Celje - skladišče D-Per 214/1981 1119811177,14 M8 % COBISS 0 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXI. - ŠT. 14 - 31. JULIJ EMO - 61. v Sloveniji Gospodarski vestnik je v svoji 26. številki objavil seznam 200 največjih DO v SR Sloveniji v letu 1980. EMO je seveda med njimi! Z dohodkom 700.355 tisoč din je na 61. mestu med naj večjimi DO v SRS. Žal smo lansko leto krepko zaostali, saj smo bili leto prej na 47. mestu. Se nekaj primerjav: — po številu zaposlenih smo bili lani s 3.633 zaposlenih na 18. mestu v SRS — samo novo potrdilo, da glede na število ljudi ustvarimo ODLOČNO PREMALO DOHODKA!; — po uporabljenih poslovnih sredstvih je EMO s 1,221.924 tisoč din na 108. mestu kar kaže na dvoje: 1. sredstva zelo dobro obračamo in NAPRAVIMO, KAR SMO ZAPISALI V LETOŠNJIH PLANIH IN NAŠE PRIMERJAVE Z DRUGIMI BODO VENDARLE LEPŠE! 2. za doseganje večjega dohodka bi rabili tudi več sredstev; — seznam naj večjih petih DO: Uvrstitev v letu 1980 1979 Ime OZD Sedež Dohodek v 000 din Indeks 80/79 1 1 Iskra, industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Ljubljana 2,039.382 111,3 2 2 GRADIS Kranj 3,666.649 133,7 3 4 ZIV TAM Tovarna avtomobilov in motorjev 1,925.051 130,3 Maribor 4 5 SŽ Železarna Ravne Ravne 1,923.071 136,8 5 3 SŽ Železarna Jesenice Jesenice 1,812.834 110,1 — še podatki za nekaj večjih kovinskih delovnih organizacij in delovnih organizacij iz Celja: Glavni direktor Franci GAZVODA Motiv iz proizvodnje v TOZD Odpreski — vroče vlečenje odpreskov Uvrstitev v letu Ime OZD Sedež 1980 1979 Dohodek Indeks v 000 din 80/79 Povprečno število zaposlenih Mesto 7Q Indeks '80 /9 1979 Uporabljena poslovna sredstva v 000 din (povprečje) Mesto _Q Indeks '80 9 1979 10 6 GORENJE Tovarna gospodinjske opreme Velenje 1,423.056 109,8 11 11 IMV Novo mesto 1,308.545 134,0 12 14 Litostroj Titovi zavodi Ljubljana 1,252.487 135,0 14 21 Železarna Store Store 1,160.183 149,3 18 23 AERO Celje 1,054.217 148,0 21 17 Metalna Maribor 1,017.544 125,4 34 26 EM Hidromontaža Maribor 832.018 119,9 42 77 Cinkarna Celje 776.553 169,7 55 44 Ingrad Celje 714.517 124,5 61 47 EMO Celje 700.355 119,2 64 56 Merx Celje 670.926 123,7 85 62 Kovinotehna Celje 518.572 124,9 4 4 6.906 97,3 13 10 5,701.215 115,5 7 6.018 99,2 10 16 6,778.316 164,2 16 19 3.771 105,5 26 28 3,440.754 147,0 22 22 3.426 99,7 40 37 2,685.293 131,9 56 58 2.329 103,1 44 35 2,586.986 124,1 21 21 3.569 103,3 33 32 2,944.571 132,2 35 31 2.775 94,5 99 90 1,385.601 126,9 69 70 2.166 100,5 37 33 2,762.537 124,2 31 33 2.883 100,7 93 95 1,492.342 146,8 18 15 3.633 96,1 108 103 1,221.924 125,2 36 43 2.752 102,9 91 86 1,493.701 129,4 115—116 98 1.508 97,9 32 27 3,061.713 123,8 Volilno programska konferenca ZSMS v DO EMO V četrtek, 16. julija so se mladinke in mladinci naše delovne organizacije zbrali na volilno programski konferenci ZSMS DO EMO. Udeležba je bila zadovoljiva, prisotni so bili delegati iz vseh OO ZSMS TOZD in DSSS, ter nekateri predstavniki DPO iz TOZD in DO, prišli so tudi nekateri vodstveni in vodilni delavci, ter sekretar Občinske konference ZSMS Celje, tovariš Lebič Aibert. bju, katerega so delegati soglasno potrdili. Ob koncu konference se je v razpravo vključil tudi sekretar OK ZSMS Celje tov. Lebič Albert, ki se je zahvalil dosedanjemu vodstvu za uspešno delo, čestital novoizvoljenim članom, ter kritično izpostavil tudi nekatere pomanjkljivosti pri našem delu v organizaciji ZSMS, predvsem pri izpolnjevanju in realizaciji nalog do organov občinske konference, ter o nalogah in aktualnostih, ki nas čakajo v prihodnje. Udeležba, sicer zadovoljiva ni dosegla pričakovanj Po uvodnem delu in izvolitvi delovnega predsedstva v sestavi tov. Čoki Brigita, Bukovšek Mihaele in Šumnik Stanke, je predsednik koordinacijskega sveta, tov. Klenovšek Viki kritično spregovoril o dosedanjem delu, vlogi in položaju mladih v naši DO. V nadaljevanju pa so dali svoj prispevek s poročili o delu OZSMS v DO tudi predsedniki OO ZSMS iz TOZD in DSSS. V razpravi po poročilih so nato sodelovali predsednik konference osnovnih organizacij ZSS EMO tov. Belak Ervin, koordinator aktivnosti ZK DO tov. Gorjup Mirko, predsednik OOZS DSSS tov. Kozovinc Adi, sekretar OZK DSSS tov. Štajnpihler Radovan, ter v imenu glav- nega direktorja tov. Ahačič Ingeborg. Vsi razpravljalci so se kritično dotaknili rezultatov dela vseh nas, ne le mladih, se dotaknili gospodarske situacije naše DO, spregovorili o aktivnostih, ki nas čakajo v prihodnje, da izboljšamo gospodarsko in politično situacijo, ter obljubili v prihodnje več pomoči mladim pri delu, kot so jo namenili doslej. Nato so bili z javnim glasovanjem izvoljeni novi člani koordinacijskega sveta ZSMS na nivoju naše DO. V nadaljevanju je novo izvoljeni predsednik koordinacijskega sveta ZSMS DO EMO tov. Samardič Sead spregovoril o programu aktivnosti v prihodnjem obdo- tin delo mladine v DO EMO Naša delovna organizacija zaposluje okoli 1100 mladincev do 27. leta .starosti. OO ZSMS so organizirane v TOZD POSODA, OD-PRESKI in AVTOKOLESA, TOZD VZDRŽEVANJE in ENERGETIKA, TOZD ORODJARNA, FRITE, KOTLI, RADIATORJI, EMOKONTEJNER, DS SKUPNE SLUŽBE. V tozdu Posoda, ki predstavlja tudi naj večji tozd v naši delovni organizaciji je zaposleno največ mladih. Okoli 800 mladih je organiziranih v tri aktive ZSMS, in sicer: v obrat surovinske predelave, emajlirnica in skladišče gotovih izdelkov. Vsi ti trije aktivi tvorijo skupaj osnovno organizacijo ZSMS tozd Posoda. V vseh ostalih tozdih imajo OO ZSMS manjše število članov, katero se giblje od 17 pa do 75, kar je pogojeno tudi z manjšim številom zaposlenih v tozdih in DSSS. Delovno predsedstvo konference: Čoki Brigita, Šumak Stanka in Bukovšek Mihaela Vse osnovne organizacije ZSMS imajo svoje programe dela, ki pa se med sabo nekoliko razlikujejo, prav tako aktivosti posameznih OO ZSMS. Na nivoju delovne organizacije oblikuje vse osnovne organizacije ZSMS koordinacijski svet kot obliko idejnega in akcijskega povezovanja med delom posameznih OO ZSMS v tozdih. Koordinacijski svet ZSMS DO tvorijo vsi predsedniki OO ZSMS iz tozd in DSSS, predsednik in sekretar sveta ter predsedniki komisij, ki so za posamezna področja organizirane na nivoju DO. V koordinacijskem svetu mladi sprejemajo priporočila za uresničevanje poglavitnih družbenih nalog ter za dogovarjanje in izpopolnjevanje osnov združevanja DO in za razširjanje povezanosti dohodkovno in proizvodno soodvisnih delo1' združenega dela na temelji’ dohodkovnih odnosov ter daje pobudo za ustanovitev novih osnovnih organizacij ZSMS tam, kjer za to obstajajo pogoji oziroma narekuje potreba. Delo koordinacijskega sveta poteka po programu, kateremu so osnova akcijski programi osnovnih organizacij ZSMS po tozd in DSSS. Pri vsebinskem oblikovanju nalog v svojem programskem obdobju pa izhaja predvsem iz resolucije Kongresov ZSMS, ki je izraz mlade generacije na kongresnih dokumentih in sklepih ZKS in ZKJ. V OO ZSMS v tozdih in DSSS predstavlja predsedstvo OO ZSMS politično izvršilni organ, ki je za svoje delo odgovoren osnovni organizaciji ZSMS. Člani predsedstva OO ZSMS so: predsednik, sekretar, blagajnik, referent za idejno politično delo, oziroma usposabljanje članstva, referent za SLO in DS, referent za kulturo, referent za informiranje, referent za šport in rekreacijo, za mladinski turizem oziroma po potrebi še za kakšno drugo področje, odvisno pač v katero smer je usmerjena aktivnost osnovne organizacije ZSMS. Organizacije ZSMS uporabljajo pri svojem delu različne metode dela, s katerimi omogočajo (oziroma se trudijo) vsestransko pobudo in aktivnost članov ZSMS, s sporazumevanjem, dogovarjanjem in razčiščevanjem razlik zagotavljajo demokratično oblikovanje in odgovorno ter učinkovito uresničevanje sprejetih sklepov, stališč, dogovorov. Krepijo idejno in akcijsko povezovanje med člani ZSMS, med drugimi OO ZSMS in društvi ter omogočajo izmenjavo izkušenj, spoznanj med mladino in njihovo medsebojno spoznavanje in zbliževanje. Ko gledamo prisotnost oziroma strukturo mladih v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah zasledimo, da je prisotnost mladine zadovoljiva. Žal pa kaj hitro ugotovimo, da je ta zastopanost mladih le formalna, saj ne moremo bili zadovoljni z našim delom oziroma aktivnostjo. Še vedno se vse preveč pojavljamo v omenjenih organih kot številke, v sebi pa ne najdemo toliko poguma, da bi se v razprave vključili aktivno in zavzemali takšne sklepe in stališča, za katere smatramo, da so edinole pravilni. OO ZSMS v tozdih še vse premalo sodeluje pri reševanju svojih in družbenih problemov, kakor tudi pri sprejemanju pomembnejših odločitev. Takšna vrzel pri vsebinskem in praktičnem delu mladih pa je odraz tudi preslabe aktivnosti na področju poglabljanja in razvijanja delegatskega sistema. Situacija je sicer od sredine do sredine različna, vendar pa lahko ocenimo, da je še vedno preveč OO ZSMS, ki se ukvarjajo predvsem z »mladinsko« problematiko, zgolj s športom ali krasitvijo dvoran in obratov pred prazniki. V našo zavest in delo je še vse premalo prodrlo dej- (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) stvo, da so naši problemi, problemi celotne družbe, katere enakopravni del smo tudi mi. 2e kar pravilo je, da je takšna miselnost prisotna predvsem v tistih delovnih sredinah, kjer ni čutiti dovolj delovanja drugih družbenopolitičnih organizacij. Pri tej formalni zastopanosti ni težko ugotoviti, da je aktivnost mladih in njihova vloga večja in vidnejša v tistih sredinah, kjer delujejo idejno in akcijsko močnejše osnovne organizacije. Še vedno pa ni njihova vloga takšna, kot želimo oziroma kot bi bilo potrebno. OD ZSMS vse premalo spremljajo delo svojih članov — delegatov v samoupravnih organih, v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti, zborih občinske skupščine in drugod teT včasih sploh niso seznanjene z njihovo aktivnostjo. OO ZSMS imajo na svojih sejah redkokdaj ali nikoli takšen dnevni red, kot je na sejah organov upravljanja, oziroma kot ga imajo delegacije in delegati. Mladi vse preveč dvigujemo roke in sprejemamo odločitve brez predhodne razprave v bazi, v osnovnih organizacijah. Opaziti je, da je v OO ZSMS precej individualnega dela med posameznimi člani predsedstva, določen del pa je sploh neaktiven in nezainteresiran za delo in o-pravljanje nalog, katere so j-irn bile zaupane v organih ZSMS in za katere so bili izvoljeni. Velika večina je pasivnih in samo čakajo, če se bo kaj organiziralo, da bo za njih zanimivo. Vse preveč se tudi pojavlja, da pri določenih aktivnostih ostajamo v ozadju, ko pa nastopi pravi trenutek stopimo iz ozadja in vsujemo na posameznike vse mogoče kritike, samo da zaščitimo sebe, prikrijemo svoje nedelo in neaktivnost in prenesemo odgovornost na druge. Pri svojem vsakdanjem delu se vse preveč srečujemo z vrsto nepotrebnih problemov in težav, katere nam povzročajo nekateri ne dovolj aktivni mladinci. V veliko primerih, če že ne v večini vidimo, da smo premalo vključeni v tok družbenega dogovarjanja, da smo pri svojem delu nedosledni, naša organizacija pa preslabotna in premalo odločna pri uveljavljanju svojih stališč in zahtev. Vzrokov ali bolje rečeno izgovorov za naše premalo aktivno dejavnost je več. Od takšnih, da mladi niso zainteresirani, da vodstveni in vodilni delavci niso hoteli sodelovati, pa do pomanjkljive pomoči in premajhnega sodelovanja drugih družbenopolitičnih organizacij. Na manjšo aktivnost so vsekakor vplivali tudi nekateri objektivni vzroki, kot na primer več izmen ko delo, slabi delovni pogoji v nekaterih naših oddelkih, ukinjanje starejše proizvodnje, premeščanje delavcev na druga dela in opravila ter podobno. Za neaktivnost mladih v nekaterih oziroma večini naših delovnih sredin pa ne smemo kriviti samo predsednika OO ZSMS, temveč moramo vzroke iskati tudi drugje. Na sestankih osnovnih organizacij ZK ali sindikata so se vprašanja mladih iz tega ali onega področja zelo redko pojavljala na dnevnem redu. Takim in podobnim vprašanjem so doslej vse družbenopolitične organizacije v vseh naših tozd in DSSS posvečale premalo pozornosti. Od vseh mladih pričakujemo aktivno delo, nočemo pa se zavedati, da vsi niso najbolje teoretično podkovani in jim zaradi tega tudi marsikatera akcija ne uspe najbolje. Poleg občasnih izobraževalnih seminarjev v preteklosti skoraj ni bilo drugih oblik idejnopolitičnega u-sposabljanja mladih, čeprav bi bilo verjetno potrebno. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je potrebno ob obravnavi aktualnih vprašanj v delovni organizaciji ali izven nje in za sprejemanje kakovostnih stališč določeno znanje. Tako je na primer razprava o zaključnem računu, gospodarskem načrtu vprašljiva, če ne poznamo osnovnih značilnosti pridobivanja dohodka, čistega dohodka, planiranja in tako dalje. Zato bomo morali tudi obravnavam takšnih vprašanj posvetiti več pozornosti kot doslej, ker le na takšen način bomo k našemu delu Dosedanji predsednik KS Viki Klenovšek je spregovoril o dosedanjem delu, položaju in vlogi mladih v naši DO pritegnili več mladih. Naslednji problem, ki ga bomo morali v prihodnosti skupno reševati z večjo pozornostjo je problem naših pripravnikov. Da se pripravnik po končanem študiju lažje vključi v novo delovno okolje, v novo delovno sredino in da se seznani z vsemi potrebnimi podatki mu omogočimo mentorja. Vendar pa nekateri mentorji zaradi preobremenjenosti ali pa iz kakšnih drugih razlogov ne odigrajo svoje vloge in pripravnik ostane prepuščen sam sebi in išče razlage oziroma odgovore na vprašanja sam pri vodjih oddelkov, služb, obratov ipd. V večini primerov sicer dobi ustrezno strokovno razlago, medtem ko o samoupravni praksi in družbenopolitični dejavnosti ni dovolj seznanjen. Nedvomno tako ravnanje negativno vpliva na njegovo prizadevnost in ne nazadnje na nje- gov odnos do delovne sredine. Ne glede na dejansko stanje in na vse naštete probleme in težave pa moramo upoštevati, da mladi vseeno želijo delati v mladinski organizaciji, toda treba je najti prave metode za delo z njimi. Mlade ljudi je potrebno vključiti v delo mladinske organizacije tako, da vsak najde svoje mesto v njej. V prihodnosti bo morala prav komisija za idejnopolitično delo mladih odigrati s svojim delom večjo vlogo, da bomo dvignili moralno in idejnopolitično delo mladih v naši delovni organizaciji, kajti pred 11. kongresom ZSMS nas čakajo zelo zahtevne in odgovorne naloge. Morali pa se bomo tudi maksimalno udejstvovati pri naporih za gospodarsko stabilizacijo pri nas v DO EMO, vendar pa ne le mladi, temveč vsi člani našega kolektiva. Novo izvoljeni člani koordinacijskega sveta ZSMS v DO EMO 1. PREDSEDNIK: SAMARDIČ Sead, rojen 11. 2. 1957, zaposlen v tozdu FRITE; 2. SEKRETAR: ZUPANClC Breda, rojena 1953, zaposlena v zunanji komerciali — uvoz; 3. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA IDEJNOPOLITIČNO DELO: ČOKL Brigita, rojena 1954, zaposlena v organizacijski službi; 4. PREDSEDNIK KULTURNE KOMISIJE: SEMOLIČ Andreja, rojena 1956, zaposlena v zunanji komerciali; 5. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO: BRATUŠEK Majda, rojena 1960, zaposlena v posebni finančni službi — saldakonti: 6. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA SLO IN DS: FEDERNZ-BERG Ivan, rojen 1954, zaposlen v zunanji komerciali; 7. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA OBVEŠČANJE IN PROPAGANDO; VRABIČ Vlasta, rojena 1958, zaposlena v pravni službi. Poleg navedenih pa so člani koordinacijskega sveta ZSMS DO tudi predsedniki osnovnih organizacij ZSMS TOZD in DSSS (po pravilih o organiziranju občinske organizacije ZSMS v Celju). ČLANI KOMISIJ PRI KS ZSMS EMO Komisija za idejnopolitično delo: Cokl Brigita, DSSS; Gajšek Režita, DSSS; Lorber Orodjarna; Bukovšek Mihaela, Kotli; Grešak Franc, Sonja, DSSS; Slak Iztok, Vzdrževanje; Spec Branko, Odpreski; Vilendečič Slobo- dan, Frite; Lednik Bojan, Posoda; Kneževič Boško, Emokontejner in Goričan Milan, Radiatorji. Komisija za obveščanje in propagando: Vrabič Vlasta, DSSS; Artiček Branka, DSSS; Verbovšek Jolanda, DSSS; Marzidovšek Vlado, Kotli; Tavzes Zvonko, Odpreski; Novo izvoljeni predsednik KS Sead Samardžič je podal program aktivnosti za obdobje 1981—1982 Mladinke in mladinci so soglasno potrdili in izvolili nove člane koordinacijskega sveta Plesko Alenka, Frite; Milenkovič Zika, Posoda; Kopin-šek Branko, Radiatorji in Besednjak Marko, Vzdrževanje. Komisija za šport in rekreacijo: Bratušek Majda, DSSS; Zučko Vanja, DSSS, Tkalčič Irena, DSSS,- Mlinar Darko, Orodjarna; Trajkovski Dani, Kotli; Furman Franci, Odpreski; Samardič Ana, Frite; Koštomaj Margareta, Posoda; Cocej Peter, Emokontejner in Tepež Vojko, Vzdrževanje. Komisija za SLO in DS: Federnzberg Ivan, DSSS; Samardič Sead, Frite; Šiš- manovič Zoran, Orodjarna; Verdev Branko, Kotli; Jur-gec Janez, Odpreski; Krajnc Štefka in Užmah Helena, Posoda; Šket Branko, Emokontejner in Grmek Anton, Vzdrževanje. Komisija za kulturno dejavnost: Semolič Andreja, DSSS; Šumak Stanka, DSSS; Galič Tanja, DSSS; Gaber Darko, Orodjarna; Rezar Milena, Kotli; Bednjički Marjan, Odpreski; Vončina Tanja, Frite; Jazbinšek Igor, Posoda; Lah Majda, Emokontejner in Kumer Franc, Vzdrževanje. Program dela koordinacijskega sveta ZSMS DO EMO Celje za leto 1981 Vsebina programa zajema skupne interese vseh o-snovnih organizacij ZSMS TOZD in DSSS ter komisij, ki delujejo pri koordinacijskem svetu ZSMS DO EMO. Program dela zajema naslednja področja: I. SAMOUPRAVNI ODNOSI 1. Spremljanje dela in ocena delovanja delegatov, delegacij OOZSMS TOZD. Spremljanje dela in ocena delovanja mladih, ki so vključeni v samoupravne organe in DPO v TOZD in na nivoju DO. Nosilec: sekretar OOZSMS in komisija za IPD Rok: najmanj dvakrat letno (oziroma po potrebi) 2. Iniciativa za sprejemanje in spreminjanje že sprejetih samoupravnih splošnih aktov, organizacija razprave in oblikovanje stališč. Nosilec: predsednik OOZSMS, komisija za IPD v povezavi z ostalimi DPO v TOZD Rok: stalna naloga — spremljanje 3. Spremljanje dela in ocena delovanja samoupravnih organov v TOZD, DO. Nosilec: predsednik OOZSMS in komisija za IPD Rok: stalna naloga — spremljanje 4. Sodelovanje OOZSMS TOZD v pripravi za izvajanje referendumov, volitev in drugih akcij. Nosilec: predsednik in sekretar OOZSMS v sodelovanju z ostalimi DPO Rok: ob izvajanju omenjenih aktivnosti 5. Organizirati problemske konference mladih z določeno problematiko, ki se pojavlja pri delu mladih v OOZSMS, v DSSS, v TOZD oziroma v celotni delovni organizaciji. Organizacija in izvedba problemskih konferenc naj bi potekala skupaj za vse mlade v naši delovni organizaciji. Predvideva se v prihodnjem obdobju pet problemskih konferenc z naslednjimi temami: I. TEMA: Uresničevanje delitve OD po rezultatih dela Rok izvedbe — jesen 81 Zadolženi za izvedbo: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju s sektorjem za kadrovske in samoupravne odnose. II. TEMA: Kadrovska in štipendijska politika v DO EMO Rok izvedbe: september 81 Zadolženi za izvedbo: komisija za IPD, sekretar OO ZSMS III. TEMA: Stanovanjska problematika mladih v DO EMO. Rok izvedbe: oktober 81 Zadolžen za izvedbo: komisija za IPD, sekretar OO ZSMS IV. TEMA: Inventivna dejavnost mladih v DO EMO. Rok izvedbe: sredina decembra 1981 Zadolženi za izvedbo: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju z DIATI in sektorjem razvojne in investic. dejavnosti. V. TEMA: mladi in prosti čas Rok izvedbe: marec 1982 Ostale teme pa se bodo določile oziroma oblikovale sproti, glede na aktualnost določene problematike. II. EKONOMSKI ODNOSI: 1. Organizacija in izvedba razprave ter sprejemanje stališč o osnovah letnega plana TOZD, DSSS in DO. Nosilec: predsedstvo OOZSMS TOZD, v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami Rok: stalna naloga 2. Mesečno spremljanje izvajanja planov TOZD, DSSS in DO kot celote, razprave o zaključnem računu. Nosilec: predsedstvo OOZSMS, v sodelovanju z u-streznimi strokovnimi službami Rok: ob mesečnih in periodičnih obračunih 3. Svobodna menjava dela med TOZD in DSSS — obravnava poročil Nosilec: predsedstvo OOZSMS Rok: stalna naloga (Nadaljevanje na 7. strani) Poslovni pokazatelji v juniju 1981 (primerjava na gospodarski plan) Plan proizvodnje po količini je bil dosežen 104 l0/'o, po vrednosti pa 110%. Odstotek izvršitve količinskega plana proizvodnje po tozd je bil naslednji: Frite 105 %, Posoda 92%,, Radiatorji 111 %, Kotli 83 %, Odpreski 96%, Tobi 105%,, Emo-kontejner 113%. Odstotek izvršitve vrednostnega plana proizvodnje po tozd je bil naslednji: Frite 109%, Posoda 82%, Radiatorji 108%,, Kotli 272 %, Odpreski 103%, Orodjarna 150 %, Emokontejner 117%, Tobi 99%, Vzdrževanje 100%, in ERC 101 %. PRODAJA Plan eksterne prodaje je bil dosežen 134%. OSEBNI DOHODKI Povprečni neto OD na eno uro (brez hranarine) je bil v juniju 51,77 din. Konference so se udeležili tudi nekateri predstavniki ostalih DPO naše DO ter sekretar Občinske konference ZSMS Celje tovariš Albert Lebič solucije v gospodarskem razvoju Celja 1980; — razprava o osnutku resolucije o izvajanju plana 1981 Celje; — priprave na razpravo o zaključnih računih 1980 (v temeljnih in delovnih organizacijah) ; — prehrana delavcev med delom; — razprava za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavi- delo aktiva pri OK ZKS Celje Delo aktiva komunistov delavcev pri Občinski konferenci ZKS Celje katerega člana sla tudi delavca naše delovne organizacije tovariš Kovačič Gusti in tovariš Klenovšek Viki je bilo v minulem obdobju od januarja 1980 pa do konca junija letos izredno plodno. V omenjenem obdobju se je aktiv KDNP redno sestajal in obravnaval naloge, katere si je zastavil v svojem programu. Obravnavana pa so bila tudi gradiva katera so bila posredovana s strani OK ZKS Celje in CK ZK Slovenije. Uspešno komunistov delavcev Pozitivno lahko ocenimo, da se je polovica članov aktiva vključila v aktivnost kot integralni del najbolj naprednega dela delavcev komunistov v Celju. Tako je sekretariat pripravljal delo aktivu, ki se je sestajal pred sejami aktiva. Na rednih sejah so bila obravnavana gradiva, ki so bila predhodno posredovana v večini primerov vsem članom aktiva KDNP. Ugotoviti moramo, da je bilo delo aktiva v omenjenem obdobju dokaj uspešno, zlasti pri posameznih nalogah. Kljub temu, da so se pojav- ljale težave s sklepčnostjo, so tisti člani, ki se redno udeležujejo sej izredno aktivni in so s svojimi prispevki pripomogli k oblikovanju predlogov za seje OK ZKS Celje. Sprejeti predlogi so bili posredovani tudi OO ZK delovnih organizacij in temeljnih organizacij v združenem delu. V aktivu je do nastalih vprašanj vladala enotnost, ki je prispevala k bistveno lažjemu delu aktiva in v neposrednih samoupravnih delovnih skupinah. Naloge so bile naslednje: — informiranje delavcev, kot eden izmed pogojev za odločanje delavcev v procesu političnega in samoupravnega odločanja; — nagrajevanje po delu (vrednotenje fizičnega, KV in VK dela); — problematika režijske delovne sile (v DO in širši družbeni skupnosti); —• odnosi med temeljnimi organizacijami v DO; — problematika s preskrbo repromaterialov in rezervnimi deli (temeljijo na manjšo proizvodnjo); — delovanje samoupravne delavske kontrole; — vloga delegatskega sistema; — vloga družbenopolitičnih organizacij; — stabilizacijska problematika (to so zlasti izostanki z dela, medsebojni odnosi, organizacija dela, tehnologija, štednja z repromate-riali, notranji transport, inovacijska dejavnost, problematika priprave dela, čim večji izkoristek delovnega časa itd.); — stanovanjska problematika v Celju; — kadrovska vprašanja DPO; — problematika zaposlovanja delavcev ter poseben poudarek na vrednotenje poklicev v odnosu do režijskih delavcev iste kvalifikacije; — socialna problematika; —- priprave na srednjeročno planiranje 1981—1985 in razprava o izvajanju re- je: a) vsebinske priprave, b) razprava o osnutku resolucije za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije; — kadrovske spremembe v aktivu KNDP, — sprejem delovnega programa za naslednje obdobje. V času izvajanja programa v obdobju je bil prisoten tudi problem udeležbe. To velja verjetno pripisati dejstvu, da so osnovne organizacije ZK v Celju ponekod slabo kadrovale, ter da ne polagajo dovolj pozornosti o udeležbi kandidatov na sejah aktiva KNDP, kakor tudi da ne zasledujejo povratnih informacij o delu aktiva. Predvsem bo v bodoče potrebno pri kadrovanju v aktiv KDNP izvoliti člane, s katerimi bo mogoče zagotoviti izvajanje nalog in priporočil tovariša Tita iz leta 1972, ko je dal pobudo za ustanovitev aktivov delavcev komunistov iz neposredne proizvodnje pri Občinskih konferencah ZKJ. G. U, FRANČEK KNEZ: TABOR 5 užna stena Lhotseja blizu smrti Skalna stena na poti v tabor 5 Po kosilu odhajava z Matij evcem na enko, skoraj ne mine dan, da ne bi snežilo, tako je tudi danes. Vsega hudega naju reši šele snežna luknja na enki. Spala sva dolgo, celo do osmih, zatem počasi kreneva proti taboru dve, vreme je slabo. Splezava čez skalno stopnjo »Daljnogleda« in že naju u-jame sneženje, spusti se megla, v vetru plešejo snežinke. Mine nekaj ur da doseževa varno zavetje tabora dve. Jasno in neznansko hladno jutro je ko krenemo proti taboru tri, spremljata naju dva dobra nosača. Po nekaj urnem plezanju se namestimo v snežni luknji tabora tri. Ker smo žejni in lačni se lotimo kuhanja. Skuham puding in čaj, večjih stvaritev v tej disciplini ne bi zmogel. Najina nosača pa sta na tem področju prava umetnika, skuhata »campo«. Ponudita nama, vendar teh čudnih žgancev pojem le malo. Ko se zmrači se vsi skupaj tlačimo na tesnem ležišču, ker nobeden noče spati v šotoru, tako je spa- Sotor — bivak v taboru 5 nje prava mora. Noč pre-dremamo kakor stare sove. Počakamo še da posije sonce in je topleje, šele takrat odrinemo proti taboru štiri. Plezamo po snežišču mimo ogromne previsne stene. Napredujemo počasi čez stopnje in sipka snežišča do snežne luknje tabora štiri. Nosača se od tu vrneta v bazo. Ostaneva sama. Hladen veter mi z vsakim novim korakom vse bolj ohlaja prste rok in nog, ko visim na vrveh v skalnem stebru nad taborom štiri. Od tu vodi vertikalna prečnica levo v zasnežene žlebove. Izpostavljenost je silna, stena izginja strmo navzdol v enem samem zamaku se vidi spodnji rob, ki je niže več kakor dva kilometra. Nad zasneženimi žlebovi na robu snežišča počakam Matijev-ca, čudovit pogled se odpre na snežišča nad menoj, na ogromno steno in položne grebene in skrivnostni rumeni pas. Malo posediva, zatem gaziva naprej, sneg se globoko udira. Ob devetih sva na koncu pritrjenih vrvi in na začetku rumenega pasu. To je zanimiv pas, ki poteka vzdolž zgornjega dela stene in je ves rumen. Sva na višini okoli osem tisoč metrov. Iz nahrbtnika vzamem vrv in si jo pripnem za pas. Vanja varuje, plezam po sipkem snegu, dvomljive trdnosti, počasi zdelujem rumeni pas, imava srečo, da je čez njega snežišče. Po šestdesetih metrih zmanjka vrvi, imam precej težav, da jo lahko pritrdim v skale, ki mole iz snega. Spusti se megla in sneži, vrnem se k Matijevcu, Šotor in vse ostalo pritrdiva na vrv, vsipljejo se manjši plazovi, zato hitiva. Spuščava se po vrveh, razbesni se silna nevihta. Pršič plazi s kalnih sten, močni sunki vetra pa ga nosijo z vseh mogočih strani. Megla se zgosti, ne vidiš ničesar, le čutiš ledene kroglice, ki bičajo z vseh strani. Obraz se mi vse bolj ledeni, vedno bolj in bolj me zebe. Ogromni plazovi zasipujejo vrvi, da jih s težavo izvlečem izpod snega. Vendar se najin beg proti taboru štiri hitro konča, pri vztopu v žlebove nama je umik odrezan. Po kaminu, kakor odtočnem žlebu teče slap snega. Vrv, ki je napeta v curek, se trese, kakor v silnem vetru. Po nekaj minutah imam občutek, da stojim ob curku velikega slapa. Tako stojim morda pol ure in več, ko me dohiti Vanja. Skupaj čakava, čas mineva a končno se curek le zmanjša, zato se zapodiva navzdol po vrveh. Spuščam se navzdol, kupi snega letijo čezme, šele ko zavijem iz žleba vem, da sem preživel. Spustim se še dvakrat navzdol in že se stlačim v luknjo tabora štiri, kmalu ves bel prisopiha tudi Vanja. Sledi mučno in mrzlo slačenje zaledenele opreme in obleke. Do jutra nekako le sčarava, da je obleka delno suha. Ura je že osem, čeprav posije sonce, je mrzlo, močan hladen veter nosi oblake novega snega. Vseeno zlezeva iz luknje in v skalni steni nad taborom o-besiva jamarsko lestev. Fiksiram lestev s klini, hkrati pa me strahovito zebe v prste. Ko končam, vzamem nahrbtnik in se pričnem spuščati v bazo. Šele, ko sem daleč pod taborom tri začutim prste. Dnevi počitka hitro minevajo, z Matijevcem zopet lezeva na tabor ena. Vreme ni bilo še nikoli lepo, pa tudi danes ni, sneži in grmijo plazovi. Zdani se, pripravim se za odhod, krenem bova v šotoru ostala zaved-name se sesuje kup snega, lepo, danes sneži že zjutraj. Z Matijevcem ostaneva prikovana v tabor za ta dan. Tudi danes ni nebo kristalno, še vedno se plazijo o-koli sive megle, vendar je više zgoraj lepo. Krenemo proti taboru dve, z menoj naj bi šla dva nosača, vprašam ju če gresta, pa mi eden Besed ne jemljem resno, le odgovori, da, ampak v bazo. kot dobro šalo. Odidem naprej gazim na novo zapadli sneg, više zgoraj v stopnji »Daljnogleda« pa me zasip-ljejo manjši plazovi. Vzpenjam se hitro, da bi se rešil nesrečnih plazov. Hitro prečkam plaz, kjer sem varen, zagrne me megla in Mine nekaj ur, da sem v taboru dve, čez eno de tudi Vanja, sam mi je jasna kruta resnica. Vreme je danes solidno, oblačno, sneži pa le ne. Razen svoje opreme si otovoriva še vsak po bombo kisika in kreneva proti taboru tri. Vzpenjava se po vrveh, nahrbtnik me neusmiljeno pritiska k tlom. Bolijo mišice, garanje, da je kaj, preklinjam nosača in svojo bedo, vendar kmalu utihnem, ker mi zmanjka kisika. Počasi gre navzgor, nekje na polovici žleba že blizu tabora se razbesni nebo. Precej časa mine, da se razkadijo oblaki in posije sonce, postane mirno in vroče. Vzpenjam se naprej, nekajkrat se še prikradejo megle, za trenutek posneži, tako do- sežem tabor tri. Pride tudi Vanja, Beni pa se bolan vrača v bazo. Sonce že dolgo osvetljuje pobočja nad taborom tri, z Vanjem kreneva proti štirki, med potjo srečava Stipeta, utrujen stopa v bazo. Midva gaziva navzgor do luknje štirke. Ravno ko namestiva v tabor, se prikradejo pošastni oblaki in zakrijejo steno ter sneži. 2e zgodaj zjutraj sopiham v skalni steni nad taborom, visim na vrvi kakor pajek, vsak meter je neznansko naporen. Lovim mrzel jutranji zrak, počasi gre navzgor, zelo me zebe, stena ostane zadaj, prikažejo se ponovno tista zoprna snežišča. Dolgo gaziva, da z Matijevcem doseževa tabor pet. Šotor je nekje zasut pod snegom, zagrne naju megla in piha močan veter. Kopljeva kakor krta, sneži, veter nosi sneg na vse strani. Končno odkopala sva šotor, pa ne za dolgo. Vsuje se plaz. Še stojim vendar zasut s šotorom vred do pasu. Poizkusiva znova, kopljeva in kopljeva uro, morda več, plaz nama vedno znova zasuje šotor. Končno nama uspe, da zlezeva v šotor. Ko zlezem v šotor, je v njem temno, vse mokro, iv-nato in ledeno, kakor v hla- dilniku. Tlačiva se v majhen prostorček, končno le bedno obsediva vsak na eni strani. Nekaj časa tako sedim, zatem opazim, da mi primanjkuje kisika, zato Matijevcu rečem, ki je pri izhodu, da odmeče sneg. Z roko poizkusi narediti rov, čeprav je velik ne seže do površine snega, zato začne kopati, sneg leti v šotor. Tako koplje, od napora se nekajkrat sesede nazaj v šotor, dokler se dokončno ves hropeč ne sesede zraven mene in mi v hropenju pove, da ne more več. Zavem se, da če ne skopljem rova sam, k vhodu, odgrnem platno in no. Splazim se čez hropečega Matijevca in se zagrizem v sneg, kopljem navzgor in pri tem izgubim očala in kapo. Z zadnjimi močmi prikopljem na površje snega. Naslonim glavo na površino, pred očmi pa mi zaplešejo kolobarji. Počasi je vse dobro, zlezem na površje in odmečem sneg od šotora. Zavem se, da je razlika med življenjem in smrtjo zelo majhna. Dopisujte v naše glasilo Obvestilo članom kolektiva Na pobudo IO OOZS vseh TOZD v naši DO je predsedstvo KOOZS sprejelo sklep, da se organizira skupinski ogled — Hiše cvetja v Beogradu. Ogled je organiziran v aranžmaju TTG Celje s posebnim vlakom. Odhod vlaka se predvideva dne 16. 10. 1981 ob 21.00 uri iz Celja. Prihod vlaka v Beograd 17. 10. 1981 ob 6.00 uri. Zajtrk na vlaku. V Beogradu nas bodo pričakali avtobusi z vodiči. Po kratkem ogledu mesta se odpeljemo na Dedinje, kjer bomo obiskali Hišo cvetja — zadnje prebivališče našega dragega tovariša TITA. Sledi' ogled muzeja — 25. maj —- nato se odpeljemo z avtobusi na AVALO. Po o-gledu AVALE ogled vojnega muzeja na KALAMEGDANU. Predvideno je, da je čas od 18. -^20. ure individualni o-gled mesta, nato ob 20,30 dri odhod vlaka proti Celju. Na vlaku večerja. Cena izleta je 1290.- din. Člani kolektiva lahko prijavijo tudi svojce. IO OOZS v posameznih TOZD bodo za svoje člane organizirali, oziroma krili stroške kosila (180,- din za posameznika). Po sklepu predsedstva KO OZS lahko udeleženci izleta poravnajo ceno izleta v Štirih mesečnih obrokih. I. obrok Avgust 17/08 320.-din II. obrok September 17/09 320.- din III. obrok Oktober 17/10 320.. din IV. obrok November 17/11 330,- din Prijavnice za izlet, ter druge informacije dobite pri predsedniku IO OOZS TOZD. Rok prijave — 31. 7. 1981 Sklepi II. redne seje stanovanjskega odbora EMO Stanovanjski odbor naše delovne organizacije je imel 26. junija 1981 svojo II. redno sejo. Na njej so pregledali realizacijo sklepov zadnje seje odbora, obravnavali prošnje za podelitev dolgoročnih kreditov za individualno gradnjo in adaptacijo, opravili razdelitev teh sredstev, na koncu pa so obravnavali še tekoče zadeve. Posredujemo vam sklepe s te seje: Točka 1 Sklepi zadnje seje stanovanjskega odbora so realizirani oziroma so v realizaciji. Točka 2 Posojila za adaptacijo obstoječih objektov v višini 700.000 din, se razdeli naslednjim prošnikom, ki izpol- njujejo pogoje natečaja: din 1. Koštomaj Vinko, Angela — TOZD posoda 20.000 2. Žižek Jožica, Marjan — TOZD posoda 40.000 3. Drame Jožica — DSSS 30.000 4. Vrbek Alojz — TOZD odpreski 20.000 5. Bincl Katarina —- TOZD posoda 40.000 6. Dimeč Franc, Jožica — TOZD posoda 40.000 7. Vidmar Alojz, Marija — TOZD posoda 40.000 8. Podhraški Jože — DSSS 50.000 9. Apotekar Vinko — TOZD Posoda 30.000 10. Bovha Franc, Silva — TOZD posoda 40.000 11. Planinšek Janko, Ana — TOZD Posoda 50.000 12. Zagožen Danijel — TOZD Emokont. 30.000 13. Žvižej Leopoldina, Daniel — TOZD posoda 60.000 14. Zavšek Štefka — TOZD posoda 20.000 15. Kristanšek Alojz — TOZD kotli 20.000 16. Zalokar Mirko, Elica — TOZD radiatorji 20.000 17. Čakš Marjan — TOZD posoda 30.000 18. Koštomaj Rozika — TOZD posoda 30.000 19. Kovač Jožica — TOZD posoda 20.000 20. Kopinšek Vinko — TOZD odpreski 30.000 21. Fidler Nežika — TOZD posoda 20.000 22. Blažič Ivan — DSSS 20.000 700.000 Zaradi neizpolnjevanja pogojev natečaja za adaptacijo in minimalnih sredstev, se vloge spodaj navedenim prosilcem zavrnejo: 1. Reberšak Stanko, Silva — TOZD radiatorji 2. Šešelj Ivan — TOZD odpreski 3. Fijavž Jožica — TOZD kontejner 4. Lipovšek Martin — TOZD orodjarna 5. Reberšak Ferdo — TOZD radiatorji 6. Pesan Mihael — TOZD posoda 7. Kos Danilo — TOZD kontejner 8. Golob Ivan — TOZD kontejner 9. Krajnc Maks — DSSS 10. Podvezanec Ema — TOZD posoda 11. Mijošek Boja -— TOZD posoda 12. Koštomaj Danica, Franc — TOZD posoda 13. Landekar Martina — TOZD posoda Zaradi neurejene dokumentacije za adaptacijo, se zavrnejo prošnje naslednjim prosilcem: 1. Apat Alojz — TOZD vzdrževanje 2. Drovenik Jože — TOZD posoda 3. Krajnčan Karl — TOZD posoda 4. škratek Ivan —• TOZD posoda 5. Vodišek Jože — TOZD posoda 6. Stramšek Ljudmila — TOZD posoda 7. Geršak Ivan — TOZD kontejner Zaradi dosega zgornje meje možnega zneska posojila za adaptacijo (80.000 din), se prošnje naslednjima prosilcema zavrnejo: 1. Vrečar Maks — TOZD posoda 2. Jeseničnik Pavel. Angela —- TOZD posoda Posojilo za novogradnjo v višini 3,300.000 din, se razdeli naslednjim prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje na- tečaja: din 1. Tifengraber Helena, Jože — TOZD vzdrž. 110.000 2. Kokalj Marjan, Inge — DSSS 100.000 3. Bajc Vlado — TOZD posoda 50.000 4. Leban Danijel —- TOZD vzdrževanje 80.000 5. Češnjevar Rozalija — TOZD posoda 40.000 6. Flajs Harold — DSSS 50.000 7. Krameršek Franc — TOZD radiatorji 20.000 8. Fendre Franc — TOZD posoda 50.000 9. Jutršek Stanislav — TOZD posoda 50.000 10. Švab Marjan — TOZD orodjarna 50.000 11. Lah Štefan — TOZD kotli 55.000 12. Klukej Doroteja — TOZD posoda 30.000 13. Suholežnik Erna, Marjan — TOZD posoda 80.000 14. Memič Marija — DSSS 55.000 -15. Lužar Ivan — TOZD kontejner 70.000 16. Štrubej Martin — TOZD posoda 70.000 17. Žagar Antonija — TOZD posoda 50.000 18. Moškotelec Ivan, Erna — TOZD posoda 90.000 19. Maček Cecilija — TOZD posoda 60.000 20. Jug Martin, Danica — TOZD posoda 70.000 21. Velenšek Štefan — TOZD posoda 60.000 22. Maček Peter, Frančiška — TOZD kontejner 90.000 23. Kristan Milan — TOZD kotli 60.000 24. Junež Majda — TOZD posoda 60.000 25. Aršek Josip — TOZD vzdrževanje 50.000 26. Gobec Slava — TOZD posoda 60.000 27. Dolar Adolf —■ TOZD posoda 30.000 28. Čander Nada — TOZD posoda 40.000 29. Beltram Branko — TOZD posoda 60.000 30. Aškerc Vera, Franc — TOZD posoda 90.000 31. Vidmar Gabrijel — TOZD kotli 60.000 32. Grobin Bosa — DSSS 70.000 33. Otvar Fartin —- TOZD posoda 20.000 34. Drač Olga — DSSS 30.000 35. Jager Ivan — TOZD kontejner 50.000 36. Gaber Jože — TOZD posoda 40.000 37. Dakušič Milan — TOZD odpreski 30.000 38. Širovnik Marija — DSSS 40.000 39. Vukadin Ivan — TOZD kotli 60.000 40. Čakš Marjan — TOZD orodjarna 40.000 41. Zver Marija — TOZD posoda 30.000 42. Ljubek Vladimir —- TOZD vzdrževanje 40.000 43. Balas Marija, Cveto — TOZD posoda 40.000 44. Kukovič Silvo — TOZD frite 50.000 45. Koštomaj Karl — TOZD odpreski 40.000 46. Kovač Jože — TOZD kontejner 30.000 47. Gajšek Ivan — TOZD posoda 40.000 48. Knez Marija • TOZD posoda 40.000 49. Fedlin Franc — TOZD posoda 20.000 50. Vindiš Janko — TOZD orodjarna 40.000 51. Špes Ana, Anton — TOZD posoda 70.000 53. Železnik Vera —- TOZD posoda 40.000 54. Tanšek Milan — TOZD kontejner 50.000 55. Zidar Vinko — TOZD odpreski 40.000 56. Perkovič Drago — TOZD radiatorji 50.000 57. Turnšek Marta — DSSS 50.000 58. Gaber Anton, Dragica — TOZD posoda 30.000 59. Črepinšek Olga — TOZD posoda 40.000 60. Gaber Ivan, Slavica — TOZD posoda 50.000 61. Vinder Irena — DSSS 40.000 62. Kobe Brigita — DSSS 40.000 63. Pantner Anton — TOZD kontejner 30.000 64. Koprivc Mihael — TOZD posoda 30.000 65. Vengust Dragica — DSSS 30.000 66. Pavlič Fanika — TOZD kontejner 30.000 Zaradi prenizke mase razpoložljivega denarja 4,000.000 din in velikega števila prosilcev (145 prosilcev) je zaprosilo za ca. 18,000.000 din), rešenega stanovanjskega problema in nizke stopnje gradnje (1. faza in II. faza), zaradi neurejene gradbene dokumentacije, dosega že zgornje meje razpisanega posojila za gradnjo (150,000.000 din), se naslednjim prosilcem v letošnjem natečaju zavrnejo prošnje: Starovasnik Irena, Štefan, Sojč Jožica, Falnoga Vuka-dinka, Golavšek Stanko, Miheljak Boris, Lesnikar Marija, Grašič Alojz, Kolar Magdalena, Iršič Anton, Lenart Adolf, Antonija, Jošt Franc, Zorko Leopold, Kresnik Alojz, Sffire-čnik Milan, Gorjup Silvo, Selič Ivana, Štrajhar Marija, Bratina Vlado, Kramaršek Franc, Romih Franc, Bračun Marta, Križnik Marjan, Kolar Ana, Pišek Franc, Drama Drago, Zajc Jože, Korošec Herman, Vrane Anton, Gregl Alojz, Čuvan Vlado, Božič Zoran, Beltram Marjan, Čmaje Ivanka in Novak Vinko. Točka 3 Pristopi se k podpisu pogodbe s Kovinotehno Celje, o soudeležbi v višini 50 % vrednosti stanovanja za Grilanc Andreja iz TOZD orodjarna. Sredstva so rezervirana po planu za leto 1981. Predsednik stanovanjskega odbora RAMŠAK MILAN Križanka št. 6 1 2 S k 5 6 7 8 ■ a 10 H' ■ 12 iT" ■ IS (6 \i ■ 16 lo 20 ■ 21 aa. 2* 24 25 ■ 26 2? ■ 2« 29 30 ■ 31 & ■ 33 34 ■ 36 34 4# 36 i i 39 to M hiL VODORAVNO: 1. naselje v s. v. Sloveniji na Murskem polju, 9. hribovje v sev. robu Liškega višavja (velika in mala), 10. pamet, razum, 12. idol, napačni bog — priimek indonezijskega politika (Adam), 13. moški okras pod nosom, 15. glavno mesto afriške države Togo, 16. del stopala, 18. las brez barve, 19. vrsta psa, 21. dušik, 22. rimsko 50, 23. svincu podoben kemični element zelo strupenih spojin, 26. uprava javne varnosti, 28. reka na Gorenjskem, 29. ovčje ali kozje usnje za ročne torbice in aktovke, 31. Mongolski poglavar, 32. Italija, 33. žensko ime, 35. začetnici imena in priimka znanega izumitelja na področju elektrotehnike — umrl v ZDA 1943 — rojen v Liki, 36. priimek mariborske operne pevke (Otta), 39. prva črka, 40. predlog, 41. tromestno število, 42. osemnajsta črka. NAVPIČNO: 1. naselje v Zg. Savinjski dolini središče splavarstva, 2. jod, 3. učenje, 4. tovarna v Mariboru, 5. poldragulj lepe spreminjajoče barve iz silicijeve kisline z vodo, 6. 148 km2 velik otok v grškem otočju Ki-kladi — Egejsko morje tudi melodika, 7. izločen, odstranjen, 8. kripta, krsta, 11. socialna žuželka iz rodu ko-žokrilcev, 14. nehoteno boleče krčenje posameznih mišic hkrati, 17. zmikavt, 20. priimek beograjske filmske PROGRAM DELA KOORDINACIJSKEGA SVETA (Nadaljevanje s 4. strani) IU. IZOBRAŽEVANJE 1. Sodelovanje pri vključevanju naše delovne organizacije v sistemu usmerjenega, izobraževanja. Zadolženi: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju s sektorjem za kadrovske in samoupravne odnose 2. Sodelovanje pri pripravi programa izobraževanja mladih delavcev za delo v samoupravnih organih in drugih družbeno političnih organizacijah v TOZD, DSSS oziroma DO kot celoti. Nosilec: komisija za IPD, sekretar OOZSMS v povezavi s sektorjem za kadrovske in samoupravne odnose (oddelek izobraževanja). Rok: 1. 4. 1981 — priprava programa 3. Vključevanje delegatov v izobraževalne akcije, ki so v DO ali izven nje Nosilec: komisija za IPD, sekretar OOZSMS, sektor za kadrovske in samoupravne odnose (oddelek izobraževanj a) — poteka v skladu z njihovimi odgovoren za delo predsednik — odgovoren za delo predsednik IV. DELO KOMISIJ programi dela. Komisija za IPD — komisije Komisija za kulturo komisije Komisija za šport in rekreacijo — odgovoren za delo predsednik komisije Komisija za SLO in DS —odgovoren za delo komisije predsednik komisije Komisija za informiranje — odgovoren za delo komisije predsednik V. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE Vključevanje mladih iz OOZSMS TOZD v mladinske delovne akcije organizirane na občinskem, republiškem in zveznem nivoju. Zadolžen: predsedstvo OOZSMS v sodelovanju z o-stalimi DPO v DO in organi OK ZSMS Rok: v skladu s programom OK ZSMS Celje igralke (Eva), 24. hladno strelno orožje — izstrelek puščica, 25. okamenela smola, 26. hotel, kavarna in pivovarna v Ljubljani, 27. vdor, nasilen vstop, 30. latinsko ime za janež, 34. star Slovan, 37. kemični simbol za natrij, 38. kratica za alpinistični odsek. Slavi REŠITEV KRIŽANKE št. 5 VODORAVNO: 1. Dvor- šak, 7. svarje, — r, 12. sti-pulacija, — n, 15. EK, 17. Vladimira, 18. KC, 19. VOS, 21. očarati, 22. kri, 23. Amer — i, 25. iti, 26. kraj, 27. čeden, 29. aki, 30. Kropa, 31. aritmika, 33. toksin, 34. CMI, 35. lc, 36. TOZ — n, 37. Bienale, 39. traktat, 43. ranar, 44. SV, 45. KLO — r, 46. alt, 47. naiven, 51. obli, 53. ZE, 54. kapsula, 55. bira, 56. DN, 57. RV, 58. T, 59. Irka, 61. SS, 62. A, 63. Kate, 65. ateist, 67. čaršija, 68. Aksakov. NAVPIČNO: 1. drevača, 2. os, 3. RTV, 4. Šilo, 5. A-pači, 6. kuda, 7. Sciti, 8. viri, 9. Aja, 10. ta, 11. Encijan, 13. Lirika, 14. Amati, 16. komercialen, 18. Krapina, 20. sediment, 22. kros, 24. retina, 26. Krk, 28. NM, 29. akcesist, 30. Kozak, 32. Ill, 33. tor, 36. TT, 38. Arnav-ti, 40. klobasa, 41. TOBI, 42. trias, 44a. VVU, 48. AP, 49. elita, 50. narek, 52. LRS, 54. Kraš, 60. kis, 63. KR, 64. ej, 66. TK, 69. O, 70. V. KADROVSKE VESTI od 1. 6. 1981 do 30. 6. 1981 Sprejeti na delo: Bevc Pavla, Zalokar Milena —4ozdT)SSS; Bukšek Marija, Stevanič Mile, Šarlog Pero, Grmovšek Jože, Lovašjč Tomislav, Kozmus Janko, Kvenderc, Mihael, Preložnik Janez, Maksimovič Jelenko — vsi tozd Posoda; Ocvirk Franc, tozd Kontejner; Savatič Radiša, tozd Kotli; Topolšek Jože, tozd Odpreski; Ramšak Jože, tozd Vzdrževanje. Iz DO so odšli: Curk Vida, Šučur Mira, Banfič Ida, Gajser Darinka, Sivka Danica, Kavka Helena, Miholič Marija, Milošič Vinko, Cirar Robert, Dukič Mile, Mužar Branko, Piraku Isrnalj — vsi tozd Posoda; Pavič Viktor, Knez Karl, Korošec Jože, Slemenik Stanko, Malenčič Lazar, Mlinarič Franci — vsi tozd Kontejner; Šar-čevič Dragan, tozd Kotli; Mulej Dušan, Lutolli Bra-him — oba tozd Odpreski, Cukovič Čedomir, tozd Frite; Kuk Vinko, tozd Vzdrževanje; Anderlič Alojz, tozd Orodjarna. Upokojili so se: Košec Sonja, ulica 29. Novembra 11, Celje, dne 16. 6. 1981 iz Skupnih služb, Špeglič Marjan, Beli potok 7, Frankolovo, dne 9. 6. 1981 iz tozd Odpreski, Lebič Martin, Zadobrova 61a, Škofja vas, dne 13, 6. 1981 iz tozd Orodjarna. Umrl je: Založnik Slavko iz tozd Frite. Poročili so se: Belak Milena-Jevšnik, Dogič Milena-Ramovič, Gra-govac Dragolja-Salamadija — vse iz tozd Posoda ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta KARIA MAČKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje-in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Drago z družino Odprto 10-stezno 1 I **V V kegljišče Golovec Odbor kegljaške sekcije pri športnem društvu EMO, se je odločil za najem stez na novem keglji-ščuGolovec. V prihodnji sezoni namerava kegljaška sekcija sodelovati v občinski ligi. Ker je v naši DO vse večje povpraševanje po rekreativnem kegljanju v bolj ustreznem terminu, se je odbor odločil za najem stez enkrat tedensko, vsak ponedeljek od 15. do 19. ure na štirih stezah............... Redna vadb,a se bo pričela pod strokovnim vodstvom od 10. avgusta dalje. Vabimo vse ljubitelje kegljanja v novo kegljišče »Golovec«. Športni .pozdravi Odbor kegljaške sekcije EMO Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega ' sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Naš humor Sv£NŽS'K3CNŽNiSŽN3ilNŽX3\3^ Naš sodelavec se pelje z družino v vlaku na morje in je že čisto penast. Ko pride mimo sprevodnik, ga skuša pomiriti. »Ne jezite se, saj vidim, da se peljete na dopust!« »Kaj se vraga ne bi jezil! Na dopust že gremo, ja, pa se mi je najmlajši že polulal, drugi je lonček skozi okno vrgel, tretji je vozne karte požrl, vsi skupaj pa se narobe peljemo!« —0— »Pozdravljen, kolega! Si tudi ti na dopustu?« »Ah ne, jaz imam pa tako smolo, da sem že vsega porabil, sem moral pa zato v bolniško, ker je tako čudovito vreme.« Kupec je prišel v trgovino in ko mu je blagajničarka izstavila račun je sam za sebe skoraj obupan zamrmral: »Ah te cene!« »Dragi tovariš, že drugič se je izvedla akcija NNNP pa vas cene še vedno presenečajo, pa plače, te tudi?« mu je odgovorila blagajničarka. y X "N ****“,: — | »V' —• -*■■* . Jul • *?*$*># —**.10* Cim se potopim pod vodo, se spomnim na naše podjetje t Ko smo se pogovorili o njegovi zaposlitvi v naši DO, sem mu povedal, da vsaj polovica ljudi pri nas nič ne dela. Dejal je, da bi rad začel čimprej in da se bo potrudil in delal toliko kot večina. —0— »Se vam ne zdi čudno, da pričakujete otroka, ko vendar trdite da niste poročeni in da nimate prijateljev?« »Zakaj pa naj bi bilo to čudno, saj sem vendar v službi in imam šefa?« »Čuj, zakaj pa ti zadnje čase toliko piješ?« »Ja, to je pa zaradi tega, ker mi je neki prijatelj, ki je ekonomist in velja za zelo pametnega človeka, dejal, da je z alkoholom tako kakor s kreditom. Uživaš takoj, plačaš kasneje.« »Kadar je mož pijan, mu vse pade iz rok. Zato sem jaz nosila steklenice, on pa otroka.« Vodja obrata ima na razgovoru pleskarja. Očita mu njegove nepravilnosti, pa mu med drugimi reče: »Tudi s potrošnim materialom ne ravnate varčno.« »Kako da ne,« se zagovarja delavec, »saj pri pleskanju z barvo tako varčujem, da jo vsakič še nekaj lahko domov nesem.« Vodja varnostne službe na sestanku hvali enega svojih kontrolorjev. »Kar vzemite si ga za zgled,« pravi ostalim. »On vedno koga odkrije pri »murkslanju«, vestno opravlja svoje delovne naloge in preprečuje krajo.« Ker pa vodji samemu ni bilo jasno kako to kontrolorju uspeva, ga po sestanku povabi na razgovor: »No sedaj mi pa čisto po pravici in odkrito povej, kako to opaziš,« ga vpraša. »Veste tovariš vodja, to je pa tako, med dopoldne-vom grem po obratih in o-pazujem in če vidim nekoga, ki pridno, hitro in vestno dela, takoj vem, da dela za sebe, ker za tovarno ne bi tako garal.« Modre in manj modre V mreže penagrafov se vedno ujame majhna riba. Velika napravi luknje v njej. Samokritika je nehvaležna zato, ker tedaj človeku nihče ne ugovarja. Za vsako bolezen raste zdravilna zel. Vrednost in veselost sta sonce, pod katerim vse uspeva. Pismeni učijo nepismene, pol pismeni pa oboje. Človek je sočloveku vest, to je važno posebno takrat, kadar je eden nima! Imeti pamet ni dovolj. Treba je je imeti toliko, da se odpoveste, da je ne bi imeli preveč. Razmerja so tihe prisege, ki jih morala sicer ne obravnava, a jih praksa in zvestoba opravičuje. Zdravje prihaja od srca in bolezen do srca.