———— ■ ■ 1 jJnrenski dom Štev. 109 V Dublianl, 13. ma|a 1936 Mo t. italijanski protest zaradi podaljšanja sankcij Italija začasno zapustila ZN Ženeva. T3. maja. o. Med včerajšnje« kratko javno sejo, ki je trajala samo 20 minut, je svet ZN enoglasno, razen čilskega zastopnika, izglasoval resolucij«, po kateri se posvetovanja o abesinski zadevi odložijo na sejo, ki sc bo vršila 15. junija. Resolucija podčrtava mnenje, da ni nobenega poroda za to, da bi izpremenili ukrepi, ki so jih posamezne članice ZN izvedle sporazumno. S to resolucijo je bilo torej odločeno, da ostanejo sankcije v veljavi vsaj še nicsec dni. Italija je pričakovala, da bo svet ZN sankcije po zasedbi Abesinije takoj ukinil. Na prejšnjih sejah je italijanski delegat izjavil, da ne bo sedel za isto mizo s predstavnikom države, katere ni več. Ko je postalo jasno, da bo svet ZN kljub temu še razpravljal n abesinskem vprašanju, jc dala italijanska vlada baronu Aloisiju navodilo, naj se ne udeležuje več dela pri ZN. Ob začetku tajne seje je dobil glavni tajnik ZN Avenol obvestilo, da Aloisi s svojo delegacijo zapusti Ženevo. Italijanski delegacija je točno po napovedi že popoldne odšla iz Ženeve v Rim. Italija ne Izstopi iz ZN Ženeva, 13. maja. o. Odhod italijanske delegacije je vzbudil veliko presenečenje ter opravičeno bojazen za obstanek ZN. Kljub temu. da je bilo delovanje Italije dostikrat nasprotno duhu in načelom ZN, je vendar Italija kot zmagovita država po svetovni vojni s Francijo in Anglijo vzdrževala moralni ugled te ustanove. Zato je vladala v ženevskih krogih včeraj velika zaskrbljenost. Temu je tudi treba pripisovati dejstvo, da so abesinsko vprašanje takoj odstavili z dnevnega reda. Nekaj pomirjenja je v ženevske kroge, ki so se bali, da utegne Italija storiti usoden korak, prinesla izjava ugledne italijanske osebnosti, ki je dejala, da odhod italijanske delegacijo iz Ženeve ne pomeni naznanila, da namerava Italija izstopiti iz ZN. Smatrati je treba to dejanje samo kot italijanski protest proti temu, da Evropa in ZN ne j marajo sodelovati z eno od svojih uglednih članic j v vpršanju Abesinije. Za danes pa pričakujejo'j uradnega pojasnila za to italijansko ravnanje. Po seji sveta ZN je bila. seja zastopnikov lo-.karnskih držav, ki se jc Italija tildi ni udeležila. Tudi na tej seji, ki je veljala predvsem Nemčiji, so sprejeli zastopniki držav sklep, da sc končno veljavni ukrepi odložijo na poznejši čas, ko bo nemško stališče bolj določeno. Torej sta sc obe seji izvršili brez važnih odločitev. Neguš zadovoljen Jeruzalem. 13. maja. o. Abesinski cesar, čigar zdravje se je znatno izboljšalo,. je včeraj pozno zvečer sprejel zastopnike tiska in jim izjavil, da jc z delom ZN docela zadovoljen, ZN je ravnala poj>olnoma pravilno, da ni sprejela zahteve italijanskega zastopnika. S tem je dokazala, da namerava delti v smislu svojih načel. Glede svojega odhoda iz Addis Abebe in iz Abesinije je neguš izjavil, da se je umaknil zaradi tega, da ne bi svojih podložnikov izpostavljal še hujšemu trpinčenju. Svojih nadaljnjih načrtov glede Abesinije in glede svoje osebe, pa ni hotel povedati. Dvojna angleška politika Anglija ne mara vojne z Italijo London, 13. maja. o. Včeraj je italijanski podanik Grandi, ki se je vrnil iz Londona, izročil namestniku zunanjega ministra Lancelotu Oliphan-tn obvestilo italijanske vlade o priključitvi Abesi-nije. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je namestnik anglešekga zun. ministra to obvestilo z zadovoljstvom sprejel. To obvestilo bo zun. minister Eden pregledat, ko se vrne iz Ženeve, potem bo Anglija zavzela končnoveljavno svoje staliiče. V zvezi s tem javljajo poluradni krogi, da bo Anglija prihodnje dni odpoklicala svojega poslanike ▼ Addis Abebi Sidneya Bartona, ker nima več smisla, da bi bil v Addis Abebi angleški zastopnik pri abesinski vladi, katere ni več tam. S tem dejstvom Anglija priznava, da ni nobene zakonite abesinske vlade več. V Addis Abebi bo ostal samo angleiki konzul. Poluradni krogi tndi odločno zanikajo vesti inozemskega tiska, da namerava Anglija v kratkem pretrgati diplomatske odnošajc z Italijo. An- glija ne bo naredila nobenega takega koraka, dokler nc bo ugotovljeno troje: 1. Najprej je treba dognati, kak-i n i so Italijanski končni nameni. 2. Treba je počakati nemškega odgovora na angleška vprašanja. 3. Važno 'je za Anglijo, kakšna bo sestava nove francoske vlade. Šele potem se bo Anglija lahko odločila, da zavzame jasno stališče do italijanskih korakov. V Londonu pravijo, da Anglija ne želi vojne z Italijo in da ji nobenih odločilnih korakov ni potreba, dokler Italijani ne bodo ogrožali angleških interesov v Egiptu. Mladi konservativni krogi in predstavniki verskih organizacij v Angliji so pa za čim strožje ukrepe proti Italiji. Vsa ta dejstva so zanimiva z ozirom na angleško ravnanje v Ženevi in v domači politiki. V Ženevi Anglija zastopa načelo odločnosti proti Italiji, v svoji domači politiki pa se ravna po tem, kar ji narekujejo njene koristi. Abesinijo je strla - nesloga London, 13. maja. V Aden jc prispel bivši turski general Bahib-paša, ki je lungiral doslej za vojaškega svetovalca abesinske vlade. Nekemu angleškemu časnikarju je izjavil o vzrokih abesinskega poloma, da Abesinije ni premagalo moderno orožje, temveč notranja revolucija. Mnogo poglavarjev si je znala pridobiti italijanska propaganda, to jc tudi glavni vzrok, da je neguš zapustil deželo. Rim, 13 maja. AA. (Reuter.) Badoglio je abe-sinski cesarski banki odklonil dovoljenje, da bi smela zopet odpreti svoja okenca. Namesto abesinske narodne banke bo začela delovati podružnica italijanske narodne banke. Addis Abeba, 12. maja. AA. (Stefani.) Zaradi prehoda Abesinije v italijansko suverenost, se poglavarji in veledostojanstveniki, ki so bili pri ne-gušu v nemilosti, vračajo v svoje domove iti k svojim družinam. To se je zgodilo tudi z rasom Hauu-jem. Italijanskim oblastvom so izrekli pokorščino tndi brat, sinovi in hčere rasa Seiuma. Med čiščenjem v Addis Abebi so odkrili šest vojnih tankov, med njimi jih je bilo pet v stari cesarski palači. Blizu letališča so zaplenili nove tovorne avtomobile z bencinom, dve letali in mnogo pušk in strojnic. Na letališču v Addis Abebi je že nekaj dni zbranih 50 italijanskih letal. Letalska, poštna in potniška služba med Addis Abebo in Asmaro funkcionira normalno. Anglija še priznava Abesinijo London, 13. maja. Reuter poroča, da je v vpod-nii zbornici neki posnec vpraašl vlaido, ali smatra abesinskega poslanika v Londonu še zmerom za uradnega zastopnika tuje države. Predsednik vlade Baldwin je odgovoril, da vidi vlada britanskega kralja kakor doslej v dr. Martinu uradnega zastopnika abesinskega cesarstva v Londonu. Na neko drugo vprašanje o razmerju britanskega poslanika v Adais Abebi do italijanskih vojaških oblasti je Baldwin odgovoril, da je dobil britanski poslanik Barlon navodila, da vzdržuje z italijanskimi vojaškimi oblastvi zveze v obsegu, ki ga odrejajo določbe mednarodnega prava glede pravic in dolžnosti vojske, ki je zasedla sovražno ozemlje. priprave za osvojitev vse Abesinije Addis Abeba, 13. maja. o. Včeraj je imelo glavno vodstvo italijanske armade v Addis Abebi sejo, na kateri so sprejeli sklep, da se takoj izvedejo vse priprave za popolno zasedbo Abesinije. Ozcmije, katero so namreč Italijani osvojili dosedaj še daleč ne predstavlja vsega abesinskega teritorija, marveč nekako dve petini abesin. cesarstva. Zaradi tega je jasno, da bodo italijanske čete imele še veliko dela, preden bodo lahko zagospodovale nad vso Abesinijo. Maršal Badoglio je odredil nekaj dni počitka, da si njegove čete malo opomorejo. Kdo je ropal v Adis Abebi Addis Abeba, 13. maja. Na podlagi preiskave, ki so jo izvršile italijanske oblasti te dni med Ev-ropci in domačini v Addis Abebi, se vidi, da je dal nalog za plenitev po mestu sam Haile Selasi, preden je zapustil mesto. Cesarski svet se je sestal 1. maja v Gebiju pod predsedstvom neguša, da bo sklepal o potrebi nadaljnjega organiziranja odpora proti italijanskim četam, prodirajočim proti Addis Abebi. Cesarski svet je mislil, da je nemogoče nadaljevati vojno; zato jc sklenil, da naj cesar in vlada zapustita mesto, da bi tako zbudili vtis, da odhajata vlada in caser nekam na jug v svrho organiziranja nadaljnjega odpora. Fifaorari Biru jc povzel besedo na seji cesarskega sveta in predlagal, da se njemu prepusti vojaško poveljstvo mesta, da bo on osebno izročil mesto italijanskim četam, ker bi se tako preprečilo prelivanje krvi in zavarovali Ev-ropci. Temu predlogu se je ostro uprl neguš, češ, da je treba mesto porušiti in opleniti evropske hiše. Neguš je zapustil mesto 2. maja ob 2.09. Isti trenutek se je začela plenitev trgovske hiše nekega Italijana. ki jo je vodil Emanuel Oanotakis. Znamenje za začetek ropanja je dal sam policijski ravnateij. Prvi, ki so začeli ropati, so bili mestni policijski gardisti in vojaki cesarske garde, ki so ostali v Addis Abebi. Tudi Harar se ureja Harar, 13. maja. Maršal Graziani organizira razmere v Hararju, ki je zelo trpelo od ropanja zadnjih dni. Izdani so vsi potrebni ukrepi za razorožitev prebivalstva in za red in mir. V Diredavi se je generalu Navarri posrečilo zbrati doslej '200 pušk in nekoliko strojnic, skritih v domačinskem delu mesta. Pooblaščeni minister Farini, šef legije italijanskih prostovoljcev iz inozemstva, je imenovan za izrednega komisarja v Diredavi. Obnovljen je poštni in železniški promet, v kratkem bodo pa odprli šole z italijanskimi učitelji, izbranimi med prostovoljci tiberske divizije, Nemčija bo gospodarsko obnavljala Abesinijo Rim, 13. maja. AA. Havas: Zdi se, da bo nemška industrija živahno sodelovala pri eksploataciji bogastev r Abesiniji. Italijanska industrijska korporacija je v ta namen v stalni zvezi z nemško industrijo, posebno zaradi tega, ker »o zaradi sankcij prekinjene vse zveze med italijansko industrijo in industrijo Anglije, Francije m Češkoslovaške. S kompenzacijskimi pogodbami je omogočena zelo živahna gospodarska delavnost med Nemčijo in Italijo. Ker Italija nima dovolj sredstev, posebno za rudarsko eksploatacijo, se mora Italija obrniti na pomoč na druge države. Poljedelski minister Rossoni je v ta namen obiskal dvakrat zaporedoma Nemčijo in si ogledal vse večje tovarne v Nemčiji. Menijo, da bo Rossoni kmalu postal minister vsega italijanskega gospodarstva. Newyork, 13. maja. Snoči je prišlo do krvavih bojev med policijo in mornarji — slavkaši na Hudsonu. Policija je razpršila stavkujoče z motornimi Bolni, ker se niso hoteli umakniti. 350 mornarjev so aretirali. 100 novih šol v spomin Pilsudskega Varšava. 13. maja. AA. V Varšavi so bile vse. zastave spuščene na pol droga, vse izložbe in trgovine so drapirane s črnim florom, v njih stoje pa sliko maršala Pilsudskega v črnem okvirju. Žo v zgodnjih jutranjih urah so korakale po mestu vojaške godbe, loda samo ob zvokih bobnov. Mnogi listi so izšli v črnem okvirju s slikami in članki o pokojnem maršalu. Ti članki omenjajo željo pokojnega maršala, da.se njegovo srce pokoplje poleg njegove matere na velikem pokopališču v Vilnu in da bo tej želji danes ugodeno. Poljski ministrski svet je sklenil, da da takoj na razpolago potrebna sredstva, da se v vilenski pokrajini še letos zgradi okoli 100 osnovnih šol. ki bodo nosile ime maršala Pilsudskega. V Terezijanski cerkvi se je vršila služba božja za pokojne, nato so pa v navzočnosti najbližnjih članov rodbine odprli pregrajo, kjer so doslej hranili žaro š srcem pokojnega maršala. Nova bolezen London, 13. maja. Kakor (»roča >Sunday Ex-pro6s« se je na Angleškem pojavila nova bolezen, za katero je doslej obolelo 12 oseb, med njimi 10 otrok in dva odrasla. Bolezen ima iste simptome kakor nalezljiva■ hripa, to je nepričakovano temperaturo, vnetje pljučnih vršičkov, hripavost in hudo vnetje vratu. Ugotovili so, da se epidemija najbolj širi v hišah z velikim številom stanovalcev. Razgovori Lokarncev Ženeva, 13. maja. Na dopoldanskih razgovorih s«? je britanski zunanji minister Eden izrekel za sklicanje seje držav, ki so ostale zveste lokarnski pogodbi. Ta seja je sklicana za danes popoldne ob 3. Pričakovati je, da bo na prvi seji urejeno vprašanje odgoditve zasedanja lokarnskih držav na sredo junija. Kaj bo z Dardanelami Ženeva, 13. maja. Turški zunanji minister Ruždi Aras je potrdil, da sc bodo na pobudo turške vlade sestali zastopniki držav podpisnic lau-sanske pogodbe 22. junija v Montreuxu v Švici. Zainteresirane države so sc že izrekle za to, da se revidirajo določbe le pogodbe o morski ožini. Gospodarske in trgovinske določbe lausann6ke pogodbe ne pridejo v razpravo. Ruždi Aras misli, da bo konferenca zelo kratka. Po vsej priliki se je bodo razen Turčije udeležile garancijske države lausannske pogodbe Francija, Velika Britanija, Italija in Japonska. Sovjetska Rusija bo pa sodeloval kot podpisnica zapisnika o morski ožini. Pet milijonov lir v loteriji Bologna, 13. maja. Tukajšnja mestna banka je dobila nalog, izplačati premijo 5 milijonov lir osebi, ki je na loteriji o avtomobilski dirki v Tripolisu zadela lo premijo. Ta oseba jc vzlic iznajdljivosti vsiljivih poročevalcev doslej ohranila svoje ime tajno, ker se hoče ogniti raznim nevšečnostim, Ki K nastale, ker ima mnogo prijateljev. Srečni dobitnik je naročil banki, da izplača iz njegovega računa pol milijona lir pilotu Varciu, zmagovalcu na avtomobilski dirki, 200.000 lir jc pa namenil v dobrodelne svrhe. Mednarodna razstave katoliškega tiska Rim. 13. maja. Včeraj je papež Pij XI. svečano odprl mednarodno razstavo katoliškega tiska. Ta razstava «e bo vršila v Vatikanu za 75 letnico ustanovitve vatikanskega glasila »Osecrvatorf' Romano . Na razstavi je zastopanih 113 držav, med njimi od Jugoslovanov Slovenci in Hrvati. Jugoslavija v Palestini Belgrad. 13. maja. o. I. m. so na mednarodnem levantskem sejmu vzorcev v Tel-Avivu v Palestini otvorili jugoslovanski paviljon. Otvoritev je bila zelo svečana. Prisostvovali so ji najuglednejše osebnosti Tel-Aviva, konzularni zbor, upravni odbor sejma itd. Otvoritveni govor je imel konzul Rožanski. Govoril je o gospodarskih stikih med Jugoslavijo in Palestino. Nato je izročil telaviv-skeniu županu in predsedniku levantskega sejma red sv. Save. Po svečani otvoritvi se je vršil roul v čast gostov. Z otvoritve so poslali pozdravne brzojavke Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Milanu Stojadinoviču, ministru /a trgovino in industrijo dr. Vrbaniču in predsedniku jugoslovansko-pa lest inskega gospodarskega odbora v Belgradu Popsu. Po poročilu palestinskih listov in vseh merodajnih krogov pomeni naš paviljon zelo veliko pridobitev sejma. Paviljon sam je zgrajen v prekrasnem slogu, škoda je lc, da so mnogi naši razstav-Ijalci izostali. Mesto teh so se prijavili novi, lako da je zbirka naših vzorcev popolna. V paviljonu so zastopane naše največje tvrdke. Obisk paviljona s strani občinstva je zelo velik. Razstava bo trajala do konca meseca. Našemu paviljonu so prideljeni ludi zastopniki naših ministrstev. Stavke, poboji Pariz. 13. maja. Posebni poročevalec lista i-Agence Economique et Financiere« poroča iz Casablance, da je preteklo noč stavka v Tangerju popustila. Delo se jc skoraj povsod spet začelo. Zakonodajni odbor mednarodnega pasu je sklican na sejo. Pri tej priliki bo razpravljal tudi o delavskih zahtevah in bo skušal doseči, da se tem zahtevam ustreže. Zastopnik španske kolonije je odpotoval v Madrid, kjer bo poročal vladi o potrebi izpre-membe tangerskega statuta. Vesti iz Belgrada Belgrad. 13. maja, V imenu Nj. Vel. kralja Petra I .lz ukazom kr. namestništva in na predlog prosvetnega ministra so imenovani za redne učitelje na meščanskih šolali, na 2. meščanski šoli v Ljubljani Viktor Rom, na moški meščanski šoli v Mariboru Franjo Haberman, na meščanski šoli v Novem mestu Alojzija Rus, na meščanski šoli v Slovenski Bistrici Josip Rupnik, v Šoštanju Marija Slruas, v št. Vidu Marija Bandel, vsi diplomirani slušatelji nižjega tečaja višje pedagoške šole. Belgrad, 13. maja. V svrho propagande za čim večjo porabo domačega lesa v okviru letošnjega jesenskega velesejma, ki se bo vršil v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra, bo prirejena tudi posebna razstava lesa in lesnih izdelkov. Pri upra- vi sejma se je ustanovil tudi poseben odbor, ki so vanj stopili poleg odličnih gozdarskih strokovnjakov tudi zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za gozdove in rudnike. Belgrad, 13. maja. Združenje dopisnikov tujih listov je imelo včeraj svojo letno skupščino. Vršila se jo v prostorih novinarskega doma. Na skupščini so izvolili nov upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Mrzlak, dopisnik agencije Telor, za prvega podpredsednika pa Gaslon Castcran, dopisnik lista »Petit Parisienc, za drugega podpredsednika dr. Jožef Hribovšek, dopisnik DNB-ja, za blagajnika Hubert Harrison, dopisnik Reuterja, in za tajnika Viktor Schvveiger. Belgrad, 13. maja. AA. Prosvetni minister je izdal učni načrtni program za 1.—4. razred 'meščanskih šol kraljevine Jugoslavije. To bo valjalo od začetka šolskega leta 1936-37 za prvi do tretji razred in od leta 1907-38 za četrti razred na meščanskih šolah. Čehi in Abesinija Praga, 12. maja. AA. (Stefani) »Pondeljni lisk poudarja v svoji današnji številki, da je bilo češkoslovaško javno mnenje tako naklonjeno Abe-sincem kljub njihovemu barbarstvu, da je kazal samo dr. Kramar simpatije do Italije. Vsi ostali, zlasti pa levičarske stranke, so podcenjevale italijansko vojsko. Sedaj pa morajo tudi te stranke priznati njeno vrednost. Glasilo Heinleinove stranke >Die Ze.il piše, da je poraz sankcijonistov in velika italijanska zmaga prekrižala vse račune Velike Britanije. Starhemberg razkrinkava Feya Dunaj, 18. maja. g. Z ozirom na zadnje nemire, ki jih je ob nedeljskih slavnostih priredila, skupina Heimwehrovcev proti delavski organizaciji »Zveza svobode«, ob čemer je prišlo do močnih pretresov med posameznimi avstrijskimi voditelji, je podkancler knez Starhemberg izdal včeraj uradno poročilo, v katerem razkrinkava delavnost bivšega ministra majorja Feya. Major Fey se je kompromitiral kot minister za javno varnost ob umoru dr. Dollfussa. V tem uradnem poročilu dela podkancler Feya odgovornega za incidente, ki sp se ob tej priliki vršili in s tem potrjuje govoriee, ki so bivšega ministra obremenjevale, da je sam osebno vodil z nekega balkona demonstracije. V krogih, ki so blizu majorju Feyu, vlada zaradi tega Starhembergovega poročila veliko razburjenje. Major Fey se bo danes pri državnem kanclerju Schusehniggu pritožil zaradi neka-terih oddelkov v tem poročilu. V dobro poučenih krogih trdijo, da ho avstrijska vlada prihodnji teden odstopila. Odstop pa se bo izvršil samo zato. da se zamenjaj« nekatere osebnosti v vladi. Sprememba se bo izvršila v tem smislu, da bo poudarila tesno sodelovanje med kancelarjcm Sehuschniggom in med domovinsko fronto, in med knezom Starhembergom. Vsi ti pojavi kažejo, da v avstrijski notranji politiki še zdaleč ne vlada taka sloga in bika enotnost. kakršna bi bila spričo težkega zunanjepolitičnega položaja Avstriji potrebna. Dunaj, 13. maja. AA. Havas poroča: Potnjuje se, da je ministrski svet sklenil, da bo izmenjal kader visokih uradnikov. Do tega mora priti prvič zaradi afere Feniksa. Drugi glavni razlog pa so tudi nedeljski dogodki, ko se je pokazala neposlušnost Heimwehra, ki j« opljuval kričansko-so-cijalno delavstvo. Zvezni kancler dr. Schuschnigg je sklenil, da bo takoj izdal odločne odredbe in bo zahteval, da se pri vseh patriotičnih organizacijah uvede močna disciplina. Knez Starhemberg bo moral odstraniti nekaj svojih pristašev iz vod-stva dunaiskega Heimw©hra. Za napredek tujskega prometa Ljubljana, 13. maja. Znana je že stvar, da je za poročevalca obisk pri ravnatelju Zveze za tujski promet g. Pintarju vedno rentabilen: če gospod ravnatelj le maio strese svojo zalogo novic — in kako bi jo ne, če ga primemo -primeš« imaš vedno javnosti servirati kaj, kar je v zvezi z našim tujskim prometom. Od vseh strani - v vseh jezikih Včeraj sta bila pri njem ravno dva višja oficirja iz Danske, ki sla namenjena na morje. Nazaj grede pa bi se ustavila v Sloveniji, rada bi šla na kmete, pod kake hribe, ven iz mesta, daleč od vsakega hrupa — in v takih slučajih je g. ravnatelj Pintar pravi leksikon. Kmalu je bil sestavljen načrt: lep kraj, v zatišju, pod gorskimi vrhovi, vse pač tako, kakor sta si častnika želela. Take stvari opravljajo pri Zvezi za tujski promet in pri Put-niku kar tako mimogrede. Vsak dan se znajde t.u kak inozcmec, ki išče informacij o naših krajih in hoče imeti načrte, proračune itd. In ko moraš tako včasih malo počakati, da končajo v pisarni s temi tujci, lahko opaziš po mizah kupe korespondence. Poseben kupček je dopisov iz inozemstva. In če potem streseš svojo radovednost, ti bodo koj pojasnili, da so to vprašanja tujih letoviščarskih skupin, tujih potovalnih uradov in sploh onih, ki se zanimajo za naše kraje in bi radi prebili pri nas poletje. Taka pisma prihajajo od vseh strani in menda je ni v Evropi države, ki s svojimi pismi ne bi bila zastopana med številno korespondenco v pisarnah Tujsko prometne zveze ali Pulnika. Pomembno potovanje po Avstriji Te dni se je g. ravnatelj Piniar ravno vrnil s posebnega po-učpega potovanja, ki ga je avstrijska vlada, v zvezi z avstrijskim tujsko-prometnim uradom priredila po Avstriji za ravnatelje in osebje inozemskih tujsko-prometnih ustanov. Kakšnega pomena je tako potovanje — je dejal g. ravnatelj — more razumeti le, kdor se potovanja sam udeleži. Na Dunaju so se obrali ravnatelji tujsko-prometnih ustanov iz vse Evrope ter «o prepotovali vso Avstrijo. Na licu mesta sp spoznavali odlično urejene avstrijske tujsko-prometne ustanove in naprave. Založeni z lastnimi vtisi, k' so — za. to so žc preskrbeli prireditelji — vedno najboljši, .se vračajo nato v svoje urade, od koder potem pač lahko dajeio informacije' o krajih iti o državi ki ®o jo .sami prepotovali. Zanimanje inozemstva Razumljivo je, da g. ravnatelj pri tem ni opustil prilike, da ne bi stopil v stik z. zbranimi predstavniki inozemskih tujsko-prometnih ustanov. ,-Saj pa mi teh stikov ni bilo treba niti iskati. Kar oblegati so me začeli, čim so zvedeli, da sem ir. Jugoslavije. Kakor da bi imel s seboj vo* pisarniški aparat, sem moral dajati na vse strani informacije, delali smo kar mimogrede cele potovalne načrte po naši državi, ob morju, po planinah itd. Zlasti so se v tem oziru zanimali Madžari in Čehi. Poleg Dalmacije jih v prvi vrsti zanimajo kraji v Sloveniji, ki leže nad 1000 m visoko. Postregel sem jim kolikor mogoče s podatki o teh letoviščih, ki jih imamo v Sloveniji dovolj.« Prognoza za sezono »Iz razgovorov, ki sem jih imel s temi predstavniki inozemskih tujsko-prometnih ustanov ter na podlagi korespondence, ki se pri nas kopiči, kakor tudi na podlagi osebnih informacij, ki jih iščejo pri nas zastopniki tujih letoviščarskih skupin, lahko rečemo, da bo letošnja tujsko-prometna sezona pri nas dobra. Z vsemi državami smo v tem oziru kolikor toliko na dobrem, sedaj je končno urejeno razmerje tudi z Nemčijo, če bosta nemška in naša Narodna banka sporazum potom kreditnih pisem nadaljevali.« Nov vodič v nemščini Ker je torej računati na dotok gostov iz Nemčije. je Tuj.sko-promctna zveza skupno z mariborsko Zvezo pripravila poseben vodič po naših krajih v nemškem jeziku. Ta vodič je izdelal odlični poznavalec naših krajev in pisec številnih vodičev g. Rudolf Badjura. Vodič bo izšel začetkom pinija ter bo po kakovosti presegal gotovo vse dosedai pri nas izdelane slične pithlikiieijr. Prospekti v vseh jezikih Skupno z mariborsko Zvezo je ljubljanska Tujsko-prometna zveza izdelala tudi prospekte, in popise naših letovišč in zdravilišč v vseh večjih jezikih. Ti prospekti so izdelan’ po vzorcu najboljših inozemskih ter vsebujejo res vse one podatke, ki pridejo v poštev za vsakega razvajenega inozcmca, ki pride prvič k nam Potniški urad m gojtHniškeroi kongresu Tuj.sko-promctna zveza bo izrabila tudi priliko, ki jo nudi predsloječi vsedržavni goariinienrski kongres Na lom kongresu bo priredila razstavo, in sicer v obliki potniškega urada, ki bo nameščen v velikem hotelskem hal tl. S tern hoče Tujsko-prometna z.veza dokazali, kako spada v velik hotel vedno tudi potniška pisarna, ki jc s hotelom nekaj nere združljivega. Mnogo načrtov jc: šc, ki jih Tujsko-prometna zveza žc izvaja in jih šc bo izvedla pred in oh nastopu letne tujsko-prometne sezone. Vsi načrti in vse delo je usmerjeno samo v cijo smer: v pov-zdig m napredek našega tujskega prometa, s tem pa v povzdigo našega narodnega blagostanja- Maribor. 12. maja. Prvič jc imela obdravska prestoliea nocoj priložnost, da pozdravi v svoji sredi bana dr. Natlačena na njegovem službenem obisku. Mariborsko mesto je priredilo gospodu banu slavnosten, sprejem ne le kot najvišjemu predstavniku državne oblasti v naši banovini, še bolj prisrčno smo ga pozdravili kot moža, ki je na tem visokem mestu pokazal izredne sposobnosti, največjo požrtvovalnost in ljubezen do svojega naroda in domovine. Maribor se je odel danes v slavnostno obleko. S sleherne hiše je plapolala trobojnica, povsod se je. videlo neko svečano razpoloženje. In ko se je zvečerilo ler se je bližala ura prihoda visokega gosta, je bila na Glavnem trgu zbrana množica ljudi, ki je nestrpno zrla proti mostu, čez katerega se je ob 7.46 pripeljal banov avtomobil v spremstvu številnih vozil, v katerih so mu pohiteli predstavniki mariborskega mesta do Hoč nasproti. Pri izstopu iz avtomobila je pozdravila zbrana množica g. bana z navdušenimi vzkliki. V spremstvu župana dr. Juvana se je podal g. ban s svojim tajnikom dr. Kovačičem v prvo nadstropje magistrata, kjer so ga pričakovali v starodavni sejni dvorani predstavniki mariborskih uradov in oblastev, med njimi stolni prošt dr. Vraber in mestni poveljnik general Milenkovič. Mestni načelnik dr. Juvan je pozdravil g. bana s prisrčnimi izrazi dobrodošlice obdravski prestolici. G. ban dr. Natlačen se mu je zahvalil s sledečimi besedami: Izpred celjskega sodišča Celje, 12. maja. Prad malim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes 21 letni delavec Marčič Lndovik iz Lačne gore pri Cadramu, kjer je letos na velikonočni ponedeljek v OkoŠki vasi v občini Oplotnica v konjiškem okraju z večkratnimi vbodi z nožem tako težko telesno poškodoval Leskovarja Matijo, da je ta drugi dan na poškodbah zaradi popolne izkrvavitve umrl. Na velikonočni ponedeljek popoldne je posestnik Pišotek Janez v Okoški vasi neupravičeno točil vino. Tja so prišli med drugimi tudi obdolženec ter Leskovar Matija, Brglez Jožef, RobidaJurij, Na-veršnik Janez, Leskovar Alojz, Brglez Franc, Ju-stinek Ivan in Leskovar Ivan. Fantje so v dobrem razpoloženju sedeli pri svoji mizi in prepevali. Od časa do časa je tudi padla kaka izzivalna beseda, ne da bi povzročila sovražno nerazjooloženje. Že v mraku, okrog 19, ko so se začeli fantje razhajati. Leskovar Matija in Brglez Jožef sta se kot prijatelja držala okrog pasu, pri pragu pa oba jaadla na tla. Potem sta se začela v šali nekaj prerivati in metati, končno pa j« Leskovar Matija rekel Brglezu Jožetu, češ, sedaj boš pa ti sam padel, nakar je Leskovar Matija Brgleza Jožefa takoj vrgel na tla. Pri tem je pristopil Pišotek Ivan in očital Leskovarju Matiji, zakaj je vrgel Brgleza brez povoda na tla. V tem hipu je nastalo med fanti prerivanje in vsestransko obračunavanje ter so vsi odnesli večinoma manjše poškodbe. Medtem prerivanjem do dospeli fantje mimo čebelnjaka in vrta na cestno križišče, kjer je Marčič z nožem napadel Leskovarja Matijo in mu prizadejal z nožem štiri vbode, in sicer enega za desnim uhljem, dva v desno stran hrbta in enega v trebuh pod desnim rebernim bokom. Orožniki so ua kraju spopada ugotovili, da je moral poškodovanec Že tam zelo krvaveti, ker je bila vidna cela luža krvi. V luži krvi je bil najden jaozneje tudi žepni nož, ki je bil baje last Leskovarja Matije. Težko ranjenega so Matijo nato odnesli v Pi-šotekovo hišo, mu izprali poškodbe ter nato obvestili o tem domače, sami pa prijavili dogodek orožnikom. Matijo so joonoči zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa že naslednje jutro umrl za poškodbami. Obdolženec dejanje priznava in pravi, da ne nosijo na tem drugi nobene odgovornosti. Izgovarja se pa, da je imel na Leskovarja ^pjjsj,piko. in ve^ Navdušen sprejem bana dr. Natlačena v Mariboru Velecenjeni gospod predsednik, velecenjena gospoda 1 Iskrena ,-ahvula z« pozdrave in za vse jr,raze vdanosti in zvestobe do visokega kraljevskega doma. za vsa zagotovila privrženosti in ljubezni do države in naroda. Ta zvestoba do visokega kraljevskega doma. do naše države in naroda nas .je danes tu zbrala in združila. Ko priha jam prvič službeno v naš slovenski in jugoslovanski .Maribor. Vas prosim ih želim, da to vdanost in zvestobo do naroda, do države in visokega kraljevskega doma res krepko ju zvesto gojile. Mislim, da je to še posebno potrebno tu na naši skrajni severni meji, kjer prav posebno čutim, da se niso usahnile vse zelje soseščine po tem lepem in dragocenem kotičku naše zemlje. Želel bi, da bi nas ljubezen do naroda in države ter kraljevskega doma družila, kot nas je (Ines zbrala na tem mestu, tudi v bodoče v vseh naših naporih in stremljenjih, za lepšo bodočnost naše Hlovenije in skupno domovine Jugoslavije. V tem smislu Vas vse, ki ste se zbrali danes tukaj, da mi izkažete čast, najlepše pozdravljam. V imenu prevzvišenega lavantinskega knezp-škofa in lavantinske duhovščine je pozdravil nato bana stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber, na kar je bil pozdravni sprejem na magistratu končan. G. ban se je jiodal v spremstvu predstavnikov mesta in svojih prijateljev v hotel Orel, kjer mu je priredila JRZ pozdravni večer. liko jezo, ker da ga je večkrat pretejiel. Ko so mu povedali, da je Leskovar umrl, je vzel njegovo smrt z obžalovanjem na znanje. Tudi pri današnji razpravi je Marčič z obžalovanjem izpovedal vse po pravici in obljubil, da ne bo storil nikdar nič več takega. Obsojen je bil na 3 leta, robi je, Že zopet alkohol Pred malim senatom so se zagovarjali tud! Haberl Franc, Volovšek Jože in Volovšek Rudolf, vsi mladi kmetski sinovi iz Brezij pri Šmarju. Vsem trem očita obtožnica sledeče: Dne 29. januarja t. I. zvečer je Žabrl pri kozolcu jiosestnika Jožeta Plev-čaka v Brezju v vinjenosti brez povoda z ročico napadel Franca Čretnika in mu zlomil na levi roki jjodlebtnico v komolcu in mu jo zdrobil na štiri odlomke, zaradi česar je ostala roka v komolcu trda. V tem je pritekel Volovšek Rudolf in z nožem lahko jxiškodoval Franca Sivko. Volovšek Jože, napram kateremu je bila tudi naperjena obtožnica, je bil sicer jioleg, a ni sodeloval, kakor se je izkazalo pri današnji razpravi. Žaberl je bil obsojen radi tega na 1 leto strogega zapora, na 600 din pov-jrrečnine, poleg tega pa mora še plačati Čretniku 2500 din odškodnine za bolečine, 2000 din za izgubo na zaslužku in 510 din bolniških stroškov. Volavšek Rudolf je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora, 200 din povprečnine, dalje mora plačati Sivki 140 din za zdravniške stroške in 200 din za bolečine. Volovšek Jož* je bil pri današnji razjiravi oproščen. Prijatelj tujega blaga Zadnji se je zagovarjal pred malim senatom 22 letni delavec Piljič Božo, doma iz Mirloviča pri Drnišu v primorski banovini. Piljič je 17 februarja letos ukradel Jožetu Krajncu v MlaČah pri Ločah srebrno uro, katero mu je prejšnji dan popravil, in verižico, oboje v vrednosti 1000 din. Piljič je pri Krajncu tudi prenočeval. Uro in verižico je ukradel iz zaklenjene omare. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Naročajte „S!ov. dem" S Utopljenec v Dravi Maribor, 13. maja. Sinoči je prihitel na upravo mariborske policije v Mariboru dobro znani raznašalec mariborskih časopisov, Albert Jeza ter ves razburjen pripovedoval, kako Je videl, da je na pobreški strani Drave blizu Broda padel v Dravo neki fantič in utonil. Bil je v družbe več tovarišev, ki so se takoj razbežali na vse strani, in jih niti ni mogel dohiteti, da bi zvedel, kaj je bilo. Kmalu se je vest raznesla po mestu in pozno zvečer se je javil na policijski stražnici upokojeni ključavničar drž. železnic Kalin ter izjavil, da ie njegov 8 in pol letni sin, ki je učenec osnovne šole, stanujoč v Slovenski ulici 8, včeraj opoldne, ko so mu dali knjigo, da bi se učil, zbežal skozi okno. Ker se do 9. ure ni vrnil in ker je policija že prej ugotovila, da se piše I fant, ki je utonil v Dravi, Kalin, je več kakor gotovo, da gre v tem primeru za imenovanega Karla i Kalina. Kakor je bilo ugotovljeno, je Kalin zdrknil v vodo, ko je hotel vloviti neko po Dravi plavajočo palico. Sanacija hrvatskih kmetskih zadrug Belfirad, 13. maja. Ministrski svet je na osnovi čl, 98. finančnega zakona na eni izmed svojih poslednjih sej na predlog kmetijskega ministra izdal uredbo o sanaciji in orfgoditvi plačil osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug z omejenim poroštvom v Zagrebu, Čl. 1. pravi, da sc bodo v svrho sanacije omenjene osrednje zveze plasirale po nominalni vrednosti 4%nc. od države zajamčene obveznice, za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih, ki jih zveza dobi’ kot hipotekarni upnik za zemlio, vzelo za svrhe agrarno reforme v Ca-buui, Gradini in Dclkovcu, in sicer na tale način: a) za izplačilo na dolg Narodni banki, b) za izplačilo na dolg Poštni hranilnici v Bclgradu, c) za izplačilo na dojg banovinski hranilnici v Zagrebu, d) kmetijski minister bo odkupil iz sredstev drž. rezervnega fonda za škodo od toče te obveznice v znesku 5.365.000 Din po nominalni vrednosti in bodo služile kol poroštvo za dolg osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug in bo s tem likvidiral ta z vezi n dolg pri Privilegirani agrarni banki, e) ban savske banovine bo odkupil iz sredstev zaklada iavnih ustanov teh obveznic za 3.5 milijona dinarjev, f) ostanek omenjenih agrarnih obveznic, ki jih bo zveza sprejela, bodo prevzele po nominalni vrednosti od zadruge, članice zveze za kritje e v o j i h terjatev na vlogah in tekočih računih. Čl. 2. pravi, da "imata te agrarne obveznice kmetijski minister in ban savske banovine odkupiti, kakor hitro bodo izdane, in deponirati pri Državni hipotekarni banki, ki ho zanje plačala obresti. Cl. 3. Zadruge, članice zveze, bodo pripomogle k sanaciji zveze na podlagi svojega poroštva s prispevki v višini lOkratnih zneskov svojih vpisanih deležev pri zvezi v skupnem znesku 6.152 milijona dinarjev. čl. 4, govori o načinu, kako se bodo plačevali prispevki na račun poroštva iz čl. 3. Čl, 5. govori o tem, da se Osrednji zvezi dovoli odgoditev plačil za šest let od dneva, ko stopi ta uredba v voljavo. Odgoditev velja zn dolgove, nastale do 13. januarja 1934, ko ie bila iz.ročena prijava sodišču o vložitvi prošnje osrednje zveze za odgoditev plačil. Čl. 8. določa, da se ima poslovanje osrednje zveze izvesti ves čas teh šestih let, ko traja sanacija zvcz.e, pod nadzorstvom bana savske banovine, ki bo to nadzorstvo vršil preko komisarja, ki ga bo imenoval po zaslišanju.bana kmetijski minister. Za trajanja sanacije zveze sc bo osrednja zveza lahko barija samo s kreditnimi posli in revizijo zadrug, Cl. 9. odreja znižanje rtžijc. Jelenke Jesenice, 12- maja. Prošnja finančni direkciji v Ljubljani. Vojni pohabljencj, mnogi takšni, ki so za vsako delo nezmožni. so navezani edinole na borno invalidnino, ki jim jo je določil invalidski zakon iz leta 1929. Povsem rattnnljvo je, da takšni siromaki komaj čakajo in štejejo dneve in ure. kdaj jim pošta dostavi čekovno nakaznico in izplača pripadajoči del. Še v težjem položaju pa so vdove v vojni padlih mož, da ne govorimo o vojnih sirotah, katerih praktično prav za prav več ni, ker ima zakon iste v mjslih samo do 16. leta starosti. Te vdove prejemajo borih 88 dinarjev mesečno, a potrpežljive so, tudi s temi dinarčki so končno zadovoljne. Toda, pride prvi, drugi, tretji, deseti, jietnajsti, nakazila pa od nikoder in to se ponavlja mesec za mesecem, nezadovoljstva pa vedno več, ki narašča od meseca do meseca. Ali bi se ne dalo to tako urediti, da bi ti naj-bedtiejši med reveži redno vsakega prvega preje-mali »voje borne dinarje. Nov vozni rod. V petek bodo vlaki državnih železnic že vozili po novem voznem redu. Za Jesenice sprememba sicer ni posebno velika, vendar pa je važna vsaka sprememba, zlasti če vlak vozi prej, kot pa je bilo po starem voznem redu. Proti Bohinju bosta dva vlaka vozila pozneje, oni ob 14.25 istotako kot doslej, dojooldanski 7 minut, pozneje, večerni pa pel minut. Važno za nedeljske izletnike v bohinjski kol bo to, da bodo Ljubljančani, ki niso utegnili zajtrkovati doma, to lahko storili na Jesenicah, ker bo imel vlak po- tico jiozneje od prvega, a bo imel na Jesenicah le osem minut odmora. Ta vlak bo voz.il hitreje in se ustavljal le na večjih jKistajah. Važnejše spremembe pa se uvajajo za odhod proti Ljubljani. Jutranji vlak bo vozil samo dve minuli prej kot posedaj. Dopoldanski bo vozil od 15. d«l|e že ob 10.37, torej celih šest minut prej in jo bo ob času 10.83, kot je bil čas odhoda dosedaj, pihal že proti Žirovnici. Popoldanski pa bo vozil štiri minute fiozneje, večerni pa tri. Kdor bo šel k večernemu vlaku svojcem naproti, bo lahko 9 minut dalje doma sedel, ker bo vlak prisopihal iz Ljubljane šele tri minute pred deveto. Za Dobravce, Gorjance in Blejce bo pripraven večerni vlak na Jesenice, ki bo prihajal ob 20.03, torej ravno prav za kino in gledališke predstave, seveda nazaj bo treba peš. Proti Kranjski gori bo vozil nedeljski turist mesto dosedaj 7.13 šele ob 7.42. Opoldanski bo vozil 1 minute, večerni j>a 6 minul prej, na kar bo treba jiosebno |>aziti. Mnoai so se jiosluževali ugodnosti potovanja v avstrijski obmejni coni in tudi jeseniški delavci, koroški rojaki, so radi potovali ob nedeljah v Rožno dolino. V novem voznem redu je jutranji vlak. ki je vozil oh 6.06, ukinjen. Isto je za povratek iz A vri rije. Drži vlak je prezgoden, 17.55, in predrag. Tako bo obmejni turistoveki promet s Koroško popolnoma prenehal. Komu v korist se vprašujejo Jeseničani. Profesorji za svoje pravice BelgraH, 13. maja. m. Na včerajšnji plenarni seji Jugoslovanskega prof. udruženja, kateri je prisostvoval tudi predsednik ljubljanske sekcije, profesor Grafenauer, s,o sprejeti profesorji več resolucij, ki so jih snoči izročili prosvetnemu ministru. V resoluciji izjavlja glavni odbor prof. društva med drugim, da smatrajo za svojo dolžnost, da opozorijo vse merodajne faktorje in sploh vso javnost na izredno težko gmotno stanje, v katerem se nahajajo profesorji srednjih šol in da je nujno potrebno, da se to stanje popravi. V to svrho bi bilo potrebno, da se prapravljeni projekt novega zakona o srednjih šolah in novega zakona o učite-iiiščih čimprej predloži narodnemu predstavništvu, da se zajamči normalno napredovanje profesorjev srednjih šol, kakor je to pri ostalih uradnikih. Zato naj se najde izreden kredit ter naj se nppkoje vsi oni ravnatelji in inšpektorji, ki imajo že 35 službenih le.t. Nadalje priporočajo profesorji v svoji resoluciji, naj se velike gimnazije razbremene z otvoritvijo potrebnega' števila novih srednjih šol, dalje, da se vrše premestitve profesorjev samo za časa velikih šolskih počitnic, da se ob priliki spremembe, uredbe o ureditvi prosvetnega ministrstva brezpogojno ustanovi položaj učnih inšpektorjev po strokah, da se ustanove za privatno šolanje učencev podvržejo stalnemu nadzoru prosvetnega ministrstva in da se smejo ustanavljati take šole samo s predhodno odobritvijo prosvetnega ministrstva in da morejo v teh šolah poučevati samo strokovno kvalificirane moči. Nadalje zahtevajo profesorji, da se razveljavijo sedanje omejitve v pogledu privatnega poučevanja. V resolucijah so ohsegane tudi vse ostale zahteve profesorskega udruženja. Maribor v borbi proti jetiki „ , , ' . . Maribor, 12. maja. Od 17. do 24. maia traja protituberkulozni teden. Mariborska PT-liga bo v teh dneh priredila veliko akcijo za zbiranje sredstev za borbo proti jeliki in za propagando obrambne misli med prebivalstvom Maribora. Liga mobilizira vsa svoja sredstva, da bo protituberkulozni leden izpadel najučinkoviteje. Predvsem naproša liga vsa društva, ki bodo imele v omenjenem času kake prireditve, da ne pozabijo azilnega sklada PTL. Poleg običajne vstopnine naj se pobira še 1 dinar za ligo. — Na glavnem kolodvoru bo namestila liga pri vhodu in izhodu nabiralno mizico. Vsak jiotnik naj žrtvuje za srečno pot ali povratek za protiturberkulozno borbo vsaj I dinar. Liga naproša vsa podjetja in zaposleno delavstvo za enkratni prispevek v času protitubcrkuloznega tedna v prid azilskemu skladu. Delavstvo ne bi toliko občutilo, če bi odstopilo od svoje enotedenske mezde 1 dinar, podjetja pa naj bi prispevala primerne zneske. Liga bo uvedla v času od 17. do 24. maja v vseh mariborskih ka-varna h, goslilnah in hotelih zbirko s pušico potom mkasantov. Naj bi vsi lastniki šli zbiralcem na roko. S posebnim pozivom se obrača liga na ravnatelje m upravitelje srednjih in meščanskih šol, da podpirajo akcijo Protituberkulozne zveze. Poštno čekovne |x>lo#nice za nakazilo zbranih zneskov se dobijo pri vratarju ekspoziture OUZD. Celjske novice Uduc Leopold, 27 letni rudar v Hudi jami, doma z Belovega pri Sv. Krištofu, je dne 10. maja padel doma po stopnicah in si spahnil desno roko. 7T ousin Anton, 30 letni progovni delavec iz Račiče pri Zidanem mostu, je v nedeljo padel na ce-s i v Kacici s kolesa in se močno poškodoval po glavi in levem ramenu. —.Oseta Jožefa, hlapca pri posestniku Francu Mastnaku v Vrbnem pri Sv. Ju-nju ob juž. žel. je v nedeljo brcnil konj in mu zlomil desno nogo. — Mirnika Franca, 8 letnega •sina tov. delavca iz Drešinje vasi pri Petrovčah, je v ponedeljek 10 letni Franc Kos iz Drešinje vasi pri igranju Vtsekal s koso v desno nogo in ga moč-no poškodoval, — Božnik Stefan, 20 letni tov. delavec iz Trnovelj ®i je v nedeljo pri delu odrezal mezinec na desni roki. — Na Polulah je v nedeljo \ drugega kolesarja Kovač Alojz, 3- letni skladiscm delavec iz St. Janža pri Teharjih. t-n padcu si je zlomil desno nogo in se poškodoval po glavr. — Desno nogo si je zlomil tudi Franc Kozel, sin kočarja iz Planinske vast pri Planini. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Konferenca vinogradnikov Belgrad, 13. maja. Včeraj se je v kmetijskem ministrstvu pričela konferenca vinogradnikov m kateri so se bavili z vprašanji, kako bi se dale’ od' praviti vse ovire potrošnje vina dotna, izvoza v inn" zemstvo in vprašanje trošarin. Slovenske vinograd- ”>4“>s. telim za Kmetijsko društvo’ o Feriin^in8^* ?/i sko društvo g. Petovar. erbnc ln za Vmar- dr/.ava' »dftaTdoCl« 7?«''krVi™1' 'T ““ radi teca le , y.raf- Posamezne vrste imajo tega pa naša vtnT k0liČine na razpolago. Zraven se docrai i da a mso v mozemstvu zaščitena, da vse drugo Da’Te h2'lanlkami naših vin prodajajo treba aktivnem i i pa "10g.el lzvoz P°vecati, Jc državp MarcJ?1 sodelovanja in jjcdjiore s strani imed vedno n "8 ban,k;l bi nl0lala za lakc prilike mori mm ' , razP°lag° zadostne kredite. Država Pocfk podPretl vse vinogradniške zadruge. nredložili o°i re,sol.uc)j° so pa slovenski delegati .fr°šarinah, katere smatrajo, da so ena " i|^ j!1 0vu; 2a večjo potrošnjo vina. V resoluciji rito a naj se na V)no uvede maksimalna troša-* ™ u ,.enega dlnaria za vse samoupravne trošarine, aaije naj se uvede posebna kontrola nad celot-nimi prometom vina s sprevodnicami, ki naj jih iz-.jajo 9ol,asti. Izjavili pa so se proti j>opisovanju vina pri vinogradnikih in vinogradniških zadrugah, ta popis naj ostane sanio pri vinogradnikih, ki so obenem prodajalci vina na drobno in debelo. Prav tako prosijo za odstranitev pavšaliranja trošarin v katerikoli obliki. Po debati se je bil izvoli! poseben odbor, ki je izdelal resolucije. V njej zahtevajo vsi zastopniki ukmjenje trošarin na vino tako, da bo prodaja od pet litrov naprej popolnoma svobodna. Za izvoz vina v inozemstvo je treba skleniti trgovske jxi-godbe. Država naj podpre vinarske zadruge in naj ustvari možnosti, da bo prihajalo na trg vino le boljših kvalitet. Pojavil se je tudi predlog, naj se niesto trošal rine uvede davek na vinorodna zemljišča. Temu so se pa uprli naši vinogradniki ter dosegli, da je predlog spremenjen v toliko, da se dole zemljišča v izrazito vinorodna, relativno vinorodna in na ne-vinorodna. Davek bi se pa pobiral le od zadnjih dveh vrst zemljišč. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 13. maja: Servacij. Jutri, četrtek, 14. maja: Bonifacij. * Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moete. * Zbirko Narodnih zdravic za moški zbor, ki jih je nabral in priredil Ljudevit Žepič, umetniški vodja in učitelj znanega in priljubljenega slovenskega vokalnega kvinteta, je pravkar izšla v založbi Glasbene matice ljubljanske. Zbirka obsega 7 pesmi, in sicer: Slovenec Slovenca vabi, fc-na kupica, Oj preljuba- vinska trta, Ljubezen večna ustvarja V6e, Zmeraj se veselim, To žlahtno vinsko kapljico, Trik! trik! saj ga je še več. — Zbirka je izdana v partituri v priročni žepni obliki m stane 10 Din. Naroča se pri Glasbeni matici v Ljubljani. Dobava gramoza za leto 1936 za banovinske dovozne ter subvencijon-irane ceste v območju sreskega cestnega odbora Ljubljana. Razglas o tem je na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani in na uradnih prostorih bivših občin v Mostah, v Šiški in na Viču. — Interesenti se tudi opozarjajo, da lahko dobe informacije o podrobnih dražbenih pogojih v pisarni Sreskega cestnega odbora v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 11, II. nadstr. Priprave za letošnji Protituberkulozni teden (ki bo v času od 17. do 24. maja 1936), je izvršila Protituberkulozna zveza v Ljubljani s tem, da je dala vsem svojim edinicam, t. j. krajevnim proti-tuberkuloznim ligam ter protituberkuloznim odsekom pri odborih društva Rdečega križa izčrpna navodila. Razen tega je naprosila vse občinske uprave v Dravski banovini, da razobesijo na vidnih mestih troje vrst plakatov, prosila je pa tudi upra-viteljstva vseh osnovnih šol ter ravnateljstva srednjih šol, da sodelujejo učiteljski in profesorski zbori pri tej človekoljubni akciji. Kakor nam poročajo, je odziv vseh naprošenih faktorjev pritrdilen, s čimur dokumentirajo, da uvidevajo važnost našega protituberkuloznega po-kreta. Širom Dravske banovine bodo v Protituberku-loznem tednu razne prieditve, Protituberkulozna zveza v Ljubljani bo pa priredila v soboto, dne 16. maja »Večer otroka« v Delavski zbornici, v nedeljo, dne 17. maja ob 9 pa bo otvoritev »Otroškega sejma« po g. banu dr. Natlačenu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami, odnosno po njegovem namestniku. V Prolitubcrkuloznem tednu so predvidena tudi razna predavanja v ljubljanski Radio-oddajni postaji in sicer: v soboto, dne 16. maja od 18.40 do 19 g. dr. Joža Bohinjec, v ponedeljek, dne 18. maja od 18 do 18.20 g. dr. France Debevec, in v četrtek, dne 21. maja od 17 do 17.15 g. primarij dr. Robert Neubauer z Golnika. Na Trsat in na čarobni otok Rab (8 ur vožnje po morju) se odpeljejo romarji o bmkoštlh. — Do 15. maja je znižana cena 140 Din; pozneje 20 Din več; Štajerci, ki se vozijo s posebnim vlakom samo 'od Zidanega mosta, plačajo 25 Din manj. Di- j jaki, vajenci in otroci pa plačajo; iz Ljubljane 120 Din, iz Zid. mosta 110 Din. Podrobna pojasnila pošlje pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šent-ptterska vojašnica, * repertoar narodnega gledališča V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 8. uri Sreda, 13. maja: »Prva legija«. Red B četrtek, 14. maja: »Gozd«. Red Četrtek. Opera. Začetek ob 8. Četrtek, 14. maja: »Pesem ljubezni«. Red Sreda. Petek, 15. maja: »Lucia di Lamermoor«. Red Četrtek. DRAMA Opozarjamo na ponovno uprizoritev Laveryeve drame »Prva legija«, ki bo danes, 13. t. m. ob 8 v drami. Delo je imelo izredno velik uspeh pr: vseh dosedanjih uprizoritvah. Predstava je za red B. V sredo, dne 20. maja bo v ljubljanski drami premiera Besierove petdejanske igre »Tiran«, v kateri bo igral eno glavnih vlog režiser M. Skrbinšek ki proslavi ta večer 25 letnico svojega umetniškega dela. Poleg njega nastopita v glavnih vlogah ga. Šaričeva in g. Jan. Režijo ima g. Ciril Debevec. Premiera bo izven abonmaja. OPERA V četrtek zjutraj se povrne opera iz trojega gostovanja v Splitu in Šibeniku in zvečer boprva predstava v našem opernem gledališču, up » red Sreda izvirna opereta Pesem ljubeči«. Abonente reda Sreda prosimo, da oproste ta teden spremembo dneva njihovih rednih predstav. Prihodnja nova uprizoritev v naši operi Do Leharjeva opereta »Vesela vdova« z go. Zlato Gjungjenac v glavni ženski vlogi. Izza kulis tiskarskega podjetja S procesa: tiskarji contra Narodna tiskarna Ljubljana, 13. maja. Ljubljančanom in sploh slovenski javnosti je še v dobrem spominu doba, ko je lansko leto stavkalo grafično delavstvo v ljubljanskih tiskarnah. Kakor znano, je izbruhnila stavka radi sporov med delavstvom in Narodno tiskarno. Iz dogodkov so se izcimile tožbe, ko je 40 bivših uslužbencev Narodne tiskarne tožilo to tiskarno ter zahtevalo izplačila, ki so delavstvu po njihovem mnenju neopravičeno izostala. Ta pravda, ki se je včeraj končala z drugo-instančno sodbo, v marsičem dokazuje, kako se za vrati kakega podjetja bijejo eksistenčni boji, o katerih ve javnost prav malo ali nič. Prinašamo v tem oziru nekaj gradiva iz procesa, da si tudi javnost lahko ustvari vsaj površno sliko o razmerju med kakim tiskarskim podjetjem in uslužbenstvom. 40 tožba Dogodki, ki so bili predmet procesnega postopanja, segajo v lansko leto v čas od 1. do 5. julija. Tožitelji zatrjujejo, da jih je Narodna tiskarna 30. junija oziroma 1. julija izprla iz podjetja ter jim preprečevala vstop v podjetje vse do 5. julija. Proti tožbam, ki so jih vložili tožitelji j>osa-mezno, a jih je potem sodišče združilo v eno pravdno postopanje, je Narodno tiskarna nastopila z dokazanim predlogom, v katerem je prikazala dogodke okrog 1. julija 1035. Zlasti je obravnavala zgodovino tarifnih |>ogajanj, ki so se vršila v tem času. Začetek nasprotij Na ta dokazni predlog so vložili tožitelji svoj dokazni predlog, v katerem so jiodali prikaz vseh onih dogodkov, ki jih je omenjal dokazni predlog Narodne tiskarne in zlasti onih, ki sc tičejo organizacije. V tem oziru so tožitelji jjovdarjali, da sta obe grafični organizaciji., tako delodajalska ju jLdo-jemalska, že leta in"'leta složno sodelovali. 1 udi tako zvane tarifne revizije, to je revizije določil kolektivne pogodbe, ki ureja delo v grafičnih |xxl-jetjih. so bile izvršene v miru in jropoluem soglasju, pozneje pa je bilo — tako pravijo v svojem predlogu tožitelji — to harmonično sožitje porušeno. Nadalje zatrjujejo tožitelji, da je njihova organizacija |X) raznih znakih mogla soditi, da je na to vjilivala največ Narodna tiskarna, in da je jired leti nenadoma postala agresivna in nezadovoljna z delovnimi jiogoji. Oteikočenje tarifnih pogajanj V nadaljnem trdijo tožitelji dobesedno: »Pozneje je organizacija mogla točno ugotoviti, da se edino Narodna tiskarna resno m dejansko pripravlja, da obračuna s svojim delavslvom, da odrine domače iz svojega obrata in obratuje s katerimkoli drugimi delavci, samo če ti niso iz vrst tukajšnjega organiziranega grafičnega delavstva. Te priprave Narodne tiskarne in njeno agresivno stališče do delovnih pogojev so otežkočale vsa tarifna pogajanja v zadnjih letih. Organizacija je prepričana, da so se pogajanja že leta 1034. težko zaključila prav zaradi Narodne tiskarne in vsi znaki so kazali. da ogroža Narodna tiskarna j>otek tarifnih pogajanj tudi v letu 1035. Posledica: nerazpoloženje delavstva »Zato je bilo razumljivo, da je bilo delavstvo v Narodni tiskarni vedno bolj nezadovoljno, ko je vi delo. da mu jrodjetje streže po eksistenci. To nezadovoljstvo je bilo stojmjevano v mesecu juniju lanskega leta, ko je to delavstvo uvidelo, da vnovič Narodna tiskarna onemogoča, da je bila sklenjena v tem letu večletna kolektivna |iogodba in da se Narodna tiskarna tudi sedaj pripravlja na oster nastop proti svojemu lastnemu delavstvu. Delavstvo je živelo v nervoznosti, v nevolji in nerazjxiloženju, ko’ je spoznavalo namene jrodjetja in je razumljivo, da to delavstvo ni bilo fizično in psihično v položaju, da bi produciralo toliko, kolikor producira takrat, ko si je gotovo svoje eksistence. Poleg tega so v Narodni tiskarni tudi slabi stroji, ki jih v zadnjem času vodstvo ni dopuščalo dovolj snažiti, ker se je moral producirati nadstavek, ki naj bi se ujiorab-ljal za časopisje takrat, ko bi podjetje odslovilo svoje takratno delavstvo. To vse — neurejeni stroji in nerazpoloženje je povzročilo, da je v tem času produkcija morda padla. Na padcu produkcije je torej kriva Narodna tiskarna sama, napačno pa je trditi, da bi bila v Narodni tiskarni organizirana kaka pasiva.« Intervencije pri ministru dr. Kramerju Na drugem mestu zatrjujejo tožitelji: »Da bi bilo Narodni tiskarni še bolj jasno, da organizacija ni proli njej usmerjena prav nič drugače, nego do drugih podjetij, je po naročilu organizacije odšel zaujMiik Narodne tiskarne Ciher Ivan že 28. junija 1935 zvečer k ministru dr. Albertu Kramerju, da mu javi rezultat pogajanj tega dne in da mu jrove, da grafično delavstvo sicer ne bo v nobenem podjetju delalo na praznika 28. in 29. junija, da pa bo v vseh tiskarnah in ludi v Narodni tiskarni grafično delavstvo zopet normalno obratovalo — kakor je to dolžno jro določilih kolektivne pogodbe — v nedeljo 30. junija zvečer, ko je svoje uslužbence za ta dan pozvala Narodna tiskarna jio faktorju Francu Jerami pismeno in ustmeno na delo. To je sporočil zaupnik Ciber Ivan ministru Krainerju na praznik dne 28. junija zvečer okoli pol 8. Dostavil je še, da bo delavstvo gledalo, da v vsakem oziru ugodi željam Narodne tiskarne, če bo Narodna tiskarno ugodno vplivala na pravilen zaključek tarifnih pogajanj in da pride delavstvo že drugi praznik na delo, če g. minister zagotovi, da Narodna tiskarna pri sklepanju kolektivne pogodbe na daljšo dobo ne bo delala ovir. ali pa, če g. minister zagotovi, da bo tako večletno pogodbo sklenila v skrajnem primeru Narodna tiskarna sama.« Vrata v tiskarno - zaprta O tem. kako je prišlo do izprtja, pravijo tožitelji sledeče: »Namesto, da bi se v ponedeljek 1. julija 1935 nadaljevala jiogajanja, pa je Narodna tiskarna že 30. junija 1935, t. j. v nedeljo zvečer zaprla svoja vhodna vrata in ni pustila delavstva na delo. Vse ono delavstvo, ki je bilo lega dne pozvano po Narodni tiskarni k nedeljskemu .delu, se je tega dne javilo na delo in je bilo odklonjeno. Tudi naslednjega dne, v portedeljek,‘I. julija, se. jejrodalo delavstvo Narodne tiskarne na delo, a je bilo tudi tega dne vse delavstvo pri vratih zavrnjeno in odklonjeno.« —■ V nadaljnjem zatrjujejo tožitelji. da so ves teden do sobote skušali priti v tiskarno, da pa so bila vrata vedno zaprta oni na odklonjeni. V soboto pa da so izvedeli, da jih Narodna tiskarna ne sprejme in da jih smatra za odpuščene, nakar da mso več silili v podjetje. V dokaz svojim trditvam so ponudili tožitelji številne jiriče in tozadevno korespondenco. Nasproti temu jc Narodna tiskarna v posebnih spisih in pri razpravah postavljala svoje trditve Jer stavila istotako na razpolago svoja dokazila. Od obeh strank ponujeni dokazi so bili večinoma tudi izvedeni. Tožbeni zahtevki Končni zahtevki tožiteljev so bili v največ slučajih reducirani na 1. izjrlačilo mezd za prvih pet dni v juliju 1935; 2. izplačilo za 14 dnevni odpovedni rok z doklado; 3. izplačilo pripadajočega dojrusta z doklado in 4. izplačilo neplačanih nadtir Prvo sodišče je tem zahtevkom ugodilo le deloma. — Končna sodba Proti prvostopni sodbi so vložili priziv tako tožitelji, kakor tudi tožena Narodna tiskarna. Pri včerajšnji razpravi je jirizivno sodišče izdalo razsodbo, s katero je ugodilo obema prizivoma ter spremenilo sodbo tako, da se tožbeni zahtevek, v kolikor se tiče dopusta, zavrne. Ugodi pa se tožbe-nemu zahtevku jio plačilu mezde za 3,4. in 5. julij ter po odškodnini za 14 dnevni odpovedni rok. Tožena Narodna tiskarna je nadalje v smislu včerajšnje sodbe dolžna plačati polovico stroškov prve in druge stopnje, ki se bodo številčno odmerili v pismenem odpravku sodbe. Skupni znesek, za katerega je Narodna tiskarna obsojena, sega nekaj nad 150.000 Din. Ker jiroti drugostopni sodbi ni nadaljnega pravnega leka, je s tem končana dolgotrajna pravda, ki je vzbudila v mestu toliko zanimanja. Obenem bo ta pravda dober nauk podjetjem, kako naj z delavstvom postopa, pa tudi delavstvu bo v marsičem koristila, |iosebno glede načina izvojevanja svojih pravic. Način namreč vsaj v kolikor se tiče pritegnitve k stavki delavstva še ostalij podjetij morda ni bil najpraviltiejši. Kdo bo olimpijski prvak v plavanju Radio Programi Radio Ljubljana Sreda. /3. maja. 12 Nekaj atvari za vesele ljudi (plošče). - 12.46 Vremenska napoved poročita. -14 Napoved časa, obdava »poroda, obvestila. — 1B.L Oiper; ne fantazije (plošče). - 14 Vrem«*« p^do. tonmi točaji. — 18 Otročka ura (ddr. Malova poHarjevn, N. Nas-. Bled.). — 18.20 Izrezov a ln a dela (eo«P. Zdravko Omerza). — 18.40 Izlet.i na dolenjsko stran (gosp. Joai.j) We»ter). — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objav« sporeda, obvestita. — 19.30 Nacionalna ura: »Turjevajnjo ln narodni plesi (Ivo Franu) -— iz Zatrreba)). — 20 Koncert BodalmeBa orkestra Orkestralne«« društva Glasbene Matice in dri. konservatorki« v Llivbljani pod vodstvom dirigenta pror. L. M. Sker-jamoa. — 21.30 Slovensko umetne posnti. Mlndenkn, zenski kvintet. — 22 Napoved čoaa, vremenska napoved, poročil«, objava »poroda. — 22.15 Pesmi za ple« (plošče). — Konoc ob 23. Drugi programi Sreda, 13- maja. Retnrari: 39 Narodne pesmi (Nada Aleksandrovač iU MiJnn Timotič). — 21 Koncert »lastic-ne«a društva iz Zemuna. — 32.30 TamburaSkil orkester. — Zanreb: 20 Koncertni večor (prenos iz Ljubljane). — 2215 Plesna (flafiba. — Dunaj: 19.30 Slagoi-jt m operete:' Naj bogatejši človek na svetu. - 22.30 Zabavmi koncert radioorkostva. - Budimpd a: 19.30 Prenos opere: «Jam» Vitez:. - ffl.50 U*an®ka (tlasba. - Bratislava: 19.30 Opera »Matu* Trnnč!an«ky«. _ Prana: 10.05 Slavnostni koncert češke filharmonije. - Variava: JI Chopinove kompozicije. - 21.55 Itadioorkester s »o- li»ti — Brno: *3ll Salonski kvan*t«t. — 20.50 Salomsiki »rkester s solisti. - Trut-Milano: 20.4(1 Simfonijski koncert. - Bini Bari: 19.45 Pester prosrram - 20.40 Prenos iz opere — Berliu: 30.46 T>u»ti m raznih operet (radioorkesster ‘s solisti). - K6nigtbcro: «U5 Gass-munnora opera profioa«. — ^.20 Klaviafgki kvartet. - Frankfurt: 'V1.45 Večer lahke Blaobe _ Stuttnart: Glasb« velikih nemških komponistov (zbor. kvartet in sol,Isti). V naših dnevnikih smo pogosto videli slike prekrasnega plavalnega bazena v berlinskem stadionu. Bil je 100 m dolg — dvakrat večji od iliri-janskega v Ljubljani. Sedaj ga ni več! Tisoči gledalcev, ki bodo sedeli na zahodni strani novega olimpijskega stadiona, bodo komaj vedeli, da sede nad mestom, kjer so postavljali sedaj Nemci svoje plavalne rekorde. Prav v bližini novega orjaškega stadiona so postavili tudi nov plavalni stadion. Plavališče je dolgo 50 m, široko pa 20 m. V podaljšku stoji tudi skakalni stolp in pod njim poseben bazen 20 x 20 m. Čez tri mesece bodo padali rekordi Samo še tri mesece, pa se bodo srečali tu najhitrejši plavalci vsega sveta. Amerika se bo hotela revanžirati Japonski, ki si je priborila v Los Angelesu kar 8 prvih mest — Japonci pa bodo hoteli pokazati, da so v štirih letih — toliko je namreč minulo od zadnje olimpijade — zopet močno napredovali. Tribune, na katerih je samo za 18.000 gledalcev prostora, bodo zasedli Nemci in bodo presrečni, če jim bosta Fischer ali Schwarz priborila vsaj kakšno drugo ali tretje mesto. Mogoče bomo zagledali na startu tudi našega Wilfana — gotovo bo skromnejši, kot v trenutkih, ko postavlja v Ljubljani jugoslovanske rekorde — mi pa bomo presrečni, če bo zdržal na predtekmovanjih. Da, čez tri mesece bo v plavalnem stadionu hudo vroče ... Kandidati za olimpijsko prvenstvo Pred nami je lista najboljših plavalcev iz leta 1935. Deloma so to znana imena — deloma nova. Oglejmo si jih, to so kandidati za olimpijsko prvenstvo! 100 m prosto: 1. Fick (Amerika) 56.6; 2. Jusa (Japonska) 56.8; 3. Gsik (Madžarska) 57.8; 4. Fischer (Nemčija); 5, Higlend (Amerika). 400 m prosto: 1. Medika (Amerika) 4.38.7: 2. Negami (Japonska) 4.41.4; 3. Gilhula (Amerika) 4.43. Sledita dva Japonca Makino in Uto. 1500 m prosto: kar prva tri mesta imajo Japoncil 1. Ishiharada 19.12; 2. Negami 19.13; 3. Makino 19,21.4; 4. Medika (Amerika); 5. Flanagan (Amerika). Rezultati prvih treh obetajo, da se bo letos porušil poslednji rekord slavnega Arne Borga, ki znaša 19.07.2. 100 m hrbtno: 1. Kiefer (Amerika) 1.04.9; 2. Van de Vege (Amerika) 1.08; 3. Schu arz. (Nemčija) 1.08; 4. Biklen (Amerika); 5. Kijokavva (Japonska). V tej disciplini imamo Jugoslovani največ možnosti, da bi si Wilf«n, Gazari ali Ciganovič priborili približno 12. mesto 200 m prsno: 1. Cartonnet (Francija) 2.39.6; 2. Koike (Japonska) 2.41. 2; 3. Hajgins (Amerika) 2.41.8; 4. Sietas; 5. Spence. Štafeta 4X 200 m prosto: 1. Japonska 8.52.2; 2. Amerika 8.58.6; 3. Madžarska 9.24.9; 4. Italija; 5. Argentinija. Po gorniih uspehih sodeč, bi lahko smatrali Ameriko za favorita na olimpijskih tekmah. Če pa vemo, da storijo Amerikanci vse mogoče, da bi čim boljše čase dosegli, da dopuščajo - leteče starte«, da tekmujejo v najkrajših bazenih, da idealno temperiraio vodo — tedaj moramo motriti njihove izglede vse bolj kritično. Nasprotno pa je znano o Japoncih, da ne delajo za svoj šport nobene reklame in da skrivajo adute! Damsko prvenstvo si bodo priborilo Nizozemke Po dosedanjih prognozah sc bo vršil na olimpijadi moški dvoboj med Amerikanci in Japonci, ženski pa med Nizozemkami in med vsemi drugimi skupaj! 100 m prosto: 1. Den Oudcn (Nizozemska) 105; 2. Mastenbrock (Nizozemska) 1.05.6; 3. Kamp-bel (Argentinija) 1.08. 400 m prosto: 1. Den Ouden (Nizozemska) 5.27.5; 2. Kingt (Amerikal 5.32.5; 3. Heger (Danska) 5.37.5. 100 m hrbtno: 1. Holm-Jaret (Amerika) 1.16.3; 2. Mastenbrock (Nizozemska) 1.16.6; 3. Scnf (Nizozemska) 1.17.2. 200 m prsno: 1. Genenger (Nemčija) 3 00.8; 2. Kostem (Nizozemska) 3.04 2: 3 Holzner (Nemčija) in Majehata (Japonska) 3.05. Maribor MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 13. maja: Zaprto. četrtek, 14. maja ob 20: »Tuje dele«. Red B. V nedeljo |iopoldne otroška plesna prireditev! Znana zagrebška plesna umetnica Mercedes Goritz-Pavelič bo nastopila s svojo baletno šolo (okrog 25 olrok) ter bo z njimi izvajala Bayerjev balet »Vila lutk«, ki je z njim pripravila zagrebškim otrokom že mnogo veselja. Umetnica se udeleži v letošnjem juniju oliinjvijskili mednarodnih tekem na Dunaju kot zastopnica Jugoslavije, kaj- bo le|x> spričevalo za njeno sposobnost in znanej. Na nedeljsko vpri-zoritev o|x>zarjamo ludi odrasle! Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita Ko-ntgova lekarna Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanski cesti. Naknadna prisega vojaških obveznikov se vrši v jietek 15. maja v prostorih vojašnice kralja Aleksandra v Melju. Izlet v Vinogoro priredi Marijina družba za matere frančiškanske župnije na binkoštni jione-deljek. Prijave se sprejemajo pri samostanskem vratarju do 20. t. m. »Putnik« v Mariboru priredi za bankošti izlet z avtokarom k otvoritvi Packstrasse v Avstriji in na Koroško k Vrbskemu jezeru. Prijave pri -Put-niku« na Aleksandrovi cesti. Ljubljanska opera bo gostovala v Mariboru po 20. maju dva večera. Vprizorila bo »Seviljskega brivca«. Za gostovanje vlada izredno zanimanje. Večerna zgodbica Ljubljana, 13. maja. V Ljubljani mrgoli nočnih dogodkov in dogod-hic, kakršne v vsakem drugem mestu armade reporterjev že naslednjega jutra servirajo z vsemi potrebnimi ocvirki javnosti, ki na ta način nikdar ni ob družabne škandale in ob pikantosti, ki jih lako rada prebira. V Ljublian pa smo diskretni, prizanesljivi in — občutljivi. Na račun teh treh lastnosti ostane marsikatera pikantna samo v policijski beležnici ali pod kostanjem, oziroma na prostoru, kjer se dogodi. Sinoči okrog 9. ure je stanovalce okrog Sv. Petra nasipa opozoril na sebe hud trušč in kričanje. Med tem pa se je že odigrala zgodbica: skozi vrata nekega buffe-Ja sta priletela dva ljubljanska meščana. Iz njunega medsebojnega razra-čunavanja, ki je kmalu potem sledilo pred buffe-jem, je bilo sklepati, da je eden od obeh priletel na svobodo prostovoljno, drugega pa so — vrgli ven, ker ni plačal, kar jc naročil. Okrog teh je bil tudi sumljiv ženski krik. Na vso moč sta potem začela možakarja pred buffe-jem drug drugemu dokazovati svojo poštenost. Ker starejši in debelejši ni hotel verjeti, da je oni, ki stoji s kolesom poleg njega, res poštenjak, ga je ta z vso silo vlačil na policijo, da se tam izkaže, kdo jc pošten. Toda na policijo ni bilo treba. Krik in vik je bil namreč le prehud in okrog vogla se je poiavilo oko postave: kakor kafra ie tedaj izginila ženščad, oba možakarja pa sta sc junaško pripravljala — jezikovno namreč — na prihod policaja. 2e od daleč oita kričala stražniku, da imata opraviti z lopovom — tako sta drug drugega nazivala — ki da spada za mreže itd. itd. Videlo se 'ye, da imata neke stare poslovne obračune in snoči se jima ie zdela najbolj ugodna prilika, da jih pogrejeta. Kaj je preostajalo stražniku drugega, kakor oba identificirati in poslati vsakega v drugo smer ulice. Tedaj se ie vlila tudi ploha in bil je skrajni čas, da sta odkurila . . . Zanimive prireditve v Protituberkuioznem teinu Ljubljana, 13. maja. Namen protituberkuloznega tedna je znan:, na eni strani hočemo v tem tednu s posebnim jx)vdar-kom obrazložili nevarnost jetike, kot ljudske bolezni in njeno socialno in naroduo-gospodarsko škodljivost za slovensko ljudstvo, na drugi strani pa hočemo v tem tednu dobiti tud' potrebna mate-rijelna sredstva za uspešno borbo proti jetiki. Naše delo se ne sme izgubljati v praznem in solzavem besedičenju. Protituberkulozna zveza bo deloma sama, deloma p6 svojih jmkrajinah protituberkuloz-nih ligah organizirala razne prireditve, ki naj občinstvu nudijo duševni užitek, našemu gibanju pa |irinesejo tudi nekaj materijelne koristi. V Ljubljani bo posebna privlačnost za veliko in malo občinstvo tzv. »otroški sejni«. To bp mal posnetek vrvenja in prizorov na »sejmu«, kakor jih nudi otroško pojmovanje in gledanje na reelni strani tega sveta. Otroci, v narodnih nošah, se hočejo v svojem »sejmu.: po svoje uveljaviti pri prodaji jestvin in pijače, pri razstavi raznih lastnih izdelkov itd. Otroci hočejo delati tako, kakor delajo »veliki«. »Otroški sejni gotovo ni gosj>odarska prireditev, pač pa nežen in mil nastop otrok, ki hočejo prispevati za svoje bolne male prijatelje po temnih, nezdravih stanovanjih. Otvoritev sejma« bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 9 na vrtni verandi restavracije »Zvezda«. Z otvoritvijo »sejma bo združena tudi svečana otvoritev Protituberkuloznega tedna. -.Sejni« bo odprt- sanio la dan do 17. Zato naj z obiskom nihče ne odlaša, kdor hoče |iogledati v zdravo in nepokvarjeno dušo otroka. Ne bo mu žal! Se bolj srčkana in prikupna pa bo prireditev .Večer otroka« v dvorani Delavske zbornice v soboto dne 16. t. m. .ob 18.36. Na tem večeru nastopijo samo otroci: Gospa Delakova z malimi učenkami svoje plesne šole, nato se bo pa razvila »Modna revija otrok«. Ples malih nežnih bitij, ki simbolizira zdravje njih duš in teles, bo vsakega gledalca zazibal v sanje pozabljenja na dnevne skrbi. Pogled na skupine nedolžnih otrok bo znova in znova razvnel in jiojačal ljubezen do otroka, jiosebno do onega, ki v bedi živi... Z modno revijo hočejo otroci jiokazati mamicam, kako je treba otroka oblačiti, da je oblekca po ceni in lepa. V modni reviji hočejo otroci posnemati manikeje, kakor so jih videli pri obrtniških modnih revijah. Otrok hoče vse posnemati Dolgčas na tem večeru gotovo ne bo, ža! tudi ue nobenemu, ki bo večer obiskal. Vstopnice so na prodaj v trafiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev tia Miklošičevi cesti in v trafiki na Dunajski cesti (Matjanova hiša.) Stanovanjska gospodinja |>ovode svojo mlado hčerko h gledališki predstavi, v kateri ig™ njen »fimerher« vlogo tragičnega junaka. Oh krizi jioči na odru strel in junak se mrtev zgrudi. Joj, mamn,< vzklikne pretreseno hčerka, ^ustrelili so ga, on pa nam še ni plačal mesečim * prijatelj povede svojega gosta po strmih stoj> I nicah v četrto nadstropje. >Da nama ne bo dolg Čas, ti bom spoloma povedal potek včerajšnje nogo metne tekme,« pravi zgovorni gost. Ko prideta d' stanovanja, seže gostitelj v žeji in odvrne iznena | deno: Oprosti, zdaj ti pa moram povedati jaz I evnin v.H n i m i vosi: Pozabil sem kliuČA ** n"s“,"'i Življenje In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta lesiia „ Toda na glavi so imeli kape, naravnane In namečkane po mili volji. Na svoje kape, ki so v mirnem času rdeče in modre, v vojni pa temnorjave, legijonarji dosti dajo, kakor spoštujejo sploh vse svoje stare navade, običaje in izročila. Vojna uprava jim je že dostikrat hotela dati nove kape, ki bi jih boljše varovale pred soncem, toda vsak napor za to je bil zastonj. Kljub vsem nared-bam in poveljem so se legijonarji svojih starih kap držali krčevito in niso popustili niti za las, tudi če bi jim odrezali glavo. V načinu, kako te svoje kape nosijo, se odraža tista slavnoznana legijonarska malo-brižnost. Posmehljivi so, toda zmeraj se zdi, da s tem svojim smehom pretijo. Sam se spominjam, da so nam v vročini razdelili plutovinaste čelade. Nismo jih za nobeno ceno hoteli nositi, kadar smo le mogli smo jih kje pozabili ali izgubili. Nekoč, ko smo se streljali z Druži, smo jih vsi držali tako dolgo v zraku na pu- škah, dokler niso bile od krogci čisto prerešetane. Ko smo se iz bojne črte vračali v tabor, sem videl nekega legijonarja, ki se je po poti igral s svojo čelado in jo brcal, kakor da bi bila žoga. Vso pot jo je suval, dokler ni . nazadnje žalostne ostanke s krepko brco po- j slal v globino zapuščenega strelskega jarka, j Ko ga je drugo jutro seržan vprašal, kje ima j čelado, se ga je rešil z odgovorom, da mu jo je vzel strel. Vojaki s kapami, večina jih je bila, kakor j sem dejal, do pasu golih, so delali ves dan j kakor črna živina. Zdaj so odhajali iz tabora j in se bližali vlaku. Starejši tovariši so se prepoznavali in se \ pozdravljali z navdušenimi vzkliki. Nastal je cel alarm. Prijatelji so se zbirali, se trepljali j po ramenih in sc veselili, kakor sc vesele ' otroci... No, kmalu so nam zapovedali, naj se postavimo v vrste in krenemo s kolodvora naprej. Tako smo šli skozi tabor, ob katerem se bomo utaborili tudi mj. Utaborjevanje je posebne vrste delo / legiji. Naj povem v naslednjem, kako je pri tem treba ravnati. Kompanija se zemljišču, izbranemu za tabor, bliža v rojni črti, to se pravi, mož poleg moža v širokih razmakih. Vodi v vsakem oddelku so sestavljeni iz petih vojakov in iz enega kaplarja. Ustavijo se v določeni razdalji, kadar se oglasi povelje »Stoj!« Vsak kaplar, ki zapoveduje vodu, dvigne potem svoj bajonet. Narednik gre od oddelka do oddelka j in izravnava smer. Potem na njegovo povelje . vsak kaplar zatakne svoj bajonet v zemljo. Tako sc določi površina tabora. Orožje ! je zabodeno v zemljo v enakih razmakih. Vsak ! bajonet označuje mesto, kjer bo stal po en šotor. Legijski šotori lahko sprejmejo pod svoje okrilje šest ljudi. Vojaki jih nosijo s seboj skupno prtljago. Vsak vod ima en šotor. Se več: tudi koce in palice razdele vsem vojakom iz voda, tako da lahko rečemo v resnici, da nosi legija svoje hiše na ramah .. • Kakor bi mignil, smo postavili šotore. Namestili smo prtljago, takoj nato paj je zadonel strašni krik: ;>Aux murailles!« (Na zidove). To pomeni, da je treba graditi branike, a to delo je najtežje, nekaj, kar vsak legijonar preklinja iz dna duše. Nič zato. Gradimo branike vsako pot, kadar taborimo v neprijatelj-ski pokrajini. Kolikokrat smo že ponoči sami i sebi čestitali, da smo zgradili te obrambne j zidove! Pod soncem, ki žge, se zdi to delo ne-j skončno. Stavim, da sem sto in stokrat pre-i nesel kamenito klado, ki je tehtala do dvajset ! funtov, včasih pa tudi več. To samo po sebi ni težko, toda nesti to en stokrat, je muka. S težavo sem jih kopal iz zemlje, vsako pot, kadar sem kamen prinesel do gradbe, sem znova zmeril višino dograjenega zidu. Zdelo se mi je, da se noče nič vzdigniti, kakor da ne bo nikdar dosegel višine prsi. Vendar se je kljub vsem mukam in vsej počasnosti bra- nik pomalo dvigal. Najprej je zrasel do gležnjev, potem pa do kolen. Potem do pasu. Zdelo se je, da bo na tej višini ostal vekomaj, toda nenadno sem pogledal spet in videl, da jc dovršen. Segal je do prsi, kakor je predpisano. »Bicn!« pravi seržan. Seveda je bilo treba v enakomernih presledkih narediti odprtine, katere smo potrebovali za to, da smo lahko hodili ven. Okoli vsakega takega izhoda smo morali zgraditi majhen zid. Spet smo morali nositi kamenje. Ko pa smo bili gotovi s tem, jc prišla na vrsto bodeča žica na zunanji strani branika. Nazadnje, ko smo dovršili vse, smo izvrtali strelnice za puške. Vsak vojak ima v taboru svojo strclnico, crencau, ki jo naravnava in uredi po svojem okusu. Pri tem se seveda pokaže vsa njegova domišljija, bolj ali manj bujna. Potem je to njegova strclnica in nikogar drugega. Strelnica, h kateri bo pritekel ob napadu in ob vzbuni, da bo od tam streljal. Gorje tistemu, ki sc v zmedi ponočnega napada zmoti! Vsakemu vojaku njegova strelnica, to je neodjcnljivo pravilo v legiji- Mislim, da so nekdaj Rimljani prav tako gradili svoje zaklone, kakor delamo to zdaj mi. Najbolj čudno sc mi je zdelo, kako bodo ti braniki mogli zavarovati osle in mezge. Zidovi so vsekakor visoki tako, da lahko zavarujejo pred kroglami in pred nenadnimi, naglimi napadi ležeče vojake. V našem oddelku pa smo imeli častniške, konje in kakih dvajset mezgov s sedli. »Slovenski dom« izha- vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 In 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v LiubLiani: K. Cec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; JozeKosicek. Pisano življenje Pariška ječa »Sante« je doživela malo pobegov. Samo izredna iznajdljivost lahko kljubuje zamreženim oknom in 10 m visokemu zidu. A. do-življenjski obsojenec Jean Armand Spiller, ki se je poprej rešil iz Guayane, je le skočil ponoči 21. marca z 2 in pol m visokega okna in zlezel čez 50 m oddaljeni zid. Seveda je moral imeti pomagače, ki so mu preskrbeli pilo in svileno lestev. Spiller, ki je izdeloval v ječi žične podstavke za kuhinjske lonce, je nakopičil toliko žice, da je sestavil iz nje podobo spečega človeka. Paznik, ki jc redno pogledal skozi okence, je do samega zajtrka mislil, da spi kaznjenec v postelji, dasi jc bil izvršen beg menda že kmalu po polnoči. Pariški tisk se spominja Spillerjeve preteklosti, ki govori o njegovi izredni pogumnosti. Mesto Lille, kjer se je rodil I. 1906, ga je smatralo za sina premožnih staršev, dobrega strojnika in vzornega družinskega očeta. A istočasno jc vodil tolpo poklicnih vlomilcev. Sčasoma jc to prišlo na dan. Spiller je bil postopno obsojen ua 6 mesecev, na 2 leti in na 5 let ječe ter zaključil z 10 letnim prisilnim delom. A na nepojasnjen način se mu je posrečilo pobegniti z otoka Rea, kjer čakajo po več mesecev obsojenci na ameriški parnik. Pol leta pozneje so ga prijeli v Parizu in mu dodali za beg 5 let. ječe. Zopet je strpel notri samo 4 leta, pobegnil, leta 1930 bil prijet in po končanem roku le poslan na Guayano. Po dveh letih v »zelenem peklu« je že pristraJal za jadrovino potrebne novce in z desetorico tovarišev stesal čoln sredi pragozda, kjer so gradili cesto. Ponoči so odvlekli čoln na obalo. Zasledovalci so ustrelili pet beguncev, a šest preostalih je zjadralo ven. Njih vožnja brez vode in hrane je bila grozna. Štirje so umrli. Dva preostala sta več dni grizla njih trupla. A naposled sta le dospela v Venezuelo. Tu je pod diktatorjem Gomezom Spiller takoj izkoristil stalno vojno in poslal bogat dobavitelj orožja iz Evrope. Lahko bi mimo živel naprej, a hrepenenje po ženi in otroku ga je gnalo v domovino. Leta 1934 se je vrnil na Francosko, se združil z rodbino in pod imenom Jacqucsa Dupuya otvoril malo gostilno v pariškem predmestju. Nihče ni slutil njegovega pravega imena. A nekoč ponoči ga je povozil pred hišo pijan kolesar. Spiller bi najrajši vse zamolčal, a je moral na policijo, kjer jc sestavil stražnik zapisnik. Prstni odtisi so takoj ugotovili, kdo je, in je romal v Santč. Zdaj je zopet pobegnil, ne da bi čakal na povratek v Guayano, Poni - zaveznik Mongolov Eden najjačjih zaveznikov nekdanjih mongolskih osvojevalcev. kakor so bili silni Džingiskan in njegovi nasledniki, je bil nedvomno mali stepni konj, ki živi še dandanes v velikih čredah po mongolskih plodnih dolinah. Mongol in poni živita družno in neločljivo od pradavnine. Kakor znano, jc Mongolija ogromna pustinja. Komaj ena stotinka velikanskega ozemlja, na katerem prebivajo mongolski nomadi, je rodovitna in sicer predvsem doline, ki se razprostirajo ob bregovih maloštevilnih rek. In v teh dolinah živi prosto, kakor divji osel ali pa antilopa znani trdoživi stepni konjiček, s katerim sta zgodovina in življenje Mongolov tako tesno zvezano. Skromen in z malim zadovoljen jc ta stepni poni in po osem mc-secev na leto sc hrani samo z zmrzlo stepno travo, ki si jo sam poišče po redkoobljudenih malo znanih predelih svoje domovine. Mongolski poni ne pozna nleva in nakopičene zaloge krme, da bi lahko prezimoval v toplem zavetišču in sc hranil z žulji skrbnih človeških rok. Noč in dan, poleti in pozimi, sc pase v čredah na brezmejni steni, zdaj v silni pripeki nad 40 stopinj Celzija, zdaj v ledenem zimskem mrazu 40 stopinj pod Celzijem. Razen tega pa 'e v večni nevarnosti pred krvoločnimi stepnimi vol-olastiti se nove vere, da bi izrabili njene usjoehe v lastne namene. Prekooceanske zračne zveze Leta 1903. je mlad Amcrikancc Wilbur Wright prvič jadral pro zraku tristo metrov daleč. Njegovo, pajku joodobno letalo ni prineslo nobene prekomerne teže, niti ključa za vijake ni smel vzeti s seboj. Danes eno samo angleško vojaško letalo nosi cel vod vojakov s j>olno opremo in to 1000 ali še več kilometrov daleč. Aeroplan še davno ni dosegel svoje meje, vedno beležijo nove hitrostne rekorde in daljše jx>Ietc. Ako v soboto, nekoliko pred poldne oddamo v Londonu pismo, bo opoldne že nad Parizom, odtod jx> vzame letalo smer Toulouse, Barcelona, za-padno obrežje Afrike, Brazilija, tako, da bo pismo v Buenos Airesu že v torek, na drugem koncu južnoameriškega kontinenta, v Santiago pa v sredo. Pismo je v treh dneh in pol prepotovalo nad 12000 kilometrov. Te dni pa se je na omenjeni progi pričel redni potniški promet. Ob tem stolpu v Lakchurstu jc pristal »Hindenburg* Še v teku lega bodo Angleži dali v promet brzovozna letala, tako da bodo Londončani svoj \veekend praznovali v Njujorku, kamor bodo leteli v soboto popoldne, v ponedeljek zjutraj pa bodo zopet doma na Angleškem. Te vrste letala bodo imela brzjno 480 km na uro, to sc pravi, iz Ljubljane na Dunaj prej ko v eni uri. Angleška letalska družba smatra to stvar za tako resno, da je žc Odbrala 20 pilotov, ki bodo posebno izvežbani za take polete. Za izredno hitre vožnje bo treba leteti v višini do 20.000 metrov, kjer je zračni u|x>r lc eno desetino od onega na morski gladini. Dandanes ni več nemogoče graditi letala, ki bodo za polete v stratosfero, kjer bo mogoče preleteti razdaljo London Njujork v dveh urah. Mehanične težave so žc davno premagane, ovire so le pri človeku. Gotovo je, da nihče ne more dihati nc živeti v tolikšnih višinah. V hermetično zaprti kabini bo umetni zrak, ki bo odgovarjal višini do 2000 metrov. Isto je s temperaturo, ker |iač ni živega bitja, ki bi vzdržalo v takem strašnem mrazu. Znano je, da so vetrovi v tej višini močni, toda stalni, treba jih bo\ lc znati izkoristiti, kot so to storili z jadrnicami. Letalstvo pa bo popolnoma zrevolucijoniralo bodoče vojne, armade in mornarice bodo izročene na milost in nemilost zračnega brodovja. Dandanes je mogoče ustvariti zračne armade, ki bodo uničile stotisoče vojaštva z enim samim napadom. Dosedanji sistem oborožene sile na kopnem in na vodi izginja izpred naših oči. Tri desetletja šele poznamo zračno letalstvo, a dočakali bomo čuda, še prej preden bo svet slavil 50-letnico prvega zračnega poleta. Z letalom v Tibet Svetovalec tibetanskega velikega lame Gordo« B. Enders se pravkar mudi v Ameriki, kjer se posvetuje z raznimi pristojnimi osebnostmi, kako bi se ostvarila zračna zveza z doslej zaprtim Tibetom. Kolikor sc da po dosedanjih dogovorih sklepati, bo mogoče priti v tibetansko prestolnico Lhaso bodisi iz Kitajske ali pa iz Indije. Ta načrt jc tem pomembnejši, ker se je Tibet vse do danes trdovratno upiral, da bi kak tujec prestopil njegove meje. Pobuda za novo zamisel ie prišla od vrhovnega duhovnika samostana v Kohonoru. V tej jjokrajini so velikanska ležišča zlate rude in lame so jx> zaslugi tega pri rod n ega bogastva sklenili svojo deželo modernizirati. Letala naj bi donašala potrebno tehnično gradivo, ki bo z zlatom plačano. Ameriški kapital bo seveda drage volje pripravljen tako podjetje podpirati, tibetanski duhovščini j>a gre priznanje, da je navsezadnje Je odj>rla vrata tehniki in civilizaciji, čeprav bo za sedaj pot v Tibet odprta samo za letala, ne pa še tuje priseljence. Tudi letala bodo vodili samo tibetanski domačini, ki se pripravljajo sedaj v ameriških letalskih učilnicah za svoj bodoči poklic. Gospodinja: -»Lizika, ali je mačka res vso shrambo izpraznila?« Služkinja: »Res, gospa, vse je pojedla, razen tistega, kar sem bila zanjo pripravila.«