143. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: tslc ,'tlo fo’ leta . fr.lr 1 let* ta irefec 360- — 180 — 90- so-— Za inozemstvo: telo leto pol leta. tetrt leta ir mesec K 480*— * 240 -„ 120-„ 40 - V Ljubljani, sobota 18. junija 1821. Poštnina platana v gotovini. |y UredniStvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Uprsvrištvo je na Marijinem trgu ............... štev. 8. Telelon štev. 44. . Izhaja vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja 160 K. Za Ameriko: celoletno polletno . četrtletno. . 8 dolar. 4 dolarji 2 dolarja Novi naročniki ca tos>iljai< naročnino 00 nakaznici. se zaračunajo po ' - 'ctora in sicci l. ' <0 mm Krat 2 K /post. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj , ■ odgo- vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se ira- aio — """" ............ Rokopisi se ne vračajo. ---- Debata o administrativni razdelitvi države. Ministri ne vrše svoje dolžnosti. Tov. Brandner zahteva zadoščenje. Opozicija prihaja na površje. Beograd. 17. jun. (Izv.) Po pri- četku današnje seje konstituante je napadel poslanec Brandner ministra za narodno zdravje, muslimana dr. Karamelimedoviča, ker je kršil člen 00 poslovnika ustavotvorne skupščine s tem. da ni odgovoril na njegovo interpelacijo z dne 8. marca tl. v zadevi lekarnarja Gradišnika na Jesenicah, ki je oškodoval delavsko bratovsko skladnico Kranjske indukcijske družbe in je bil od zdravstvenega odseka v Ljubljani odstavljen. Minister je bil no poslovniku dolžan odgovorit’ naidalje tekom enega meseca. Poslanec Brandner konsta-tira. da minister za narodno zdravje ne vrši svoje dolžnosti ter smatra za veliko napako poslovnika konsti-tnante. ker isti za slučaj kršitve ne predvideva kazni tudi za ministre. Prosi predsednika skupščine, da mu da zadoščenje. Predsednik dr. Ribar odgovarja, da bo ukrenil potrebno, da bo minister odgovoril na stavljeno intepelacijo. — Za tem je govoril izvestilec ustavnega odbora De-metrovič in obrazložil posamezne člene 8. oddelka ustave o porazdelitvi državnih oblasti. Poslanec Urek (SKS) je zahteval širšo samoupravo za Slovenijo. Kritiziral je posamezne člene 8. oddelka ustave in tudi delovanje starih slovenskih strank. Glede razdelitve Slovenije se ni izjavil. Za njim je govoril zemljorad-nik Lazič. Popoldne je govoril prvi republikanec Gjonovič in poslanec Etbin Kristan, ki se je izrazil proti temu. da postavlja velikega župana kralj sporazumno z vlado. Velikega župana, ki se naj imenuje predsednik, naj voli narod sam. Govornik je oso-bito proti členu 95, ki določa za oblastva maksimalno število prebivalcev s 700.000. Na medklic, da ga je poklical Pašič k sebi, je ironično odgovoril, da ni nič razumel kal mu je pravil Pašič, kateri šele sedaj pozna opozicijo, ko je v zadregi. Apelira na skupščino, da se ustava spremeni in izboljša v zadnjem trenutku, dokler je še čas. Prihodnja seja bo jutri ob 9. uri dopoldan in sicer se bo nadaljevala debata o 8. delu ustave. Vlada išče opozicionalce. Beograd, 17. Junija. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je poklical k sebi zastopnike opozlcljonalnlh strank ter se razgo- varlal z njimi o ustavi. Za NSS se je udeležil razgovora poslanec Deržič, za JSDS pa poslanec Etbln Kristan. Končno glasovanje 27 t. m. Muslimani bodo glasovali za ustavo? Beograd, 17. Junija. (Izv.) Diskusija o 8. delu ustave bo trajala Se jutri dopoldan. V sredo s« bo glasovalo o 8. oddelili ustave. V nedeljo in ponedeljek skupščina ne bo zborovala. 13. oddelek ustave bo naj-brže sprejet v soboto. V parlamentarnih krogih se pričakuje, da bo do 27. L m. usta. va definitivno sprejeta. Pašlču se ]e posrečilo, da je muslimane, ki so grozili, da bodo glasovali proti ustavi, zopet pomiril. Danes dopoldne je imel muslimanski k|ub sejo, na kateri se je razprav lialo o postopanju pri glasovanju o ustavi. Sklepi te seje niso znani O likvidaciji pokrajinskih vlad. posvetoval jutri Beograd. 17. jun. Jutri ob desetih bodo člani ustavnega odseka vladne večine konferirali o XIII. oddelku ustave, ki določa, naj se namesto pokrajinskih vlad imenujejo kraljevi namestniki, ki bi imeli nalogo, da v treh ali štirih letih likvidirajo pokrajinske vlade. Ustavni odsek se bo o XIII. oddelku popoldne. Beograd, 17. jun. Klubi vladne večine še niso končnoveljavno sklenili o prehodnih naredbah in o uki-njenju pokrajinskih vlad. O tem se bo obravnavalo v ustavnem odseku. Kralj Peter izven nevarnosti. Beograd, 17. (Izv.) Kralj Peter se Izvrstno počuti. Včeraj je mogel že obedovati z rodbino pri skutini mizi. Tudi sicer se kralj dobro počuti. Srce bije normalno in otekline po telesu so skoro popolnoma splahnile. Kralj se živo zanima za delo ustavotvorne skupščine in se je o bistvenih vDrašanjih naše ustave dolgo raz-govarjal z regentom Aleksandrom. Karl Habsburg se ne povrne na Madžarsko. Napačne vesti tirolskih listov. Dunaj, 17. junija. (Izv.) »Vossi-sdie Zeitung« in razni drugi tirolski listi so pričeli razširjati vesti, da se namerava razkrali Karl dne 20. avgusta, to je na Štefanov dan, vrniti nazaj na Madžarsko. Poročila se naslanjajo na prošnjo razkralja Karola pri njegovem povratku v Švico, k! jo je podal zveznemu svetu, da se mu dOvoli bivanje v Švici še do avgusta, ker bo takrat zapustil Švico. Tozadevno je prejel naš dopisnik pri sekcijskem načelniku dr. Schla-gerju, ki je o razmerah bivšega kralja dobro poučen, odločno zagotovilo, da ni na teh vesteh niti pičice resnice. Resnica je, da se hoče Karl naseliti v Španiji kakor hitro bodo pogajanja s špansko vlado končana. VŠTETJE VOJAŠKIH LET V SLUŽBENO DOBO. Beograd. 17. junija. (Izv.) Vlada pripravlja naredbo. s katero sc vsem uradnikom leta. ki so jih prebili v vojaški službi, vštejejo v redno službeno dobo. PROSLAVA VIDOVDANA NA KOSOVEM. Beograd, 17. junija. (Izv.) Za proslavo Vidovega dne na Kosovem je začela vlada delati velike priprave, da se ta slavnost izvrši kar najbolj veličastno. HRVATSKI BAN POROČA. Beograd. 17. junija. (Izv.) Hr-vatski ban dr. Toinljenovič je dospel danes v Beograd, da poroča vladi o položaju na Hrvatskem. POVIŠANE TELEFONSKE PRISTOJBINE AVSTRIJA — JUGOSLAVIJA. Dunaj. 17. junija. (Izv.) S 1. julijem se povišajo telefonske in brzojavne pristojbine za 200%. Najmanjša pristojbina za brzojavko v Jugoslavijo bo od tena dne dalje veljala 60 kron, pristojbina za vsako besedo pa 6 K. MEDNARODNA VETERINARSKA KONFERENCA. Dunaj, 17. jun. Od 25. do 29. maja t. 1. je v Parizu zborovala mednarodna veterinarska konferenca. Slo jo predvsem za to, da se v Parizu ustanovi mednarodna pisarna, ki se bo stalno bavila s proučava-nlera ukrepov za pobiianje nalezljivih živinskih bolezni. USPEHI KOMISIJE NASLEDSTVENIH DRŽAV. Rim, 17. junija. (Izv.) Tukajšnja POga-Janja komisije nasledstvenih držav so sedaj končana. Z ozirom na Avstrijo In nasledstvene države se je dosegel sporazum glede razdelitve arhivov, ureditve uradniških pokojnin ter zasebnega in socialnega zavarovanja. Nadalje se le sklenil dogovor med Italijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško glede uvoza v smislu od Italije izdelanega načrta, varstva državljanov po mednarodni juristični komisiji, overovljenja listin, izročitve zločincev Itd. ODLOG PLAČILA VOJNIH DOLGOV. London, 17. junija. (Izv.) Med antantnimi državam) In Severno Ameriko se le dosegel sporazum, po katerem speh pogajanj ne obstoji samo v sklenjenih dogovorili, marveč tudi vtem, da so se vsa druga vprašanja približala razjasnitvi. List obžaluje odsotnost Madžarske med drugo polovico konference in Izraža upanje, da se bo Madžarska udeležila pogajanj, ki se bodo zopet pričela v prvi polovici meseca oktobra. Pogodba med Francijo In Poljsko. Poročevalec lista »Manchster Guardian« v Gornji Šlcziji poroča, da obstoja med Francijo in Poljsko dosedaj še neratiriclrana pogodba, v kateri zagotavlja Francija Poljski svojo podporo v Gor. Šlcziji. Poljska se obvezuje, vzdrževati veliko armado 600.000 mož, v člje generalnem štabu bi bHi francoski častniki. V prihodnji vojni Potiske, ki ne bi bila napadalna vojna, bi Francija nudila poljski svojo aktivno vojaško pomoč. N* Rusijo se te določbe ne ozirajo In edina vojna, ki bi prišla resno v poštev, bi bUa volna zoper Nemčijo. Petrolejsko ozemlje v Galiciji bi se prepustilo Franclji za Izkorlščanle. Kakor Javila poročevalec nadalje, raste na Poljskem od- por proti tej pogodbi. Podoba je, da so kaže močno gibanje v prid boljšega spora« zumljenja z Nemčijo na čisto gospodarski podstavi. Nemška nota zapadnim velesilam. V, notah, ki so bile odposlane v Pariz, London in Rim, se ugotavlja, da je Korfanti žo šest tednov neomejen gospodar Gornjo Šlezije in da izvršuje dejansko posle med-zavezniške komisije. Note nadalje naštevajo trpljenje, ki je zadelo gornješlesko prebivalstvo radi tega pravnega preloma in odločno zahtevajo, da se na temelju ljudskega glasovanja nemško prebivalstvo v Gornji Sleziji povsod in popolnoma osvobodi uporniškega gospodstva. Nagrada za vlovitev Garaisovega morilca. Uradno se Javlja, da ie državno ministrstvo notranjib poslov zvišalo nagrado za vlovitev morilca poslanca Ga« ralsa od 10.000 na 30.000 mark. Alera Glimto - Toggeuburg. Tržaški fašist Giunta je poslal južno-tirolskemu poslancu Toggenburgu pismo, v katerem na-glaša, da je Toggenburg kot bivši minister odgovoren za ravnanje z Italijani v Internacijskem taborišču. Temu je dodal Giunta več žalitev. Togenburg je odgovoril s tem, da je predlagal častni sod. Skrb za Carigrad. Angleška vlada jc obvestila turške nacionaliste, da bo angleška vlada napad na Carigrad smatrala za casui belil. Poroča se tudi, da bo angleška brigada nadomestila grške čete pri lsmidu, da bi tako preprečila poizkus nacionalistov, polastiti se glavnega mesta. 1 Gospodarstvo. NEMŠKA MARKA. Včeraj smo se pečali z vprašanjem dviganja tečaja dolarja, ter smo navedli kot glavni vzrok temu pojavu okolnost. da je reparacijska komisija odločila, da je morala plačati Nemčija prvi obrok vojne odškodnine glede delne vsote 150 milijonov zlatih mark v dolarski valuti, vsled česar je Nemčija po vseh denarnih trgih kupovala dolarje oziroma amerikanske devize. To je moralo samoobsebi izzvati podraženje dolarja. Isti vzrok ie moral delovati v nasprotni smeri, torej nepovoljno. na tečaj neinSke marke ter ie tutli deloval. Sprejetje ultimata antante, ki ie naložila Nemčiji vojno odškodnino od IV milijard zlatih mark. ni tako neugodno uplival na tečaj nemške marke, kakor gori omenjena zahteva plačila v dolarjih. Iz tega sledi, da poslabšanju kurza nemške marke ni vzrok pomanjkanje zaupanja v plačilno zmožnost Nemčije, ampak v pni vrsti finančno - tehnična težava preskrbeti si zahtevane množine dolarjev v kratkem času. Te so povzročile, da ie kurz marke začetkom tega meseca padel od okoli 225 na okoli 205. torej za 20 točk z ozirom na našo krono, a proti franku od okoli 20 na 18. torej za 2 točki. Ta kurz se je počasi dvigal ter stoji marka pri nas že med 215—220. Vkljub težkim plačilnim pogojem, naloženim Nemčiji, se nemška marka razmerno dobro drži ter zaznamuje celo. kakor ravno omenjeno, zadnje dni malo zboljšanje. Kako naj se to razlaga? Najprej ie naglašati. da Nemčija, kolikor more. omejuje uvoz na najpotrebnejše predmete, dočim nemški izvoz zdatno presega uvoz. Močen vpliv na relativno stabilnost marke ima nadalje okolnost, da poseduje inozemstvo okoli 30 milijard nemških mark. kar ustvarja nekako identiteto interesov inozemstva v smislu, da poslednje nima nl-kakega interesa na tem. da bi se kurz nemške marke čez mero poslabšal. kar bi bilo inozemskim posestnikom nemških mark le v škodo. Radi tega ne forsirajo prodaje mark. Kolikor pa ne upliva že sama okolnost, da se je s sprejetjem ultimata prišlo do nekega oddiha v vprašanju, ki je vznemirjalo, politično in gospodarsko, vso Evropo, da ves svet. upliva ugodno za marko, da se Francija vedno bolj in boli sprijaz- j n ju je z nemško ponudbo, na podlagi katere hoče sodelovati pri vzpostav- j ljen.hi po vojni opustošenih krajev z : dobavo delavskih moči in v to po- j trebnih niaterijalov. V to svrlto se j j vrše te dni resna pogajanja med francoskim ministrom Louscheitr-jem in nemškim ministrom Rathc-nau-om. Ako pride do sporazuma v tem pravcu. bo Nemčija plačala znaten del vojne odškodnine z delom in z blagom, namesto z zlatom. Kar bo moralo tudi ugodno vplivati na kurz nemške marke. K relativni stabiliteti marke v danih težkih razmerah ie tu^i mnogo pripomoglo, da so vodilne nemške marke nakopičile proti koncu lanskega leta velika imetja v New Yorku v svrho pospeševanj^ nemško-anierikanske trgovine. De^ teh dobroimetlj se je uporabil za in-* tervencije na newyorškem denar-, nem trgu, v svrho vzdrževanja kur-< za marke. Amerika sama pa ima In-« teres na tem. da se kurz dolarja drži na nižji stopinji, da se omogoči ame-i rikanski izvoz kakor smo to že vče-rai omenili. Na vzdrževanje kurz^ marke vplivajo tudi kolikortoliko velika naročila Rusije v Nemčiji, posebno naročila lokomotiv kakor se poroča do zdaj v vrednosti okoli 600 milijonov mark. Bodoče stanje nemške marke je pa v zadnii vrsti vendar odvisno od tega. bo-li antanta omogočala Nemčiji plačilo četrtletnih vojno - odškodninskih obrokov na-način, da ne bo poslednja prisiljena iskati zlato pod tako ne-ugodnkni razmerami, kakor je to morala za prvo milijardo odškodni-ne in bo-H antanta dala Nemčiji možnost. da se gospodarsko okrepi sl tem, da ji omogoči produkcijo in izvoz njenih produktov. V interesu Nemčije, antante in celeea sveta sploh je pač, da se nemška produkcija zopet dvigne na staro stopinjo, pri čemur bo paziti le na to. da se ne vzpostavi predvojni nemški militarizem. * + Vinske cene na Štajerskem. V »Ptuts. j skem listu* je bilo nedavno čitatl, da cene, j štajerskih vin padajo in to vsled toga, keri ; so vinogradniki in vinski trgovci prišli baje do prepričanja, da ne bodo mogli po tako visokih cenah svojih velikih vinskih zalog prodati. Te informacije glede vin-, skega trga pa niso čisto natančne. V Banatu so cene vin res za nekaj kron padle; nasprotno pa so vinske cene v Sloveniji za par kron poskočile. — Kljub temu, da se nam obeta dobra vinska letina, ni o padanju cen štajerskih vin niti govora. Zaloge izvrstnega letnika 1920. so prav skromne In se bo to vino prodajalo vsaj za. Isto ceno kot sedenmajstnik (vino Iz leta 1917.) ako ne celo dražje. Ker občinstvo v poletnem času ne pije rado BanaCana radi prevelike mehkobe, je razumljivo, da bo vpraševanje po štajerskem svežem in aromatičnem vinu veliko. Cene štajerskih vin i iz leta 1920. so po kakovosti od 20 do 35 j kron od kleti. Vinske zaloge tudi niso tako ; ogromne, kot se je to spočetka splošno domnevalo. To pa zategadelj, ker so bila letine 18, 19 In 20 kvantitativno slabe, na-! dalje ker popijejo vinogradniki sami splošno več vina, kot pa včasih pred vojno in v glavnem, ker se konzuni prvovrstnih šta-jersJcih vin v Jugoslaviji neprestano dviga. — Na Štajerskem kažejo vinogradi povsod prav lepo. ■+ Nove takse. Generalna direkcija posrednih davkov je predložila mlmstrskemil , komiteju, v svrho proučevanja, projekt no-i vih taks. ; + Brodarska delavnica v Beograda. : Ekonomsko-finančnl komite je na svoji zadnji seji pretresal vprašanje o ustanovi i brodarske delavnice v Beogradu. Celo za* ; devo je komite predložil ministrstvu financ | v daljno proučevanje. + Nova banka v Beogradu. Te dni j« začela v Beogradu poslovati nova banki, pod naslovom »Srpslco-švajcarska banka«. Temeljni kapital znaša 5 milijonov. Dnevne vesti. — ;>Slovenec« piše: Novi ljub- ljanski župan g. A. Pesek bo potrjen. Pred nekaj dnevi je namreč odšla iz Ljubljane v Beograd četveroglava deputacija JDS. ki je nesla s seboj velik zavoj »Tedenskih Slik«, s katerimi so hoteli dokazati Peskovo »avstrijakanstvo«. Ko je pa deputacija predložila svoje dokaze na »pristojnem mestu« in je »pristojno mesto« zvezek »Tedenskih Slik« odprlo. se je odprla slučajno — konfi-scirana stran! Na to je pristojno mesto reklo: »Pa šla čete više? Dobar je patriota gospodin Pcsak. vrlo do-har! Sve konfiskovano!« — Z dolgimi obrazi so gospodje odšli. — Minister vojne in mornarice Je odredil, da se sprejme letos v inže-njersko podčastniško šolo 150 gojencev. — Izmišljotine. Sinočnji »Slov. Narod« pravi, da je naše včerajšnje poročilo o sporn v JDS izmišljotina. O sporu v JDS med mladini lu starini čivkajo že vrabci po vseh strehah in ni to nikaka tajnost več. Noben dementi liberalnih časopisov ne zlepi več razdora v JDS. Sinočnji »Novi čas« poroča celo, da mislijo mladini osnovati v občinskem svetu ljubljanskem svoj klub. — Murska Sobota. Celo v oddaljeni in neznatni Murski Soboti je bilo veselje prav veliko, ko se je izvedelo za izid županskih volitev v Ljubljani. Čuden slučaj Je hotel, da sta bila dva ugledna domačina — vsak v drugem mestu — priči velikega zadovoljstva nad izidom volitev. Inženor Štern pripoveduje o sijajnih manifestacijah v Ljubljani, odvetnik dr. Vallyl, ki se je takrat nahajal v Beogradu, pa se je začudil, ko so naenkrat v kavarni zaorili Živijo klici; vprašal je po vzToku te ovacije m zvedel, da velja g. Pesku. Pričevanje ra pripovedovanje teh dveh oseb je dvignilo ugled stranke NSS v Murski Soboti. — S. K. S. v Ljubljani. Nedavno se Je ustanovil za Ljubljano krajevni odbor Samostojne kmetijske stranke. Za predsednika je izvoljen inž. Kosmač. ■— Promet na železnici Maribor- Sptlje-Llutomer se tudi dne 15. t. m. ni mogel otvoriti, ker tega ne pripustijo nemški kmetje v »Bauernbundu«. — Župnik Klekl, ki so ga imeli Madžar! 2 leti v ječi kot jugoslovanskega vohuna, je sedaj vendar le izpuščeni — Imenovanja. Za provizornega kotorskega komisarja pri pokrajinski vladi za Dalmacijo v Splitu je imenovan ar. Leon Gozani, dosedaj začasni vladni koncipist v Krškem. Za proviz. okrajnega komisarja pri okraj, glavarstvu v Ptuju je imenovan dr. Hubert Kartin, bivši sudski kapetan *L razreda. — Za kanclista pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani sta imenovana strokovni podčastnik Jos. Bajc in orožniški narednik v Litiji Val. Flis. — Predavanje grofa Begouena v Zagrebu. Na zagrebškem ljudskem vseučilišču je M. t. m. predaval grol Begouen. Predavanju je prisostvovalo veliko število odlične publike, zastopniki kulturnih institucij ter francoski konzul v Zagreou. Predavatelj je opisal antropološko paTeontolo-sko preiskavo v Franciji ter se ob tej prl-iiki bavil tudi z važnostjo krapinskega človeka. V prihodnjem predavanju, ke se vrši danes ob 18., bo groi Begouen opisal življenje in inteligenco pračloveka. — Vidiranje potnih listov za Ameriko. Ameriški konzulat v Zagrebu objavlja: Ker je ameriški konzulat dosedaj vldiral vet potnih listov, kakor odpada na kvoto do 10. junija, se daje s tem na splošno znanje, da se bo dne 20. junija ustavilo vidiranje potnih listov za izseljence tn se bodo prošnje za vizum mogle vlagati šele od 1. Julija dalje. — Kdo ruši ugled države. Pod tem m- slovom smo priobčili dopis iz Maribora, k. je bil podpisan od uredništvu dobro znane osebe. Ker smo takoj dobili popravek od socialnega skrbstva, smo se pri dopisn.ku informirali in ta nam je zagotovil, da je sestavil dopis na podlagi uradnih aktov »ravnega zastopnika g. Knafliča, kjer se bo še enkrat o vsem informiral. Gre torej ali za rafinirano mistifikacijo našega lista ali pa za nepravilen popravek. Na vsak način sc bo zadeva v kratkem razjasnila in bomo o zadevi lojalno poročali, ker namen našega lista gotovo ni delati krivice, pa bodisi že komurkoli. — Zopet davčne knjižice. Finančni minister je odredil, da morajo davčni uradi na zahtevo zopet izdajati strartkam davčne knjižice in zapisovati v nje plačane zneske. — Strokovna pomoč večjim Kmetovalcem. Nekaj odličnih letošnjih absolventov drl. vinarske in sadjarske šole v Mariboru ždi meseca avgusta ali septembra t. 1. vstopiti v kmetijsko prakso na primernih boljših posestvih ter se zadovoljuje v splošnem samo s prostim stanovanjem In hrano broz plače v gotovini. Zanimanci za take izborne mlade strokovne moči naj izvolijo stopiti v zvezo z ravnateljstvom navedene šole, ki prevzame brezplačno posredovanje v interesu absolventov in stvari. — Sprejem uradniških pripravnikov pri Juž. železnici. Obr. ravnateljstvo juž, žel. v Ljubljani sprejme v službo vcčlr število uradniških pripravnikov, t. j. absolventov srednjih In njim sorodnih šol. Prošnjam, ki se naj vpošljejo na gornji naslov do konca avgusta t. 1., naj se priloži: krstni In rojstni list, samski list, domovnico, nravstveno izpričevalo, (ne nad 6 mesecerv staro), zrelostno izpričevalo, vojaško odpustnico, potrdilo o zaposlenosti od izstopa iz šole do sedaj. Opozarja se pred vsem na to, da pridejo v poštev le oni prosilci, ki so že odslužili predpisani rok v kadru (aktivna vojaška služba). — Umrl je v mariborski bolnišnici bivši kaplan pri Sv. Benediktu g. Jos. Yrečko. Pokojni je bil zelo strpljlv duhovnik, ki se je včasih oglasil tudi v našem listu s kakšno novico. Blag mu spomin' Ljubljana. — Podporno društvo Jugoefov. akademikov v Ljubljani. Na V. rednem drušve-nem občnem zboru dne 14. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Trampuž Aleksander, cand. Jur, podpredsednik: Dekleva Jože, stud. jur., I. tajnik: Jeršič Mirko, stud. iur, II. tajnik: Križman Andrej, stud. theol., blagajnik: Ponebšek Božidar, stud. iur., načelnik menze: Grafenauer Zdravko, stud. teclm., načelnik doma: Pastrovič Peter, stud. techn., načelnik bolniške blagajne: Pod uje Boško, stud. med., odbornik: Ilc Jože, cand. phil. Vsi dopisi, tičoči se društva, naj se blagovolijo poslati na univerzo. — Pogreb ge Ivank« FrancbetUJeve se je vršil včeraj ob 15. url pog>. Sprevoda so se udeležili tudi zastopniki obč. sveta, deželne vlade, raznih uradov in številne strokovne organizacije. Na pokopališču Je zapelo pevsko društvo Ljubljanski Zvon prekrasno žalostluko »Vigred se povrne« N. v m. p.l — Državna žrebčarna na Selu Prt Ljubljani razpisuje službo podkovskega mojstra. Natančnejši podatki se razvidijo v »Uradnem listu« št. 67. — Vpisovanje za plavaltd odsek »Žensk, tel. društva v Ljubljani* danes v sonoto od 18. do 19. ure v telovadnici I. drž. glra-ntuzije. — Tatvina koles. Dasi se Je policiji posrečilo, da je baš v zadnjem času izsledila več tatov koles, se tatvine še vednj ponavljajo. Iz veže hiše št. 21 na Tržaški cesti Je ukradel neznanec žensko koto, znamke »Illrila« z novimi plašči in znalci na ročajih in zvoncu tvrdke Gorce v Ljubljani. — Ubegla dečka. Iz Škofovih zavodov v St. Vitlu je pobegnil učenec I. gimn. razr. Alojzij Kolka, roj. 1908. v Trbovljah. V Ljubljani pa je pobegnil od svojih starišev 151etni sin Ivan Zupančič, srednjo postave, v modri obleki, brez pokrivala. Dečka pogrešajo že od L junija. — Izgubila se Jo v četrtek 16. t. m. srebrna damska zapestna ura od Trubarjevega parka do Mestnega trga. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi izroči v upra- vi »Jugoslavije«. Maribor. Gosp. Poljanec, dosedanji mariborski vladni komisar, je dodeljen tukajšnemu glavarstvu v službovanje. Izid volitev v mariborskem okralu. V mariborskem okraju ie doslej znan izid volitev iz 161 občin. Od tefa knn Zupane SLS 118 občin, SKS v 31 in JSDS v 12. Eventualna ugoditev repurzom ne bo mnogo spremenila na teh številkah. Občni zbor Glasbene Matico. V soboto, dne 28. L m. se vrši v Gdtzovi dvorani redni občni zbor Glasbene matice. Sprejem v topniško podčastniško šolo. V mariborsko topniško podčastniško šolo bo prihodnje leto sprejetih 200 gojencev. Prošnje je vložiti do 20. septembra t. 1. Senzacija v Mariboru. V Maribor se Je pripeljal zadnje dni neki Slavko Brozovič, ki se ntziva »silnega junaka«. Ta junak, ki mu tudi časopisje dela nepotrebno reklamo za njegovo žonglerstvo, si je sedaj izmislil celo posebne vrste senzacijo s tem, da se hoče dati v soboto pop. ob 4. url zvez.anega vreči v Dravo iz velikega dravskega mostu. Mislimo, da Je bilo njegovih komedij že doslej dovolj in da bi policija take senzacije pač lailiko pravočasno preprečila, drugače nam bo pričel ta »silni junak« zaradi senzacije še raz streh ski-kati na glavo. Cei|e. koitkor ga potrebuje za celo leto. Vsekakor bo moralo tukaj poverjeništvo za soc. skrb energično poseči vmes In naprav* red. Olepševalno društvo v Celju bo priredilo 14. avgusta ali pa v prvi polovici septembra t. 1. veliko ljudsko veselico. Vsa društva se naprošajo, da v tem easu ne prirejajo veselic, oizir. da stopijo s tem društvom tozadevno poprej v stik, da ne bo neprijetnih kolizij kaikor lansko leto. Poskusna razstava vseh vajenških izdelkov se priredi v Celju dne 29. junija t. 1. Novo kavarno namerava urediti in otvoriti g. Skaberne v svojem salonu poteg hotela. Aretirana je bila v Celju radi tatvine neka Marija Artnik. JEZ NA FUŽINAH. V pondeljefc se vrši zanimiva In ve»e-važna obravnava glede dvlgujenja vevškega jezu na Fužinah. Kolikor nam je znano, namerava papirnica v Vevčah povišati svoj jez za 85 cm. S tem seveda grozi lastnikom ob Ljubljanici nevarnost, da pridejo njih posestva pod vodo. Sicer obljubljajo lastniki vevške papirnice, da napravijo močno škarpo, ki bo varovala zemljišča pred poplavo, a bojimo se, da bo ta škarpa nezadostna in bo voda vzllc temu izstopila, ker je tara povečini peščena zemlja. Opozarjamo taraošnje posestnike, naj ne nasedejo obljubljeni škarpi in naj se zavarujejo prot! vsaki škodi. Zadeva je toliko važna, da tudi mestni občini ljubljanski ne more biti vseeno, ali se jez poviša ali ne. Vsa ljubljanska nesnaga, tako iz stranišč kot iz it-livkov, se steka v Ljubljanico. Voda potrebuje delj časa, da se Izčisti. Sedaj je odtok Ljubljanice še precej hiter, akoravno je že sedaj oviran od Jezu na Fužinah In voda nekaj sto metrov pred jezom že zastaja. Naj nastane v Ljubljani kaka kužna bolezen, kdo Jo bo mogel omejiti, asco vsa nesnaga pride v Ljubljanico in se ista ne more hitro odtekati. Naj ne zamudi postati mestna občina svojega zastopnika na lice mesta, ki bo branil Interese vsega občinstva, kajti ljudsko zdravje nam je Se po-trebnejše, nego Vevčam fužinski jez. Opozarjamo pravočasno, da se ne bo čez nekaj lot reklo, zakaj se nismo preje pobrigali zato. SPORED II. POKRAJINSKEGA ZLETA V OSIJEKU. 1. Nedelja, dne 26. junija: Prihod gostov ob 4. uri popoldne v pukovskem vriu gledališka predstava pod vedrim nebom »Gtmdulič« Dubravka. Ob 8. zvečer predstava v glodal. »CaJkovsky Eugcnlj Onje-gln« ob 9. url zvečer seja sodnikov v mestni dvorani. 2. P.mdeljek dne 27. junija: »Oražnov dan«. Ob 6. uri zjutraj začetek telur.e na telovadišču. Ob 8. zjutraj izkušnje dece In naraščaja na telovadišču, ob 11. uri žalno zborovanje Sokolstva v spomin br. dr Oražna. Ob 3. popoldne izkušnje članov in članic na telovadišču, ob 8. uri zvečer predstave v gledališču in ljudske zaoave v pidovskem vrtu. 3. Torek, dne 28. junija: Vidov da.v Ob 9. url dopoldne na telovadišču počeščenje vidovdanskih juuakov. Ob polu 11. do pjiu 1. obhod Sokolstva po mestu, ob polu 4. popoldne javna telovadba, zvečer razne zabave v gledališču in koncerti. 4. Sreda, dne 29. junija. Ob 7. zjutraj Izkušnje članov ln članic, ob 11. dopoldne sokolska akademija v gledališču, od patu 4. popoldne javna telovadita, ob 8. zvečer predstava v gledališču, koncerti itd. 5. Četrtek, dne 30. junija glavna skupščina Saveza, izleti v DJakovo, Almas. Belišče (Gutmanove tvornlce). Med zletom so otvotjene industrijalna, obrtniška, gospodarska ht umetniška razstava. Uradni da« v Celju bo obdržal poverjenik za javna dela g. dipl. agr. A. Jamnik v pondeljek dne 20. Junija od 9. do 13. ure na okrajnem glavarstvu. Okoli 100 nerešenih prošenj za stanovanja leži pri celjskem stanovanjskem uradu. Stanovanjska kriza je v našem mestu na vrhuncu. Za stanovanja prosijo večinoma ljudje, ki vodijo dvojno gospodinjstvo. So med prosilci tudi take rodbine, katere stanujejo po 9 oseb v eni sobici, dalje prošnje takih, ki stanujejo po kleteh, cn osrt-nik mora stanova« cek) v skladišču. Stanovanjska komisija pa Je dalje ugotovila, da so rodbine s 3 osebami, ki posedujejo cela nadstropja. Druge rodbine nesramno verižljo z meblovaniml sobami. So slučaji da se je zahtevalo za eno sobico že 500, 800 in tudi 1000 K. Neka ženska je zahtevala 800 K In vrhu tega še premoga toliko. VEUKA PRIREDITEV V PRID RUSKIM BEGUNCEM V MARIBORU. V nedelje, dne 19. t m. ob 18. uri se vrši v parku mariborske vojaške realke velika prireditev v prid ruskim beguncem v Str-nišču. V velikem begunskem taborišču v Strnlšču se nahaja do 1500 ruskih beguncev, ki so pribežali z Vranglovo armado ln se nahajajo v veliki bedi. Tu sta dva takozvana korpusa kadetov: Donski in Krimski, ter kolonija civilnih beguncev. Korpus kadetov je zavod dečkov od osmega leta dalje, a vzgojiteji in učitelji so častniki, večinoma starejši gospodje ali vojni Invalidi. Večina dečkov je brez starišev aii ne ve zanje ničesar, ker so se izgubili v vojnem metežu. Z našim izrazom je torej tak korpus kadetov,- ki se nahaja v Strnišču, zavod vojnih sirot, katerega je metež revolucije odtrgal z domovine ln prenesel na naša tla. Naša dolžnost pa je, da pomagamo revnim sirotam in ne pustimo, da propadejo mod nami, ko so po tolikih težava« prišle na naša tla. V prid tem revežem se vrši v nedeljo prireditev v vojni realki s sodelovanjem vseh mariborskih kulturnih društev in vojaštva in pod pokroviteljstvom gospoda polkovnika JakoJJevica, ravnatelja vojne realke. Prireditev obeta biti krasna, program je vrlo zanimiv, kdor Jo oo obiskal, bo hnel prijeten užitek ln razvedrilo In zraven lepo zavest, da je nekaj žrtvoval v olaišanie bede nalrevneišlh našfh bratov. Sokolstvo. Posebni vlak v Osijek. Iz Ljubija ie vazi v Osijek posebni vlalc, ki odhaja Jz Ljubljane 26. junija L 1., ob 0.40, iz Litije 1.13, Iz Zagorja 1.29, Trbovlje 134, Hrastnik 1.39, Zidani most, prihod 1.48, odhod 2.40, Sevnica 3.12 Rajhenburg 3.32, Krško 3.40, Brežice 4.04, Zaprešič 4.34. 5 tem vlakom Imajo zvezo: Gorenjci, vi. št. 917 ob 20.45, Dolenjci, vlaik št. 1016 ob 20.20, Vrhnika, vlak št. 5705 ob 19.20, v Zidane ui mostu se priklučijo temu vlaku sokolska društva iz Štajerske, in sicer imajo zveza Maribor, vlak št. 49, ir/, Maribora oo 22.10, Savska dolina, vlak št. 4815 v Celju oo 18.37, nato priključek na vlak št. 49, dohod v Zidani most ob 0.18, Pragersko, vlak št. 225, tam čakajo na vlak št 49 iz Maribora, kateremu se priključijo. Bratska društva in župe poživljamo, da se drže točno teb navodil, da ne bode zmešnjav ter da s j vsi udeleženci točno na svojem mestu. Radi event. pojasnil, se naj obrnejo župe še direktno na Savez. Istočasno poživljamo župe, da do 15. t. m. javijo udeležbo zlet ni kancelariji v Osijek ter istočasno odpošljejo denar za zletne legitimacije in prehrano, Vsi župni in društveni načelniki ln tudi drugi ostali funkcijonarji naj skrbno prouče navodila za zlet v Osijeku, katerih naj se tudi drže. S tem bo mogoče vzdržati red in bo veliko manj nezadovoljnosti med udeleženci. Posebni vlak pride v Osijek ob 18., nakar se podajo društva naravnost v odkazana jim prenočišča, župni tn društveni načelniki sc morajo pa takoj podati v zletno pisarno, da dobe zletne legitimacije In druga navodila. Mod vožnjo mora vladati pri vseh društvih vzoren red. Vsak se mora držati navodil načelnika, zaradi česa morajo biti župn! načelniki v stiku z njim, da dobe pravočasno potrebna navodila. Odredbam železniških organov se Je brezpogojno pokoravati. Med vožnjo Je strogo prepovedano Izstopati. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je društveni sluga končal s pobiranjem članarine za prvo polletje t. L Del plačilnih listkov Se ni plačan vkljub temu, da se ie skušalo članarino večkrat Iztirjati. Drug! del plačilnih listkov pa Je bil nedostavljfv, ker so nekateri člani !z-premoufli bivališče, odnosno stanovanje, ne da bi društvu naznanili spremembo. Prosimo prizadeto članstvo, da plača članarino v dobi od -5. do 22. junija med 6. do po:« 8. ure zvečer v odborovl sobi Narodnega doma. V slučaju, da v tem roku članarina ne bo poravnana oziroma društvu ne dospejo pismena pojasnila se bo v smislu društvenih pravil v poštev prihajajoče članstvo smatralo kot, da Je odstopilo ter črtalo iz članskega imenika. Zajednn se v navedenem času izdajajo tudi savezne loglti-macije z znaki. V Semiču se vrši prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. Sokolski zlet z bogatim sporedom. Šport in »mistika. Sturm, Graz : Ilirija. Danes ob pol 19. ur! igra proti Iliriji S. K. Sturm iz Gradca, najmočnejši klub na jugu Avstrije. Sturm je zmagal pretečeno nodeljo v Splitu nad Hajdukom 1 : 0, kar potrjuje njegovo Izvrstno formo. Tekma se ponovi v nedelt« ob 18. uri. — Vstopnina: numerlrani sedeži K 31), sedeži 11. vrste K 20, stojišča K 12, dijaške in članske vstopnice K 6. Nogometni program v juniju. IS m 19. L ul Igra proti Iliriji prvak Stalerske in priznano prvorazreden avstr, klub »Sturm« iz Gradca. — 23. posetl Ljubljano »Kombiniran team« francoske nogometne federacije, ki igra potem tudi v Zagrebu n Beogradu. Turnejo je organizirajo In deloma financiralo francosko zunanje ministrstvo. — Za 29. se pogaja Ilirija z enim najboljših praškth klubov S. K. Union Žižkov — Praga. Športno vežbališče »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« je tako daleč dograjeno, da se bode v prUiodnjih dneh pričelo uporabljati. V zgornjem delu je prostran hockev-prostor, ki se bode uporabljal tudi za rokomet, telovadbo hi lahko-atletičue vaje. Z igranjem se radi trave prične šele v nekaj tednih. Krog hockey-prostora je pripravljeno tekališče, ki je že urejeno. V spodnjem delu vežbališča leži termis, ki bode zamrežen in ločen od dru-zega. Potreben materijal je že navožen in se bode pričelo prihodnji teden z igra-njem. Poleg tennisa bode stala telovadnica s potrebnimi garderobami In umivalnicami. Če ne bode zadržkov, bode postavljena še ta mesec. Pred telovadnico m tennl-nlsem se razprostira otroško igrišče, kj je že zaplanirano. Slov, planinsko društvo naznanja, da se otvorijo dne 19. t. m. nanovo 4 planinske koče I. s.: Kamniška koča 1800 m na Kamniškem sedlu. Cojzova koča 1800 m na Ko-krskem sedlu. Koča na Veliki planrni 1663 m nad Kamnikom. Prešernova koča 2J98 m na Stolu. Vse Triglavske koče pa. se bodo otvorile dne 28. t. m. Poleg gori imenovanih koč so sedaj v oskrbi že tudi: Jeseniška koča pod Golicami. Kadilntkova koča vrh Golice. Valvazorjeva koča pod Stolom. Turist hotel »Aljažev dom« v Vratih. Turist-hotei »Zlatorog« in Grand Trot el »Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Pošljite naročnino! Gledališče in glasba. Pevec. Izšle so tretja in peta številk* tega lista, M ga izdaja Pevska zveza« Prinašati življenjepis skadatelja Stanka Premrla, ln razne prispevke jz peres Marnja Kogoja, Marka Bajuka, Emila Adamiča in Frana Zabreta ter poročila o nov IM sktaidto, o koncertih itd. List, ki je prav ko« riste na/šim pevskim zborom in pevcem lepo urejuje skladatelj dr. Fran Kimovec, Glsabena priloga objavlja Premrlove, Satt-nerjeve, Vodopivčeve, dr. Klmovčeve, dr. Lukmanove in Adamičeve skladbe, med katerimi se bo posebno priljubila Adamiče-, a »Tožba« na besedilo Toneta Gasparija, zložena vkoroškem narodnem tonu. »Pevec« stane letno z glasbeno prilogo vred 'e 30 kron. Mali oglasi. S*r©da se: MANJŠA I11ŠA v Ljubljanskem predmestju se proda. Na« slov v upravi »Jugoslavije«. 1061. VRATA V TABLAH vsaka množina, se proda. Manufaktura Krisper, Ljubljana, Rožna ul. 19. 1056 MOŠKO KOLO se proda. Poizve Zgornja Šiška št. 13. 1054 LEPO POSESTVO oziroma vinograd se proda. Obstoji približno 34 oralov vinograd, travniki, njive* gozdi, lepa gosposka hiša, viničarija, obokani živinski hlevi, veliko vinske posode, kuhinjska oprava in nekaj živine. Kje, pove uprava »Jugoslavije« v Ptuju. 1056 NOVA HIŠA s 4 sobami in 2 kuhinjami ter 500 kJafter zemlje, vrtom za zelenjavo ter sadnim vrtom se proda. Vpraša se v gostilu! Hrastnik, Pragersko. 1051 POPOLNO KOVAŠKO ORODJE z velikim mehom iz predvojnega usnja, novim nakovalom ter 5 m* črešnjevih desk za mizarsko uporabo prodam radi opustitve obrta. Vpraša se pri lastniku Gabrijelu Smthaniču, posestniku v Poljčanah. Cena po dogovoru. iuS3 PRODAJA SE dobro ldoča lesna trgoviua na prometnem mestu v Dubrovčaku ob Savi, Hrvatska, Obstoji: Iz lepo urejenega skladišča, v katerem se nahaja ca 300 m’ rezanega mehkega lesa, hiše, štale, suše, lepega vrta in 24 oralov zajedničk ešuine Proda se vso kompletno s celim živkn in mrtvim hi. ventarom radi zdravstvenih družinskih razmer. Vprašati: K. F. Pfeifer, Dubrovčak, IvanHSgrad, Hrvatsko. 996 VINO 4200 1 dobrega belega namiznega liter po 10 K se proda. Vpraša se pri Gattlicli, Maribor, Koroška cesta 128. 933 Kupi se: ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, 11 Prešernova ulica 1. 878 PISALNI STROJ rabljen, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Dober sistem«. 1050 Službe: TRGOVSKI POMOČNIK železninar, starejša moč, se za prvo mesto sprejme. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravnlštvo pod št. 2100. 106t KROJAŠKE POMOČNIKE dobro izvežbane, samostojne delavce, sprejmem takoj. S. Klimanek, Šelenburgova ulica štev. 6. DOBRE KROJAŠKE POMOČNIKE za civilno In unlfortnsko delo sprejme takoj Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. UČENKA močna, zdrava, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravnlštvo. 1060 2 MIZARSKA POMOČNfKA se sprejmeta takoj. Hrano In stanovanje bi Imela v hiši poleg dobre plače. Franc Rožanc, Preddvor nad Kranjem. 1247, VAJENEC za mesarsko obrt se sprejme. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi. 1047 KUHARICA IN SOBARICA kateri želita ostati več let v eni službi, se Iščeta za fino obitelj v večjem mestu Hr-vatske. Ponudbe naj se pošiljajo na Ern. Ebenspanger-ja sin, Bjelovar. 1053 ZMOŽEN, SOLIDEN MAŠ1NIST (strojni čuvaj) se Uče za takojšen nastop za veliko tovarno v Sloveniji. Ponudbe z navedbo mezde ter prepisi Izpričeval na npravo »Jngoslavije« pod »Tovarna«. 1053 Razno: BOLJŠI GOSPOD Išče dobre privatne hrane v abonementu In mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na VLADIMIR LEVSTIK. Bog na hribu. (Nadaljevanje.) IV. Dež ga je umil, veter mu je opili al prali in voščenične saje. solnce je božalo trpečemu obraz in ude ter jim dajalo mehkega življenja; tako je štrlel sredi bliskov in gromov, sredi smrti in sovraštva, pomlajen in veličasten v svoji nedotekljivosti. Ali so ga videli oddaleč in niso hoteli streljati nanj, ali so se ga krogle same ogibale — cel je stal v razsulu. visok in smel še v gesti svoje muke. oči zmagonosno dvignjene tja bogvekam nad vse trpljenje in sleherni srd. Ostal je tam, nad grehom in strahoto, sredi carstva satanovega sam sebi spomenik gotovega triumfa. kakor bi čakal hipa, ko se stoži ljudstvom po Ljubezni ter odlože orožie. da se roko v roki vrnejo k Njemu Hudobni ob njegovem znožju, četudi rešen oltarne sence, se zdel sedaj še boli sključen, poražen in poteptan. dasi je gledalo solnce krog-inkrog njegovo delo... Ah. če bi bile odnehale vojujoče trume le za majčkeno minuto, da se zamislijo v njiju dva: najkrvoločnej-ši bi bil spoznal neizmerni greh člo- veštva ter se ga skesal! Toda kraljestvo zlega se je moralo dopolniti, človek je moral sam izgnati satana iz sebe; zato je hitel divjati, kakor bi vedel, da ga čaka odrešenje šele na višku gorja. Razpelo je ostalo J vsem razpelo, Križani jim je bil mrtev kos lesa; fotografirali so ga za v časopise in brili grde burke okrog njega, dokler ga niso čisto pozabili. Komaj drobna ptičica sc je kateri-krat zatekla k njemu v ognjeni toči ter počivala na. njegovi rami, boža-,ie mu lice z mehkim prhutanjem svojih kril. In zdajpazdaj je ostrmel pred njim vojak - novinec, pravkar došel v to pokrajino smrti; začudil se mu je, kakor da On ne pade. ko je vse naokrog že zdavnaj groblje in kaos razdejanja. Zakaj čim podobnejši je bil hrib Kalvariji, čim več ie teklo krvi in ugašalo življenja, kakor daleč se je videl samotni križ, tem večnejši in neporušljivejši se je zdel Razpeti. In tako se je včasih zgodilo, da mu je šepnil kdo molitvico iz skalnega zatišja ter bil poplačan z vdanostjo, da je laglje umrl. 2e dolgo so orali zemljo topovi namesto kmetiča s svetlim plugom; in zemlia je trpela potrpežljivo in trdovratno. kakor bi se hotela žrtvovati za rodovitno deželo, ki je leža- la zadaj. Njena 'skrivnostnotemna volja ne pustiti napadavcev čezse je bila močnejša od vseh vojskinih trum. Borila sc je po svoje, bruhala kamen za železo, stresala tujce s svojih bregov, ubijala kakor so ubijali ljudje; liki stekla titanka je mlela sovražne polke s skalnimi čeljustmi svojih brezden ter maščevala strašile rane. s katerimi so jo bili pokrili. Čas se je bil ustavil nad nesrečniki kakor Jozvetovo solnce. Menjavali sta se luč in tema. in človek je klal človeka v mraku in pri soln-cu. Dolgo časa je škripal mraz m jarke so pregrinjali' visoki snegovi; potem se je zrak ogrel, toplota je lila z višave, drevje in grmičje, kar ga niso bili posekali, je zelenelo: oni so umirali v mrzli kakor v gorki dobi leta. Pokopavali so razmesarjena trupla, dohajali so novi ljudje, sivi, trudni in otopeli kakor nekdaj ti mrliči. vsak do zadnjega smrti posvečen. Tu je bilo strah živeti — in bogve kje tatu zadaj je bil dom. svojci. sreča in vse dobro tega sveta; to so pomnili, vse drugo so bili pozabili; malokdo je še vedel, koliko časa je minilo, mesec dni. leto, dve ali več... In tudi s črt Križanega je bil zbrisan izraz spomina; njegove oči so strmele k žalostnim zvezdam, resnično oči tistega, ki nosi od začetka vse trpljenje sveta in pozna sleherno grozo in vsako bol ter ene od druge ne razloči, krvaveč za vsako brez izjeme ... Tako je napočil čas. ko je privrel pekel do roba. Na tisoče topov je zaritih) z obeh obzorij in rjulo noč Iti dan. brez oddiha in preneha; bilo jih je kakor nikoli, vse zgolj ognjeno žrelo, kamorkoli si se ozrl. Skale in doline so ječale v strašnem potresu, zrak se je zdel morje bliskov in leteče smrti, drobovje zemlje ie frčalo do neba; ljudje so se stiskali v jamah. kameneli groze, blazneli od pošastnega tuljenja in treskanja nao-kiog. hlepeli po rešiteljici smrti in mrli kakor pohojene miši. Sovražne granate so razdejale vse udtdbe na božjem hribu daleč na levo in desno od samotnega razpela; jarki so bili zasuti, branitelji raztrgani in pokopani v razvalinah. Tedaj se je dvignilo napadavcev kakor goste ntravljičje trume in drlo naprej vzlic ognju in jekleni toči; drobile os se njih vrste, padale kakor ood nevidnimi srpi. vdirale se med kamenje, izginjale v dimu in krvi. bežale, obstajale pred žarečim j valom, s katerim so jih gnali lastni i topovi, ter hrumele blazne spet na- prej. umirale, drle preko mrtvih in umirajočih, dospele v postojanke braniteljev, klale se s peščicami, ki so bile ostale žive. hrople, omagovale in vendar ubijale, da ohranijo sebi življenje. Ostale so tam ... Zmaga? Vsa njih domača dežela je vriskala o nji; letela je vest čez morja in kopnine, in tisti, ki so vodili moritev izza zelenih miz. so br-zoiavljali čestitke vojskovodji, skritemu izven dosega topov. Edini bo-ritelii niso razumeli besede; vedeli so. da žive. redki od mnogih, in to je bilo njih veselje. »Naprej!« je kriknil golobradi podporočnik z deškim glasom ter planil v podrtijo ob razpelu. »Naprej!« Iz navade se je vrgel za kopico kamenja in zoglienih tramov: krogle so udarjale na desni in levi. Podporočnik sam ni vedel, kaj kriči in če-mii; stisnjen za kritje ie kakor v blaznosti ponavljal besedo, ki ga ie bila privedla skozi smrt na ukazani kraj Potem se je ozrl ter videl, da je sam sredi trupel in granatnih jam; sonirak se je spuščal na hrib. in dolga senca križa je padala daleč po razvalinah. Oficir se je pobral; ko-lena so mu drhtela. »Kje so strahopetci?« Nihče mu ni sledil. UNDERVOOD "o* Zahtevajte prospekt I Glavno zastopstvo: THE REK C° OPALOGRAPH razmnoževalni aparat Ljubljana. Francoski parfumi, milo, pudri, kolinska voda, kakor tudi vsa kosmetična sredstva od najboljših tovarn, dobite za tovarniško ceno na skladišču Zoriž i Komp. Osijek I. FranJIna ul. 13 Iščemo zastopnike za Ljubljano in okolico ter celo Slovenijo Zahtevajte brezplačno cenik. Izjava. Preklicujem vse žaljivke, katere sem govoril napram Josipu Leskovicu. Andrej Leskovic. Halo! Tukaj! P Trgovina! Kupiš po nizki ceni vse Šolske potrebščine, pisarniške i i Po^@Inoma samost©.’680 Koncert priredi gostilna pri Lozarju Sv. Jakoba trg v nedeljo, 19. junija 1.1. Svira salonski orkester. — Začetek ob 18. uri popoldne. — Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča Justina Pofonal. potrebščine, vse vrste papirja pergament, svileni In krep papir, trgovske knjige, cigaretni In stroči^ce ter razglednice. Na veliko in malo razpošilja Josip Omerza Ljubljana, Dunajska cesta 6,1. nadstropja. veščo vseh pisarniških del spreime tovarniško podjetje v bližini Ljubljane. — Natančne ponudbe na upravo pod »Dolenjsko". Apretura . Lak. . . . Vaseifina . Krema (terp.) VoSČHo . . Plavilo . . za U6nje za usnje za utrnje za čevlje za parke le za perilo Mizarji! Pozor! Furnir, češnjev in orehov se proda radi opustitve trgovine po K 3*— čevelj, dokler traja zaloga. Naslov pove anon. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Sprejme se dobro izurjen žagar iw večjo žago. — Stanovanje v hiš!. Kje — pove upravništvo. Promet tehn. In Indust podjetje dr. z e. s. V L juh IJanl, Graaižče 9. Jako poce ni zaradi premenjene dispozicije MT proda ~WE 1 električ,, motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown-Boweri z reostatem in drugimi pripadki. I električ. motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost v najboljši kvaliteti proizvaja tlfol«As tvornlcs kem. e IkulJGl :: Izdelkov :: Tacen pri Ljubljeni vsako možino kupi ,Draw a9 \m a Mustiijska Attaftka fliuM Maribor, Aleksandrova c. 51. Spedlcljska tvrdka na RAKEKU oskrbuje točno, mijhitrejše vse v spe-dieijsko stroko spadajoče posle, tudi oenrinfenje. SOL'*« tepe, bele, točene, drobne siciljnnske soli vsako množino se dobi pri Leopold Grunfeld, Ljubljana, JPrlaojua ulica Stev. 1. Preko Havre v Ameriko traja vožnja po morju gpggr saiftO 6 dni. “VB® Izdaja voznth listkov ta vse linije. Natančna pojasnila daje edino: koncesijska potovalna pisarna tvrdke .vlili KRARER V Ulili. Kolodvorska ulica št. 41, v bližini glavnega kolodvora. BUDIMO a Glavnike, lasne zaponke, koičene zaponke, NoSe, vilice, Mica, lesno robo; Parfum, mazilo za brke puder, briljantine; Veziva, iipke, vrvice; Trakove za tevtje, stenj, naramnice; Brale, prsta« e, uhane; Gumbe, sukanca; SvinCnine, peresa, gobe. Ščetke sveh vrsti In svo ostalo galanterijsko in nlrbarSku robo! Prodaja aamo na veliko! Predaja samo na veliko! Brača SvJažGč, Zagreb Telefon 23 «44. Pi trinjslia ul. S. Telefon 23-4-s. Koloture za šiedniake (Herdriage) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjujc i dobavlja: ijmia Mm .JIH*, tanin dnina u Utiran. Uiaiilu rti, lubje. Me. kot lipovo cvetje, bezgovo cvetje, tršliikovo lubje, borovnice, i. t. d. KUPUJEMO PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH. Natančna navodila o ravnanju z zdravilnimi zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo agilne zastopnike za vsaki večji kraj Slovenije. — Ponudbe na „HERBA" zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč z o. z. v Zagrebu, Palmotičeva ulica 10. Popravila! Raznovrstnih tvorniških, poljedelskih, mlinskih in vseh drugih strojev in naprav, izvršuje strokovnjaško in točno jisiRr. mm i*ii Domžale. Knjigovodja popolnoma samostojen, zanesljiv, bilancist vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme pri večjem tovarniškem podjetju. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je uposlati na Ljubljano, postni predal 9. PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, Orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod »Premog" na upravo lista. jo Radi bolezni prodam, ker bodem opustil trgovino, ca 350 klafter bukovih drv 3/j ure od kolodvora ali dve ure od Ljubljane. — Cena po dogovoru. — Cenjene ponudbe pod .DRVA“ na upravništvo »Jugoslavije*. DRVA! Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. ?§! Kapital: 20,000 000 Kron. Slovenska eskomptria banka _ — — ■■ Vb w -v • 1 Rezerve okrog 6,000.000 kron. lateiHl finimi I JMkl (finim Mo" il „Ml W0"t IllIlH. Ljubljana Selenbureva ulica Jt.1. Izvršuje vse benene transakcije najkulantneje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza. Odsevom! urednik: Dominik Ceblo. Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Učiteliska tiskarna* v Ljubljani