Ilustrirani Slovenec Leto V Tedenska priloga »Slovenca« (št. 222) x dne 29. IX. 1929 Štev. 39 Mesto Lož na Notranjskem Nad mestom razvaline Starega gradu. Foto Ilustr. Slovenec 306 K bojem v Palestini Angleži so ukTenili sedaj vse potrebno, da uduše arabske protijudovske nemire. Poslali so v Palestino zadostno število čet, iki so zasedle vse važnejše prometne točke. Na jeruzalemskih uiicali preiskujejo straže vsakega Arabca zaradi orožja (iglej sliko zgoraj). Vkljub vseon energičnim angleškim ukrepom bo pa težko poravnati medsebojna nasprotja, kajti Arabci se čutijo zaradi hitro naraščajočega vseljevanja Judov preveč ogrožene. Glafvna moč Judov je namreč v velikem svetovnem judovskem kapitalu, ki ne varčuje z milijonsikimi podporami pri tej Jkolonizaciji. Kako močno ozadje ima ta kolonizacija, se je najlepše pokaralo ravno ob priliki teli nemirov. Zafcričal je namreč skoiro ves svetovni tisk, ki je povečini v rokaa Judov, a po vseh večjih imestih so priredili Judje močne demonstracije. Naša slika zgoraj na levi ,nam kaže take judovske demonstracije na new-yorskih ulicah. Angleške čete zapuščajo Wiesbaden Wiesbaden V zmislu sklepov zadnje haa-ške konference so začeli Angleži že zapuščati zasedeno nemško Po-rurje. Vladno poslopje v Luneburgu (Nemčija), na katero je bil izvršen pred kratkim bombni ateoitait. To je bil v zadnjem letu že 11. ibombni atentat. Med tem so zaprli že tudi veliko število izarotnikov, ki pripadajo vsi nacionalističnim krogom. . Upor v ameriški jetnišnici V ameriških jetnišnicah je prišlo zadnje mesece že do ponovnih uporov jetnikov. Eden največjih je bil nedavno v Auburnu. 1700 s strojnimi puškami oboroženih jetnikov je stalo več ur v boju s stražniki, policijo in nairodno gardo, ki je zadušila upor le z največjo težavo'. Pri tem so jetniki zažgali jetnišnico. Naša slika nam kaže goreče poslopje. Na levi: -"'"^ Vogleđ na elegahtae tribune novega dirkališča v Buenos Airesu (Južna Amerika). 307 Juraj Demetrović dolgoletni vodja hrvaških soeialisitov iiii po prevratu poslanec Pribičevičeve demokratske stranke, ki je bil pred kratkim imenovan za novega ministra za trgovino in industrijo. Pogled na Kongres jugoslovanskih agronomov agronomov ki se je vršil ipred kratkim v Belgradu. V pr\'i vrsti je videti ministra Frangeša in Srškića, ki sta se udeležila kongresa v imenu vlade. Na levi: Največja ladja naše trgovske mornarice Pred kratkim je bila dograjena v ladjedelnici v Sunderlandu na Angleškem za naš »Jugoslovanski Lloyd< ladja, ki so jo krstili za >TrigIaT« in ki je sedaj naš največji parobrod. Njegova nasilnost znaša namreč 10500 ton in je že 25. edinica te paroplovne družbe. Sedaj je odplula na svoje prvo potovanje v Cile, odkoder pribrodi potem v naše vode. V kratkem bo dograjen za isto dmžbo še drug, prav tako velik parobrod. Na desni: S prve slovenske filatelistične razstave ki se je vršila od 7. do 9. t. m. v Jaikopičeveni pavilijonu v Ljubljani. Priredilo jo je Slov. filatelistično društvo, nudila je pa predvsam izčrpen pregled čez prevratne slovenske znamke, ki so razširile naše ime po vsem svetu, razen tega pa tudi obilico prezanamivih tujih serij, razne dobrodelne znamke, znamke ziač-ne pošte itd. Naša slika nam kaže pogled v srednji razstavni prostor. Na levi: Zastopniki francoskih bojevnikov s soilunske fronte ob priliki zadnjih bojevniških svečanosti v Belgradu s svojimi zastavami preti kapelo na Kajmaikčalanu. Anion Ostanek slov. moinariški kapetan, ki se je dne 3. t. m. smrtno ponesrečil s svojim letalom v Zemunu. 308 309 Po prvi obletnici našega radia Dne 1. t. m. je minilo eno leto, kar je prvič zadonela po slovenskem radiu slovenska beseda. Čeprav je otvoritev slovenskega radia poleg ustanoA'itve naše univerze največji kulturni dogodek in najvažnejša naša kulturna pridobitev po vojni, je šla ta pomembna obletnica mimo nas skoro neopaženo. In vendar je danes ni več slovenske vasi, ki bi te epohalne iznajdbe vsaj ne poznali, le malo jih je pa, kjer bi tudi njegova beseda že tudi ne donela. Mnogi nazivljejo radio pravi dar božji in to po vsej pravici. Le pomislimo na življenje gorskega duhovnika, učitelja itd. Po mesece in mesece nima prilike priti v mesto, kjer bi čul koncert, opero, predavanje, veselo popevko ali kaj podobnega, sam samcat samuje dolge zimske večere brez primerne družbe, a radio ga s kratkim zavrtljajem gumba zveze z vsemi kulturnimi centri Evrope. Pomislimo na življenje skromnega mestnega uradnika. Neznatna plača mu ne dovoljuje kupovanja dragih vstopnic in nabavljanja koncertnih oblek, odkar je zadonel radio po svetu, je vse to tudi nepotrebno, kajti doma v topli kuhinji, v krogu svoje rodbine lahko posluša vse. In naš kmet? Radio mu nudi strokovni pouk, gospodarska in vremenska poročila, zabavno čtivo, veselo pesem itd. Ni ga stanu in ne starosti, katerima bi ne nudil radio vedno polno pest zanimivosti in užitka, zato smo prepričani, da bo polagoma ravno ta iznajdba zopet poživila rodbinsko življenje, ki ga je moderna civilizacija že tako ogražala, saj bo radijski zvočnik obdržal očeta in odraslega sina domačemu rodbinskemu krogu ter ju potegnil iz gostilne in od pohajkovanja. Naš slovenski radio je dosegel že takoj prvo leto lep uspeh. Šest tisoč naročnikov, kolikor jih ima trenutno, ne vštevši »komarjev« je vsekakor zadovoljiva številka, toda le trenutno, kajti v tekoči sezoni se mora vsaj podvojiti, a končni cilj naš mora biti: radio v vsako slovensko hišo, v vsako slovensko rodbino. Izdatkov za radio se namreč nikakor ne sme prištevati več k luksuzu, temveč k potrebnim tekočim izdatkom, kakor ni obiskovanje osnovne šole več luksuz, temveč splošna dolžnost. Radio orkester, ki izpolni velik del programa naše radio oddajne postaje. Zadaj v sredini kapelnik g. Kazimir Petdc. Kvartet »Ljubljane«, ki ga radio amaterji že tako dolgo pogrešajo. Pri klavirju g. Mirko Premelč, ki je nedavno pel izvrstno posrečene kuplete. Prodajalna »Radio Ljubljana«, Miklošičeva c. 5 (poleg Uniona), kjer je dobiti vse radijske potrebščine in se izviršujejo popravila. Visokofrekvenčni laboratorij ravnatelja in očeta naše radio postaje, g. prof. ing. M. Osane. Na sliki vidimo njegovo kompletno oddajno postajo. V nedeljo popoldne ob domačem radiu. Prof. Silvo Kranjc pri svojem zgodovinskem predavanju v malem studiju naše oddajne postaje. Pogled v veliki studio naše oddajne po.staje, v katerem igrajo radio orkester, radio kvartet, ^»jo jx?vski zbori itd. Ves studio je tapeciran in v premikajočih se zavesali v svrho precizne regulacije glasov. Zgoraj ha desni: Štirielektronski »Radione« aparat, ki sprejema postaje vsega sveta. Priklopi se na električni tok kot nantizna svetiljka. Prodaja ga Radio Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Na desni: Gdč. Vida Jerajeva, virtuozinja na gosli, ki je že ponovno nastopila tudi v našem radiu. Pogled na jwslopja naše radio oddajne postaje v Domžalah. Vinko Zor tajnik »Prosvetne zveze« in vodja prosvetnega programa naše radio postaje. Dragica Košmerlj (spredaj), ki je že ponovno nastopila v radiu z uspelimi citraškiini koncerti. Ga Košmerlj obhaja letos 50 letnico, odkar- poučuje citre na raznih ljubljanskih šolah, izdala je že tudi več citraških kompozicij. Delavnica »Radio Ljubljana« (poleg Uniona), ki popravlja in modernizira radioaparate vseh vrst. Zgoraj na levi: Troelektronski »Ingelen« aparat, ki ga prodaja »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta in vi sprejema vse vrste valov. Poje zelo čisto in močno na zivočnik. Na levi: »Radio Ljubljana«, glasilo naše oddajne postaje, ki objavlja članke in novice o radiu ter programe vseh važ^nejšUi evropskih oddajnih postaj. Stane celoletno 140 Din, četrtletno 40 Din. 310 Ile đe France (»otok Francije«) največji, najlepši in najmodernejši brzoparnik francoske paroplovne družbe >Cie. Gle. Transatlantiique<, je začel junija 1. 1927. voziti iz Le Havre v Severno Ameriko. Sliči veličastni plavajoči palači in znači višek paroplovne umetnosti. Parnik ima 4 vijake, kurijo ga pa z oljem. Dolg je 241 in širok 28 m in tdita 43.548 ton. Njegova strojna moč razvija 55.000 HP. Povprečna brzina znaša 23 morskih vozlov ali 5K dni čez Atlantsko morje. Parnik ima razkošno opremljene dvorane; največja ima 100 oken in meri 1000 m'. Parketi so pokriti z dragocenimi preprogami. Stene so obložene z umetninami v zlatu in srebru. Žarnice, vdelane v strop, so nevidne in dajejo umetno dnevno svetlobo. Velika jedilnica z vodometom je 27 m široka in 8 m visoka. V njej je 700 miz. Glede modernih naprav se parnik lahko meri z najbolj naprednim mestom. Na njem so krasna sprehajališča, kino, radio, .godba, čitalnice, slaščičarne in okrepčevalnice. Služba božja v parnikovi kapelici se vrši vsak dan med 6. in 8. uro, ob nedeljah in praznikih pa slovesno opravilo. Na parniku je tiskarna, kjer izhajajo dnevno časopisi in prinašajo svetovne novice. Na razpolago so informacijska pisarna, telovadnica, športni prostori, kopalnice, bazeni, brivnice, lekarna in bolniška dvorana. Otroci imajo na parniku svoja igrišča in materinsko šolo. Na krovu je cvetičnjak. Krasno opremljene kabine za 2, 5 in 4 osebe ustrezajo vsem stanoTanjskiim potrebam in higieničnim predpisom. Potniki prvega razreda imajo udobna trisobna stanovanja. Par-nikova prostornina je razdeljena v 9 krovov. »Ile de Frajicet je pravcati plavajoča otok! Potniki ne morejo prehvaliti njegove izredne lepote, udobne in razvedrilne vožnje, izborne oskrbe in točne postrežbe. Pogled na parnik "ille de France" Na desni:. Razkošna velika dvorana na parniku dvorana na parniku iN a levi: Jedilnica z vodometom na parniku. Spodaj: Kabina s 5 posteljami na »Ile de France«. Zgoraj na levi: Otroško igrišče z vrtiljakom na parniku. Spodaj: Hodniki ob dvoranah par-nika. Skupina naših ameriških izletnikov, ki so se pred kratkim vkrcali na »Ue dt France«, da jih povede nazaj v novo domovino. Zastopnik te paroplovne družbe je g. Iv. K r a k e r, Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 35. 312 Janez Napotnik tajnik ljubljanskega poštnega ravnateljstva in edeai naših najodUčnejših strokovnjakov za brzojav, ki je izdal pred kratkim izboren priročnik »Brzojav in telefon«, neobhodno potrebno delo za vsakega, ti dma posla s tem. Domač izum nov voz za pobiranje smeti, ki ustreza vsem higijenskim zahtevam, konstrukcija kovaškega mojstra g. Kunsitlerja iz Ljubljane. Te vozove je naročila že ljubljanska mjestna o(bčina„ ki je imela doslej še \'prav srednjeveški način pobiranja odpadkov. Prizor z zadnjega tekmovanja harmonikarjev na ljubljanskem vele-sejinuu. To tekmovanje vzbuja med našim ljudstvom mnogo zanimanja in radioamaterji so pazno sledili izvajanjem tekmovalcev. Na desni: Naš sedanji pomožni škof dr, Gr. Rožman (tretji od leve) kot dijak-osmošolec v krogu tedanjih šmihelskih dijakov (1. 1902). Besede k današnji križaljki: Vodoravno: 1. termin, 4. oče, 5. rojstna hiša, 6. največji slov. narod, 7. je na mokri cesti, 9. napolnjen, 10. edinica, 11. rudarjeva pot, 14. kratica za brzi vlak, 15. prva pičla polovica Jalovca, 16. reka v Srbiji, 17. reka na Dolenjskem, 21. dan v tednu, 22. takozv. »četrta« dimenzija, 25. črnilo, 27. angleška členica, 28. veter, 29. glas pihala, 50. ploskovna mera, 31. dobra pustna jed, 33. moško ime, 34. žensko ime, 37. denaima enota, 38. reka na Tirolskem, 40. rimsko božanstvo, 41. turški poveljnik, 43. delo dninarja, 42. del turistove opreme, 46. reka, ki se izliva v Savinjo, 47. ilo, 49. ima človek na glavi, 50. konica. Navpično: 1. panoga modeme teinike, 2. moško ime, 3. košček skale, 6. otok v Jadranu, 8. avtofirma (krat.), 11. je doma v istem kraju, 12. žuželka, 13. najdaljši post, 18. rtič, 19. zabaivišče, 20. dvoživka, 22. jud, 23. vstavi: an, 24. hlev, 25. vstavi: tob, 26. predplačilo, 30 a. 2 r, 31. življenja tekočina, 32. pesem, 35. kem. 2;nak za xedko kovino, 36. propagandna