naj plemenite j Naslov v upravništvu 1642 2 vrstah m v vseh oblikah. _L__Plemenite vinske trte na ameri- Pusestvo, '0 oralov, 10 minut kanskih podlogah, kskor tudi od tovorne za papir in lepenko cepe in podl?ge istih. Seme ze-v Sladkem vrhu se takoj proda lenjave, cvetja in gospodarskih za 200 000 Din. Peter Gutman, rastlin. Cvetje v loncih m raz-Svečane 17, p. Marija Snežna, no ukrasno grmovje ter drevje 1517 imamo celo letol Zahtevajte -—- cenike I 1263 10 Proda se nova hiša s 4 sobami ___ kuhinjo, kletjo in strambo, zra- j ven vrt. Pripravna za obrtnika. : Na prometnem kraju. — Cena : 9O 000 D. Več se izve pri Jož. ! Ferenc, Loke 38O, Tibovlje II. | __1445 31_ Posestvo, ca. 4 orale, n» crodaj« Potreben kapital 12 500 Din. Drugo na obroke. Poizvedbe v pisarni dr. Tomšiča, Maribor, Aleksandrova cesta 9. 1540 Amerikanski „Salon Tiger '. znamke Standard v orig. tabo-jih ca kg 3O retto pc* skrajno ugodni ceoi, se dobi pri Slaven-; ski amerikanshi petrr lejslri družbi z o. z. Maribor, vTrg Svobode št 3 1544 3 kamgarn in ševijot za moške in ženske obleke, flanele, barhende, hlačevino, pletene ženske jopce, izgotovljene m žke in ženske obleke, površnike, otročje obleke, dežne plašče in vseh vrst manufakturno blago kupite po ceni pri MARIBOR. Vetrinjska ulica 15. 9 MARIBOR. kostanjev taninski les običajen, ,, . I čez 30 cia debele hlode \ čez S m dolge javor, jasen, gaber, bukva, hruška, breza, hrast, ponudite z obvezno ceno, va-gon^ke količine tvrdki Franc Kupm k, Podplat. 1523 2 se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah, Dolgoletno amstvo jamči za izborno kakovost »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno: „S TM d. d. za temest Portlaad, Ljubljana, Zastopniki se sprejmejo. 7K0 I! Za ženske in otroke !! Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumperjev, robcev, kostum >v, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji lastni pietarni Marije Vezi & k Maribor, Vetrinjska ulica 17. - Bluze se vežejo od 50—80 D, W# Bscii; Slavni trg Maribor Glavni firg Prode tenis v delo Kinuj vse vrste usnja in polplatov, samo najboljše kvalitete po najnižj h cenah. vse vrst® kož, tudi svinjske, na boks, gornje usnje in podplate^ svinjske kože po najvišjih dnevnih cenah. 1530 E 157/2S Drazbeiti ©kl*e. Dne 30. decembra 1924, predpoldne ob 3. uri bo pri podpisanem sodišču v so Si št. 9 dražba nepremičnin zemljišta knjiga: Pristava vlož št. 40, in Gomila vlož. št. 65 obstoječih i r. njiv, travni nov is gozda v skupnem obsegu 15 ha 78 a 96 m* s hiše in gospodarskim poslopjem. Izklicna cena znaša 2,115.602 K. Vadij znaša 211.560 K. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, odd. II., dne 20. novembra 1924. ZAHVALA. Dne 4. decembra smo položili k večnemu počitku Barbaro ielšnik ioj. Koiir, mater vl& g. župnika Jelšnika v Zibikf. Zahvaljujemo se preč. dihovščini kot g. Ivano Vogrinc, župniku, g. Josipu Kran^ič, župniku, g. kapeianu iz Ljubnega, g. Alfonzu PoSar, župniku iz Rečice, kakor vsem sorodnikom in znancem ter sosedom, ki so jo spremljali na zadnji poti. Vsem Bog plati I Sv. FrančiSek Ksaverij, 4. dec. 1924. Žalujoča rodb ae Jelšnik. i,« Zadružna gospodarska banka d. d podružnica t Maribora« V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. p . Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu, Pooblaščeni prodajalec ure^k držaTne rmxr« loteriie^ J Dobro boste hodili! v Stuttnerjevih čevljih! Čevelj tvrdke Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tem poceni! Skrbno izdelan iz izbranega dobrega usnja! Ime Suttner je garancija za dobroto in solidnost! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbiro srajc, naramnic, športnih kap, Vam nudi bogato ilustrirani cenik, v katerem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na «idrr/A II RAE^OŠiLIAIMO H. SUT1NER V LJUBLJANI št. 992, Slovenija. Pri tej priliki se lahko se lahko naroče Feller-jeva Elsa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje. Saaeu» oljnatih seme» žt*-"_ Naknp deželnih pridolhoj JL«.- BHEZOVNIK, trgovina mešanega blaga Glavni trg Vojnlk Glavni trg Ustanovljena 1897 Priporoča svojo bogato zalogo manu-fabtuie. svilmib robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! Nakup ¡aje Nakup mleta Škropite sadne drevje z „LOHSOLOM"! Generalno zastopstvo flLFfl SEPBRPTOR ž iH. P&nlt} Telefon 24—13 ZAGREB Gunduličeva 60 Največje skladišče vteh mlekarskih p^eb^n. Separatoiji, kante za mleko, maslenke, brzoparni kotli, hladila, sirišče, boje za sir in maslo. Tojtirna za izdelovanje likerjev, dezertnih vil in sirupov Ptrharec «fe Valjak Maribor, Meljska cesta 3 priporoča predvsem svojo veliko zalogo najiibornejieff?» Yemnouth~vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno i« najučinkovitejše sredstvo proti različnim boles+im ter zlasti raskonvaiescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tef« «e dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likarjji rum kcnjak in slivovka, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike! 1393 V.~J ¿smmm Somišljeniki inserirajte I Pazof, žsvIjariM Gornji deli za čevlje, gotovi in po meri, iz najboljšega usnja se dobijo po najnižjh cenah v trgov'ni usnja in čevlj. potrebščin M, OSLA a, Mar,bor. AJeksa»d ova c. 13. Izvrševanje strokovno in čisto. THE REX (XX Gradišče 100. LJUBLJANA Gradišče 100. Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 190S, 'af.-vi. a Specsjalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Wr Pisalni stroji m obrtke ! Najzanesljivejše sredstvo za zatiranje vseh škodljivcev in boLzni sadnega drevja itd. Poplača se stotero! Podučno navodilo razpošilja brezplačno: L]ubij kamere. družba, Ljubljana» Bleiweisova 18. Gotovo še ne veste, S« kupite vsakovrstno nsnji izvrstne kikovosti m boJ» lN»IJŠa podplate, lastne izdelave (špecialiteta!) po aaj» nižjih dnevnih cenah edinole r trgovini JOSIP PIRICH, MARIBOR, Aleksandrova cestu 21. frfotam se kupujejo sirove kože vseh vrst po na JMQUk Šaavnih cenah in se sprejemajo vsakovrstne kože fvaSt faidenkostnerun plačila v ustroj m je. Sprsjems.jo a« »i-rove goveje, konjske, telečje, svinjske, oasje, ovčja h kozje kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno «m linstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrfižs ftt) kože v lastni tovarni, ki je opremljena z najznofe« a« ji trni stroji, po nižjih cenah kakor drugod. Povdarja» «so, da se izdelujejo svinjske kože edinole pri ¿¡geraf te*«noveni tvrdki ns boks-usnje,, kar drugje dosedej i 0—1 ne delajo. i: Trgovina z maiiufakiuro In ipectrii* t VELENJE. L« zadovoljnost k pravi sreči vodi» Zapomni si, nevesta, to resnico, in predan sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje aasproti pošte r bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsooi, 4 to se tiče tudi tebe mati, ic tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati itofa, hlačevine, druka, platna !n dr a* »Sem zadovoljen z blagom!« vsak por ter samovoljnost ključ je do srede. ': v » '••'I -V M» Samo na 1 besedo mov.-m" — - ^»r in sicer na varstveno znamko »Elsa« moramo paziti ako nam je do najboljših MIL LEPOTE IN ZDRAVJA. To so edino le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO »ELSA«, s katerimi umivati se je pravi užitek! Nežna, dobra, čista, jako peneča, diskretnega vonja v 5 različnih vrstah! ELSA-LILIJINO-MLEČNO MILO prvovrstno • cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno. ELSA-GLICERINSKO MILO, vpliva izrecno na roke, ki trpe vsled dela in mraza. ELSA-BORAKSOVO MILO je najpriljubije-neje sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, priščev i. t. d. ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glavo. Končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno fine vrste. ZA POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic, z zavojnino in poštnino 52 dinarjev, toda le tedaj, ako Se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torej 62 dinarjev. Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLBR, lekarnar, v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. se dobi v vseh Špecerijskih prodajalnah. Afdovo kaša® ril, ječmen In proseno pšeno, dišave, najfinejši čaj ii ram, kavo surovo in žgano po najnižjih cenah in točno postrežbo priporoča MARIBOR IVA» SIRK, Glavni trg. MARIBOR Vsem krstom in lesn m trgov m v vedflflst. Z novim letom začnem trgovati s samim žlahtnim , okroglim ali tudi rezanim lesom, ter bom kupoval p< najvišji ceni orehov, črešnjev, javorov, hruškov, jesenov in lipov les, okrogel les mora biti od 30 cm naprej debel od 2 metra naprej dolg, zdrav, raven in z malimi grčami. Kmetje, lesni trgovci, ponudite tak les od kv. metra franko nalagalne postaje na Korošec Oragotin, Rečica ob Paki. Državni in privatni nameščenci, pozor! Manufakturo in konfekcijo, vezenine, pleteniae Itd. kakor moške in ženske obleke po meri it lastne prvovrstne krojatnice ter premog in drva dob'te proti ngodnemn odplačevanja le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVf družba z o z. Maribor,VojaBnlška ul. 2, ais rnaGregirčičevaul 1 si prihranite, ako kupite manufakturno blago v Celju „Prisotocu" Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blagu, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačeviro, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo ph tno, nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in pismo platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute. Ne opustite se prepričati! Za obilen obisk sc pripoioi.i Alojz Drofenm G