5 74                                                           Listek.
namo, — plemenitih žrtev, da jih doprinašamo — velikih in blagih krepostij, da jih izpolnujemo; vsa knjiga je poveličevanje vsega dobrega, lepega, blagega. Ni boljše knjige, ki bi jo mogli dati mladim otrokom v roko.« — „L' Ordine" v Antoni piše: »Tudi mi odrasli se navdušujemo in se jokamo, ¦— zakaj bi to tajili? — in blagoslavljamo onega moža, ki zna tako dobro pisati za naše sinove, ki nam je podaril ne samo lepo, ampak tudi dobro knjigo.« — ,,Napoli letteraria" piše med drugim v svojem članku: »Ne mislite, da -»Cuore«, akoravno je knjiga za mladino, ne bode koristila tudi odraslim ljudem. Le berite, berite jo vsi in gotovo se naučite mnogo rečij. Roditelji se navadijo spoštovati in ljubiti učitelje, ki se tako trudijo in mučijo ž njih otroki; učitelji ljubiti šolarčke in imeti ž njimi potrpljenje, in mnogi roditelji se naučili izpolnovati dolžnost do otrok, — žal, tolikokrat zanemarjeno — privadijo se vedno in povsod nanje misliti, nadzorovati jih ter pomagati njim in pomagati ¦— učiteljem.« —
Znani nemški pisatelj Marko Landau je spisal v ,,Berliner Nationalzeitung" o tej knjig, izvrsten podlistek (dne II. novembra 1. 1886.), v katerem pravi med drugim: »Osemnajst tisoč eksemplarov prodanih v jednem meseci, to se še ni zgodilo v Italiji. »Za mladino je najboljša stvar komaj dosti dobra« — pravi znan pregovor. Redkokrat se zgodi, da bi slaven pisatelj spisal kaj za otroke, in ako tudi kaj spiše, ne pogodi zmerom pravega. Kdor zna zanimati odrasle ljudi, mora šele iskati pravi način pripovedovanja za otroke. De Amicis, slavni pisatelj, spisal je knjigo, ki je interesantnejša, nego njegove novele in potopisne črtice, ki so tudi jako zanimive; on je znal ustvariti delo, ki ga ne bodo samo čitali naši otroci v sobici, ampak ki je tudi za nas tako poučno, da provzrokuje občudovanje in navdušenje. De Amicis je pridno opazoval otroke, obiskd-val je mnoge ljudske šole, bil je pri poučevanji in pri izpitih, in je mnogo občeval z učitelji. — Za nas inostrance ima knjiga tudi to prednost, da iz nje zvedamo mnoge * stvari italijanskega življenja, nekatera posebna svojstva italijanskega značaja, katerih bi gotovo ne zvedeli niti iz romanov niti iz potopisnih črtic«  —
V znanem listu »Die Volksschule«, ki izhaja na Dunaji, piše profesor Katschischka: ¦»Cuore«. je knjiga, kakeršnih imamo le malo. Ker so si po omikanih deželah ljudje in tedaj tudi otroci več ali menj jednaki, ker pisatelj pozna do dna otroško srce, in ker so osebe v knjigi, — ako ne šteješ nekaterih idejalističnih, — prav iz živega življenja risane, najde čitatelj  pri otrokih tam naslikanih podobe iz svojih mladih let.
Kdor je moral kakor pisatelj teh vrstic, brati o pregledovanji šolskih knjižnic toliko ih toliko neslanih in slabih nemških knjig za mladino — ta mi gotovo pritrdi, da je večinoma teh knjig strahovito dolgočasna. Kakšen pa je Cuore! Vsaka povest je pravi demant in ako najdeš možd ali otroka, katerega ta knjiga ne gane, ali vsaj ne zanima, le reci mu:  »Nimaš srca! —«  —
Naj še omenim, da je učakala ta knjiga v dveh letih jo izdav. Prva izdava je od dne" 15. oktobra 1886, petdeseta do dne 15. majnika 1. 1887. Preložena je že na osem jezikov: na nemški, angleški, francoski, španski, portugiški, poljski, hrvaški in madjarski jezik, in zdaj se prelaga tudi na slovenski.                                                        Jos. Borghi.
Dodatek k Erjavčevemu životopisu. V 7. št. svojega lista smo priobčili životo-pis pokojnega profesorja Erjavca s prijazno prošnjo, da bi nam blagoizvolili tisti, ki vedd o njem kakšne nove podatke, priobčeni životopis popolniti ali v zmotnih stvareh popraviti. Na to smo prejeli od gospoda vseučiliškega profesorja Spiridiona Brusine nastopno pismo:                                             »Veleštovani gospodine !
Veoma sam rado čitao životopis pokojnoga prijatelja Erjavca, što ste ga napisali i priobčili (»Zvon«), • jer i ja moram sastaviti životopis E. po nalogu jugoslav. akademije, ali žalibog mogu govoriti samo za ono vrieme, što smo skupa u Zagrebu bili, naime od 1868  do  1871.
Listek.
575
Medjutim čast mi je Vam obznaniti, da ste se prevarili, kad ste (na str. 420.) izjavili, da je on pisao: »Contrib. a la Malac. de la Croatie« ; to je moja razpravica, a stvar se ima ovako. Ja (i nitko drugi) da uzmognem na znanstveni rad predobiti prijatelje (Erjavca i Kuzmiča), predložio sam ih za dopisujuče člane Bruselskoga družtva, prije nego što je Erjavec u obče štogod napisao bio, dedicirao sam im pako spomenutu i-azpravu osobito zato,  što su mi ustupili zbirke, koje se sada nalaze u narodnom muzeju u Zagrebu.
Nebi žalio,  a da se stvar ovako izpravi u budučem broju   »Zvona«.
Odličnim štovanjem               Brusina s. r.«
Razprava, katero ima g. prof. Brusina tukaj v mislih, slove: »Contribution a la malacologie de la Croatie. Zagreb on mois de mai 1870. Par Cli. Albrecht. [Knjižica je posvečena: Au professeur Frangois Erjavec a Agram et au maitre en pharmacie P. Jean B. Kusmič a Raguse, membres correspondants de la societe malacologique de Belgique Bruxelles etc, tres merites de la science malacologique ce petit monument d'hommage et de gratitude par 1' auteur.« V tem zmislu naj se tedaj popravi poročilo v našega lista št.   7. na  strani 420.
Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII, veku. — Tako slove star slovenski rokopis, katerega je priobčil gospod profesor Anton Raič v letošnjem letnem poročilu c. kr. velike realke ljubljanske. Rokopis spada med najvažnejše jezikovne spomenike novoslovenske in g. prof. Raiču smo dolžni posebno hvalo, da ga je prepisal in dal tiskat — jezikoslovcem v splošno porabo. Letos je mogel g. prof. Raič zaradi omejenega prostora priobčiti samd evangelija, bodoče leto jim dodd tudi slovniški tolmač. Kako imeniten je ta rokopis, vidimo najbolje iz uvoda, s katerim gospod izdavatelj spremlja razpravo svojo in katera slove tako:
»V c. kr. knjižnici ljubljanski je rokopis (br. 178. II. C. a.) iz XVII. veka od neznanega pisatelja. Ta rokopis — 15 cm visok in 10 cm širok — prišel je iz Zoisove zapuščine v knjižnico. Da je bil ta rokopis nekdaj svojina Zoisova, sodimo po tem, ker je ravno tako vezan, kakor so vezane vse knjige, ki so bile nekdaj Zoisove.
Rokopis ima 114 listov, ki pa neso vsi popisani; cesto je popisana samo jedna stran, druga pa je prazna (n. pr. list 19, 26, 28, 33, 38, 50, 52, 54, 57, 60, 62, 65, 69, 71, 74, 80, 85 in 88), včasih pa je napisanih samo nekoliko vrstic na jedni strani. — Vsebina tega rokopisa so evangelija; vseh je 82. S številkami ne zaznamnano nobeno evangelije; — v tem izvestji so zaznamnana zaradi citiranja. — Osemindvajset evangelij je iz zimskega dela Angleža Tome Stapleton a, kajti prelagatelj je sam zapisal za 28. evangelijem: Promptuary Moralis in Euangelia Dominicalia partis Hyemalis Finis. Authore Magiftro Thoma Stapletono etc. Od 29. do 55. pa so evangelija preložena po tistem Stapletonu, in sicer po poletnem delu: Dominicarum Partis Aeftualiz Finis. Za vsakim evangelijem zimskega in poletnega dela se nahaja: ->>Pericope moralis htiius evan-gelii«, samo za 26. evangelijem (1. 43.) manjka »pericope«.. Med 6. in 7. evangelijem pa ne evangelija: Evangelivm Dominicae I. post Epiphaniam. Luc: 21. cap., no se nahaja zapored dvakrat -upericopev., i sicer za 6. i 7. evangelije. Po pravem je zatore 7. evangelije že 8 . . . 82. pa 83.; sedmega evangelija pa ne. Za vzgled ponatisnol se je -»pericope«. za 28. evangelijem. —- Na listih 89 do 114 pa so »Euangelia in Festis Sanctorum totius Anni — ev. 56 do 82. Tu se vendar ne nahajajo vsa evangelija, no se pri 59. ev. napotiš na evangelije »na ta 8. Dan po Velikinozhi« in pri 81. ev. »na S. Nicolausha dan no prafnik«.
Nepoznan duhovnik prelagal in pisal si je na posamezne liste sproti za posamezne nedelje in praznike dotična evangelija, koja je čital raz propovednico ob nedeljah in praznikih.