MATJAŽ BRIŠKI Sodobnost 2005 I 532 Sodobna slovenska dramatika Matjaž Briški se je rodil 4. aprila 1973 v Ljubljani. Po srednji šoli se je vpisal na Teološko fakulteto (smer laična teologija) in Filozofsko fakulteto (smer samostojna filozofija) v Ljubljani. Leta 2005 je diplomiral na AGRFT v Ljubljani, smer dramaturgija, z diplomsko nalogo Mestni oder Koper in poetična drama. Kot študent igralec je sodeloval pri projektih N'Antigona (LGL Ljubljana, režija Aleš Horvat) in kot soavtor gledališke delavnice v Filovcih 2000, s projektom Witkacy (po romaneskni predlogi Stanislawa Ignacvja Witkiewicza). Bil je dramaturški asistent v predstavi Kraljica Margot (3. aprila 2005, režija Diego de Brea, SMG Ljubljana) in koscenarist za celovečerni film Akviziter (produkcija Mama Film, film je v postprodukciji). Je avtor drame Nori časi (2003), uprizorjene na gradu Mirna (4. julija 2003, v režiji Hane Kovač, akademijski studio AGRFT) in v okviru Praškega knjižnega sejma (5. maja 2005, režija Filip Jan Zvolskv, prevod Radek Novak, teater APROPO, Praga), ter drame Križ (2004), za katero je prejel Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko delo leta 2005. Napisal je scenarij za kratki igrani film Nezaželeno srce. Sodobnost 2005 I 533 Sodobna slovenska dramatika Matjaž Briški Avtopoetika Notranja naravnanost mojih dramskih del odraža reflektirano pojavnost zunanjega sveta. Pri čemer zgodbe in junaki niso akterji realnega stanja sveta, temveč so le odsev simbolične slike človeka. Zavezujočnost je tako usmerjena na ponotranja-nje zunanjega dojemanja človeka in sveta okoli njega. Pri čemer me predvsem zanima odnos med tema dvema poloma in "prazen prostor" med njima. To pa je hkrati tudi prostor besede. Tiste besede, ki skuša zajeti vpetost človeka skozi ontološko, metafizično pojavnost. Ta pojavna stvarnost, ki je po svoji naravi neulovljiva, neprestano izmikajoča se, mi v končni distanci omogoča ravno ponovno vračanje in obstoj v že omenjeno realnost. Z drugimi besedami povedano, moji junaki so kljub svoji neresnični realnosti, ravno zaradi te, bolj resnični, bolj zavezujoči od resničnosti. Resničnost si določa človek sam. Jezik tako ostaja v službi odkrivanja resnice, seveda pa se mu pogled do končnega spoznanja neprestano izmika. To ne pomeni, da resnice ni, je le več pogledov nanjo. Čim bolj te perspektive omogočajo bralcu oziroma gledalcu njegovo razlago (samospra-ševanje) skozi različne plasti, tem bolj ostaja umetniška stvaritev vredna te besede. Sodobnost 2005 I 534 Sodobna slovenska dramatika Matjaž Briški Križ V osmih prizorih (Grumova nagrada 2005) Osebe ČOKI in IZE - tesarska vajenca, stara med 35 in 45 leti KRISTUS - igra samega sebe, star 33 let MOJSTER - Čoki in Ize sta pri njem v službi, Mojster je že globoko v letih MATI - priklenjena na voziček, ima okoli 60 let SIN -priklenjen na mater, star okoli 33 let MNOŽICA in GLAS V OFFU - sta posneta, starost in spol nedoločljiva Godi se neke dni, na veliki petek, nekje globoko v rovtah - v kotu, pozabljenem od Boga in ljudi. Cesta se cepi v podobi črke Y. Na stičišu vseh treh poti stoji Križ. Ob cesti, ki se deli na dvoje, pa stoji staro razvejano drevce. Temo razsvetljuje le Luna (ki je malo odškrnjena), če je ne prekrivajo oblaki. Sprva čista tema, iz katere se oglašata glasova. Sodobnost 2005 I 535 Matjaž Briški: Križ I. prizor IZE: Prbit. ČOKI: Do konca... IZE: Se še trese? ČOKI: Tud trzne ne. IZE: Fajn je nabit. ČOKI: Komi sva ga sem spravla. IZE: Na noge z njim. ČOKI: Kdo ga bo pa vzdignu? Mene daje križ. IZE: Pa ja ne mislš, da bom sam. Težek je ko slon. ČOKI: Trd ko križ. IZE: Z njim je vedno križ. ČOKI: Dvojni križ. IZE: Še premakne se ne. ČOKI: Seveda, ko je pa prbit. Na noge z njim ... IZE: Gor pod te črne oblake. Dajva! ČOKI: Na en, dva, tri! Marija, je težek ta hudič. IZE: Podpri ga z roko, ne s kljunom. ČOKI: Kljuje križ. IZE: Ga držiš? ČOKI: Na meni visi. Zdej še težji, ves prbit. IZE: Dobr, dobr ga podpri. Sodobnost 2005 I 536 Matjaž Briški: Križ______________________________________ ČOKI: Podpri me ti. Če ne na stare dni... IZE: Je že pokonc ta križ. ČOKI: Zravnaj zdaj ti še moj mi križ. IZE: Ga držiš? ČOKI: Koga? IZE: Ja, križ. ČOKI: On drži mene, proklet hudič. IZE: Stisni zobe. ČOKI: Je stisnil križ. IZE: A, vids, pa sva ga spravla pokonc. ČOKI: Ja, lep kriz. Luna pride izza oblaka. Zagledamo dve osebi in pred njima razpelo s Kristusom v naravni velikosti. IZE: Se lepši je njegov lastnik. ČOKI: Ni kej, naš Mojster je hudič. Zadel ga točno je na križ. IZE: Tud midva nisva bla od muh. Je trd kot skala. ČOKI: Pa moj križ. IZE: Dej, zravnam ti križ. Se obrne s hrbtom proti Cokiju, ga povleče na svoj hrbet in ga začne raztegovat. Čoki stoka. ČOKI: Pazi, križ! Zaletita se v križ in padeta po tleh.Vstaneta z glasnim stokanjem. ČOKI: Proklet, križ! Sodobnost 2005 I 537 Matjaž Briški: Križ IZE: Važn, daje dobr zbit. ČOKI: Zbit sem jaz in zbit si ti. IZE: Pust zdej to. Boš vidu Mojstrov ksiht, ko bo zagledu že postavljen križ. ČOKI: Z našim Mojstrom vedno križ. IZE: Res občutljiv je na svoj križ. ČOKI: Resnično lepa ta podoba. IZE: In tudi midva mava vse zasluge, daje ta Bogec spet prbit kot prav ubožec. Dobr sva ga obdelala. ČOKI: Samo na grobo. Zbrusil ga je Mojster sam. IZE: On si vedno jemlje vse zasluge. Midva reveža pa tlako tolčeva. ČOKI: In tako že dvajset let. Pravi, da nisva za nobeno rabo. IZE: Pa poglej to božjo postavo. Kako sva jo dodelala. ČOKI: Skica je bla Mojstrova. IZE: Pusti skico, važen je navdih ... ČOKI:... ki v srcu neti strast, da lušči z dletom plast na plast IZE:... kot da kleplješ stih v ustih. ČOKI: Se ti smili kdaj zveličar? IZE: Zakaj? ČOKI: Ker bi bil v našem času prav tako bičan. IZE: Bičani smo vsi. ČOKI: Na svet privezani. IZE: Le zakaj se človek rodi? Sodobnost 2005 I 538 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Ja zakaj? ... da trpi. IZE: Smrt odveze nas trpljenja. ČOKI: Sveti križ pa dal bo moč ponovnega vstajenja. IZE: Odrešeniki smo mi vsi, čeprav ni sveta naša kri. ČOKI: Grešna naša kri. IZE: Grešniki smo mi. ČOKI: Grešniki reveži. IZE: Čeprav nismo križani. ČOKI: Nam je križ že kar všit. Sneti bo treba Zveličarja ... IZE: ...in pribiti reveža. ČOKI: Pa ni heretika, Kristusa postaviti na tla? IZE: Herezija je pribiti ga. ČOKI: Saj sva ga midva tud. IZE: A sva mela kaj izbire? Sva pa zato njegov križ nosila in krvavi pot potila ... ČOKI:... res pošteno sva se preznojila. (Si z robcem briše pot.) IZE: Pretežek križ pa si v rit. ČOKI: Če ma težave s križem, zakaj ne nos raj kosmodisk! (Obaprasneta v smeh.) IZE: Zdej sva križ mu naravnala. (Se še naprej smejita.) ČOKI: Poglej, kako samo sloni mu glava. IZE: Prava kiropraktika. ČOKI: Božje (nebeške) križe rihtava. (Potreplja po križu.) IZE: Pazi na božje postave ... Sodobnost 2005 I 539 Matjaž Briški: Križ ČOKI:... pazim, da ne pade krona z glave. Krivi me od lakote. IZE: Prej križ, zdej želodec, res se smiliš mi brezbožec. Mava sam jajca. ČOKI: Če jem jajca, me rado v črevcih rajca! Dej mi jajca. Čuden je ta kraj. {Ize mu da jajce, ki ga dolgo časa išče po žepih hlač. Oba lupita in jesta jajci.) IZE: Kje si videl že na zemlji raj. ČOKI: Hudičev kraj, pozabljen od Boga. IZE: Kjer je Hudič, je tudi Bog. (Oba lupita jajci.) ČOKI: Jes se bolj bojim Boga, pred Bogom se počutiš krivega. Glej, kako naju sam gleda ta Zveličar. IZE: Res, danes bi usoda tega reveža bila popolnoma identična. ČOKI: Če ga gledam tkole v fris, se počutim kot zločine. Pri Hudiču ni tega filinga. IZE: Zanj je vsak taprav. ČOKI: Če nisi ženi zvest, te tam ne peče vest. Pravjo, da se tam ne vidi dosti. IZE: Po moje res ne več kot v tejle gošči. Tuki bi lahko hudič ti dihu kar direktno v ksiht. ČOKI: Kjer je križ, tam ni hudiča! IZE: Ne klic prašiča! S hudičem vedno križ! ČOKI: Važn, da sva ga spravla pokonc ... križ mislim! Navsezgodaj ga poštrihava ... IZE:... in Mojstra pokličeva ... ČOKI: Na, me že v riti rajca, prokleta jajca. IZE: Ja, z jajci vedno jajca. (Prdne in se zasmeji.) Ne bi blo slabo, če bi odrinla. ČOKI: Kaj, da bi kar tu? Sodobnost 2005 I 540 Matjaž Briški: Križ IZE: Hotel sem reči, da bi šla. ČOKI: A, ja. Sem mislu, da ... IZE:... bi počasi šla ... Ta hudo je za nama! {Pokaže na križ in odrešenika.) IZE: Misliš, ta hud. (Se zasmejita in odprdita v temo, luna se skrije za oblaki.) II. prizor Isti kraj. Iz teme zaslišimo ženski in moški glas. Gospa srednjih let brez nog na vozičku, ki ga potiska njen sin. MATI: Ta ni zate, zbij si jo iz glave. SIN: Ja, mami. MATI: Ne gre zame, ampak zate! Sploh pa je navadna kurba! SIN: Ampak... MATI: Sem rekla, niti besede! Zakaj si me privlekel sem? SIN: Saj si hotla na zrak ... MATI: Na zrak ja, ne pa v to grapo. Vlažno je, da žre do kosti. Spet me zebe v podplate. SIN: Ti jih zmasiram ...? MATI:... pa bodi nežen... Sin sname čevlje brez nog in ji začne masirat podplate, čeprav jih nima. SIN: Kako te lahko zebe v podplate, če pa nimaš nog? MATI: A si ti al sem jaz brez nog? Bom že vedla, kdaj me zebe. SIN: Ja, mami... MATI: Ne bodi grob, slišiš! In izbij si to smrklo iz glave. Nikamor ne boš šel, si me slišal. Sodobnost 2005 | 541 M a t j až Briški: Križ___________________ SIN: Noge ti smrdijo. MATI: Mule, ne se zajebavat z mano! SIN: Po kislem. (Mama ga udari s palico.) MATI: Ti bom že dala, teb in tisti tvoji kurbi! Čevlji me tiščijo, sem ti rekla, da mi ostrizi nohte. (Sinji začne striči nohte na nogah.) SIN: Oče bi mi pustil... MATI: Ne omenji mi prasca. On ni bil nikoli tvoj oče. Auva, zastrigel si mi noht! SIN: Oprosti, temno je kot v jami. MATI: Obuj mi čevlje. (Sinji začne obuvati čevlje.) Sem ti rekla, da bodi nežen. (Ga zopet udari.) S tabo vedno križ. SIN: (zase) Križ si ti. MATI: Kaj?! SIN: Tam je križ. (Pokaže proti križu.) MATI: In? SIN: Lahko bi malce zmolila. MATI: Se ti blede? SIN: Ne bi blo slabo zate. MATI: Kaj pa govoriš, to praznoverje je za stare babe! SIN: Tudi ti nisi več mlada. MATI: Pelji me od tu! SIN: Ti ostaneš tu za vedno! (Izza pasu vzame vrv in jo začne daviti.) MATI: Ne nori, me slišiš ...(Jo zadavi in stopi pod križ. V pest stisne prgišče, tako da se mu zemlja siplje med prsti na tla.) Sodobnost 2005 I 542 Matjaž Briški: Križ GLAS V OFFU: Beduini v spomine zaviti, leta teko. Čas vladar neskončnih puščav. Plašč spomina golta peščena sipina. Kam skozi pesek čas odteka, kam skozi pesek vsa naša leta. Ko je konec teksta, pade na tla še zadnje prgišče prsti. Sin vzame vrv, stopi pod drevo in se obesi. Nastopi neskončna tišina. Kristus se sname in sestopi s križa. Pride do obešenca in ga nekaj časa pozibava na vrvi, nato ga sname z drevesa. Vzame njegovo obleko, njemu pa natakne svojo. Nese ga do križa in ga pribije nanj. Potem se približa ženi na vozičku in jo pogladi po glavi. Mati se prebudi. MATI: Sem dolgo spala. KRISTUS: Samo za trenutek si zatisnila oči. MATI: Čudne sanje. KRISTUS: Res so sanje. MATI: Strašljivi kraj. KRISTUS: Strašljivi so ljudje, ne kraji... MATI: In ta križ... KRISTUS: Kaj je s križem? MATI: S križem nič, s človekom križ. KRISTUS: S križem križ. MATI: Tišina kot v grobu. KRISTUS: Hrupen je ta molk. MATI: Tišina hrani vse besede ... KRISTUS: Beseda v molku najbolj reže ... MATI: Res je tiho. Ne zebe več, samo mrazi... Sodobnost 2005 I 543 Matjaž Briški: Križ KRISTUS: Zareže čisto do kosti... MATI: Pelji me od tod. KRISTUS: Pot pelje v več smeri... MATI: Ni važno, kam. KRISTUS: Važno s kom, ne kam ... MATI: Samo od tod... KRISTUS: Čas pripelje naju spet na isto pot... (Odideta.) III. prizor Vrneta se Ize in Čoki, s seboj nosita barvo. ČOKI: Kakšna noč... IZE: In še vedno traja ... ČOKI: Saj še zvezde spijo ... IZE: Ne samo zvezde. ČOKI: Še dobro, daje stvar pri kraju. IZE: Pri našem Mojstru je kraj na začetku. ČOKI: In začetek na kraju. IZE: Iz dneva v dan ... ČOKI: Iz dneva v noč... IZE: Vse življenje... ČOKI: To ni življenje! To je križ. IZE: Smrt odveze naju križa ... Sodobnost 2005 I 544 Matjaž Briški: Križ ČOKI: To se bo spalo, kot ubit. Trohnela bova v miru, prav počasi. IZE: Kot se za pokojnika spodobi. ČOKI: Tiho bo kot v raju. IZE: Pa Mojster, ta hudič, čez njega narediva križ. ČOKI: No, pa sva spet tu. IZE: Se dobro, da nisva zašla v tej temi. ČOKI: Res temno je kot v grobu. Pa luna luč se za oblak je skrila. IZE: Brez luči težko, da bova kaj nardila. ČOKI: Bova si pa malce odpočila. Pot ni bila od muh. IZE: Res muhasto se pot je vila, v tej temi, še dobro, da sva ostala živa. ČOKI: Jebemti, kakšen mir, povsod tišina. IZE: Resnično je grozljiva ta dolina. ČOKI: Kakšno senco meče križ! Prav na najini postavi. IZE: Lepo sije raztegnit ude. ČOKI: Na čudnem kraju se križajo cestišča, nikjer nikogar, kot da so povsod grobišča. IZE: Na grobovih vedno križ. ČOKI: In na križu revež gor pribit. IZE: Reveža sva midva, ki imava manj kot nič. ČOKI: Prav dosti več res ne kot ta hudič. IZE: S križem sva tud midva zlita, prav lahko bi bla svetnika. ČOKI: Svetnika, midva? IZE: Zakaj pa ne? Uboga sva, imava nič in trpiva res kot prav svetnik. Sodobnost 2005 I 545 Matjaž Briški: Križ_____ ČOKI: Kaj pa čudež? IZE: Kaj je z njim? ČOKI: Ne kaj, s kom. IZE: S kom, kaj? ČOKI: Ja z njim! {Tukajpokaže na križ.) IZE: Z njim je križ! ČOKI: Križ in čudež, sej zato je svet! IZE: Svet je zato, ker je trpel, in midva prav tako. ČOKI: In sva tudi midva sveta? IZE- Tud! ČOKI: Kaj pa čudež? IZE: Sej je čudež že to, da sva. Lahko bi tud ne bla. ČOKI: Lahko bi ne bila? Kako, če sva? Tr7T^ T • • v 1 v, IZE: Ja, sej sva, in to je cudez! rrnn v • - a im t - u- ui o ČOKI: Ker sva, je cudez ? In ce ne bi bla? IZE: Midva prvo morva bit, da bi lahko sploh ne bla. ČOKI: Se pravi ne morem ne bit, če že nisem? IZE: Ker pol nisi. Nimaš šans ... Čudež je dej. ČOKI: In dej je čudež. IZE: Točno tako. ČOKI: In midva sva čudež. IZE: Ne! Sodobnost 2005 I 546 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Zakaj ne? IZE: Midva sva čudeža. Ker sva dva ... ČOKI: Sva čudeža? IZE: Sva! ČOKI: Kaj pa tretji čudež? IZE: Tretji? ČOKI: Vsak svetnik potrebuje tri. Tri je sveto število. IZE: Trije čudeži svetnikovi sopotniki. Kje bova pa našla tretji čudež? ČOKI: Pa je šlo svetništvo ... IZE: Počasi, svetost je stvar metode. ČOKI: Kakšna pa je ta metoda? IZE: Čudežna. ČOKI: Kje bova pa začela? IZE: Kar tu. ČOKI: Tuki! Tukaj že ni čudežev. IZE: Čudež je lahko povsod. ČOKI: Tukaj že ne more bit. IZE: Lahko je... ČOKI: U tej grapi... IZE: Zakaj pa ne? ČOKI: Tuki je sam križ... IZE: Ja, križ je križast, nič ne bo. Sodobnost 2005 I 547 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Svetništvo je po vodi splavalo. IZE: Čudež stvar je božje volje. In midva čudeža ostaneva nesrečneža. ČOKI: In s svetništvom ne bo nič. IZE: Veri nič ni nemogoče. ČOKI: Res je, marsikaj lahko se pripeti... IZE:... da nama Mojster spet ne uleti. Raje ga prebarvajva, kralja nazareškega! Vzameta čopič v roke ter začneta pleskati križ in obešenca. Začneta ga navdušeno ogledovati. ČOKI: Resničen ta odrešenik, kot da človek je na križ pribit. Vsa čast Mojstru, ni lahko Bogu dati to človeško podobo. IZE: Ja, vse božje zrenje ujel je skozi človeško trpljenje. ČOKI: Umetnost je res stvar navdiha, vsa vera skozi kip ta diha. IZE: Vsaka kita kot struna je napeta, res lepo so tekla dleta ... ČOKI: Kdor zna, ta zna ... IZE: Kaj hudič tako smrdi... ČOKI: Sem mislu, da si ti... IZE: In jaz, dati... ČOKI: Glej ga šmenta, kaj pa tukaj to štrli... IZE: Res je izboklina huda. Le kako ušla je ta nadloga? ČOKI: Vse bolj je čuden ta Zveličar. Kot da je bil pravkar bičan. IZE: To je človek na križ pribit. ČOKI: Ni mogoče. IZE: Pa poglej, si videl, da bi kip dišal kot človeška rit? Sodobnost 2005 I 548 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Človeško ritko sva na križ pribila? IZE: S križem seje čisto zlila. ČOKI: Jebemti, kaj sva spet storila? Kako še včeraj to bila je Mojstra umetnina? IZE: Bila je tema in sva ga pribila. ČOKI: Meni, tebi nič sva ga ubila. IZE: In kaj zdaj? Trd je ko hlod ... ČOKI: Kakor daje kip .. . IZE: Saj res, kje paje zdaj kip? ČOKI: Če sva to ubogo človeško paro pribila kot božjo postavo. Res, kje je kip? IZE: Pa saj sva kip na križ pribila ... ČOKI:... in ga tako v človeka spremenila ... Ti, to paje princip, pribiješ kip in naslednji hip se pojavi čuden tip. IZE: Iz mrtve lesene mase je zraslo to ubogo prase. Res čudno ... ČOKI: Nič ni čudno ... IZE: Ni čudno? ČOKI: Ne, ampak čudežno ... IZE: Čudežno? ČOKI: Taka je božja volja. In midva sva njena glasnika ... IZE: Se pravi, da sva res svetnika! ČOKI: Leseni kip sva na križ pribila, vse drugo je pa božja sila postorila ... IZE: Čudež, res ... ČOKI: In midva svetnika ... Sodobnost 2005 I 549 Matjaž Briški: Križ__________ IZE: Velika je moč našega odrešenika ... Padeta na kolena in začneta molit. Pojavi se Kristus z materjo na vozičku. MATI: Čudna je ta grapa ... KRISTUS: Še bolj čudna sta čudaka. MATI: Kaj pa zjata v ta križ? KRISTUS: Z ljudmi je vedno križ. MATI: Pozdravljena gospoda, v čem je vajina nadloga? IZE: V tem, da nimava nadloge. ČOKI: Midva sva svetnika. MATI: Uboga norca... IZE: Gospa, svetost je stvar vidika in midva sva zares svetnika ... MATI: Vidim j a, da sta bolnika ... ČOKI: Kakor hočete gospa, midva veva, pri čem sva ... MATI: Se mi vse dozdeva. In kaj ob tej zgodnji uri se klatita tu naokoli... IZE: Prosiva, moliva Zveličarja ... in vi, če smem povprašati gospa? MATI: Na sprehod sva šla, noge sva razgibala. ČOKI: Očitno, da. (Izetu) Tastaraje usekana. (Se začneta posmehovati.) IZE: Oprostite, pa vas dobro nosijo te noge? Verjetno zlasti na ta dolge proge. ČOKI: Meni se zdi, daje to le finta, a ne, gospa sigurno raje šprinta. {Prasneta v smeh.) KRISTUS: Če sta pa svetnika, potem gospe pa nogi umijta. (Ize in Čoki se nehata smejati in ga začudeno gledata.) IZE: Nogi? Sodobnost 2005 I 550 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Saj nima nog! MATI: Kdo nima nog? IZE: Gospa... KRISTUS: Svetniku nič ni nemogoče ... IZE: A? ČOKI:... ja, takoj gospa. (Pomigne Izetu. Ta ga sprva pogleda začudeno, nato pa se mu pridruži pri umivanju nog.) MATI: Bodita nežna... ČOKI: Je voda morda hladna? IZE: Jo ogrejeva? MATI: Res sta sveta ta moža! KRISTUS: Kaj če jih še mal zmasirata? ČOKI: Zmasirava? (Začudeno...) KRISTUS: In namažeta! (Ize in Čoki ji začneta masirat nogi.) MATI: O, hvala fanta, zlata sta! IZE: Ni za kej gospa. ČOKI: Zdaj bosta kar sami tekali okoli! MATI: Čudežni sta roki vajini. ČOKI: Res sva čudeža. IZE: Nogi, ki ju ni, masirava. KRISTUS: Vidim, da sta res usmiljena. Pohabljence oživljata. Greva mati? MATI: Raje teciva ... (Skoči iz vozička in začne teči naokoli. Ize in Čoki jo začudeno gledata in si ogledujeta svoji roki, Kristus z vozičkom gre za materjo.) Sodobnost 2005 I 551 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Kaj takega? IZE: Nogi sva ji zrihtala. ČOKI: Kam jo brišete, gospa? IZE: Pa prav prijetna je postala! ČOKI: Lahko bi malce še poklepetala. IZE: Sin se zdel mi znanje tip ... ČOKI: Le kje sem videl že hudiča? IZE: Čudna faca in ves čas tih ... kot daje na križ nabit. ČOKI: Taki so nevarni tiči. Baraba zihr, pa kako te gleda v oči! IZE: Sem kar zašvical izpod obrvi! ČOKI: Tud men seje slina zataknila. Ti povem, še dobr, da sva ostala živa. IZE: Pr takih se mkol ne ve ... nr\vi v i jo ČOKI: Kaj pa zdaj? IZE: Kaj če bi še malo pomolila? ČOKI: V molitvi se svetost še bolj bo okrepila. IZE: Svetost je višja sila. ČOKI: Svetost je milost. IZE: In sveta milost je prav tako Boga ubila. ČOKI: Sej za to pa sva ostala živa. Usoda je Boga na križ pribila in midva takisto sva storila ... IZE: Ne da bi postala kriva. ČOKI: Svetnika sva, zato moliva. {Padetapod križ in molita. Ko končata ...) IZE: No, res sva tole fino izmolila. Sodobnost 2005 I 552 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Lažje spet mi duša diha. IZE: Sam si rekel, daje vera stvar navdiha. ČOKI: Veš kaj, do konca ga prebarvajva, potem pa brž po Mojstra skočiva. Bo že zvedel, kurbin sin, da za delavca dva svetnika ma. IZE: Lepo dobiu bo najino odpoved. ČOKI: In nardiva že čez njega križ. IZE: Dosti tlake, dvajset križev že, eno samo veliko gorje. ČOKI: Pa sva besedo lepo kdaj dobila? Kot dva debila! (Prebarvata ga in odideta. Posodi z barvo vzameta s seboj.) IV. prizor Prizorišče isto. Vrneta se Mati in Kristus, Mati hodi, Kristus pa potiska pred sabo voziček. MATI: Mislim, da hodiva po isti poti. KRISTUS: Vse poti so iste, mati. MATI: Na smrt sem že utrujena. KRISTUS: Cilj je blizu, slutim ga. MATI: Ustaviva se tu pod križem, da si malo odpočijem. KRISTUS: Tako, naravnost pod križ. MATI: A ni čudna ta podoba. KRISTUS: Kot iz groba. MATI: Skrivnosten križ. KRISTUS: Smrt je najgloblja skrivnost. MATI: V prsih me prav čudno stiska. Sodobnost 2005 I 553 Matjaž Briški: Križ KRISTUS: Duša hoče rešit se pritiska. MATI: In ta kip, kot da mi je sin pribit! (Se dotakne sina na križu.) KRISTUS: Zdaj je rešen križa. MATI: Rešen? KRISTUS: Odrešen vas. MATI: In jaz. KRISTUS: Vi prav tako. Drug drugega sta zvezala, drug drugega sta križala. In zdaj sta rešena ... MATI: In ti, kdo si? KRISTUS: Nesrečnik sem brez križa. MATI: Vsakdo nosi s sabo križ. KRISTUS: S človekom vedno križ. MATI: Vsak je vreden svojga križa. KRISTUS: Da se lahko pod njim prekriža. MATI: Kje je moj sin? KRISTUS: Počiva. MATI: Tudi jaz sem trudna. Mati se usede na voziček in zaspi. Kristus spleza na križ in sname sina, se zopet preobleče, ga položi materi v naročje, da sta kot Pieta. GLAS V OFFU: Z vero križ - se molitev križa, v trpljenju križ - bolečina križ približa, ob smrti križ - vsakega prekriža, človek križ - ta je vreden križa, s križem križ - križ se križem križa. Kristus odpelje Mater in Sina s prizorišča. Vrne se do križa, vzame kamen in se pribije, vendar le eno roko, druga je v položaju, kot daje pribita. Sodobnost 2005 I 554 Matjaž Briški: Križ V. prizor MOJSTER: No kaj bi rada, paglavca? IZE: Da pogledate Kristusa ... ČOKI: Prav lepo sva ga prebarvala. MOJSTER: Saj je bil že skrajni čas. Rok se že izteka. IZE: Vajinih sva se držala navodil. MOJSTER: Da nista spet kaj ušpičila? IZE: Kje pa! ČOKI: Zloščila sva ga in ga umila, nato sva ga na križ pribila, kot pravega Zveličarja. MOJSTER: In prebarvala sta ga? IZE: Kot ste naročili... MOJSTER: Bolje za vaju, imam veliko dela ... ČOKI: Na naju se lahko zanesete ... MOJSTER: Vaju res dostkrat zanese. To pot glejta, da sta vse storila, dovolj je novega že naročila ... ČOKI: (Izetu) Proklet hudič, to pot bo sam izdelal naročilo. IZE: (Cokiju) Midva si samo še roke umijeva ... Stopijo pod križ. Čoki in he sta s hrbtom obrnjena proti križu, tako da ga ne vidita. Mojster začudeno gleda križ. IZE: No, kako se vam zdi? ČOKI: Sva svetnika ali nisva? IZE: (Cokiju) Kar tiho je. ČOKI: (Izetu) Najbrž je še v šoku. Sodobnost 2005 I 555 Matjaž Briški: Križ IZE: Ni lahko zreti v križanga, pravega Kristusa. ČOKI: Midva sva ga samo na križ pribila, vse drugo milost je nardila ... MOJSTER: Se vidva zajebavata? ČOKI: Strogo resno misliva. IZE: To je čudež in midva sva svetnika. MOJSTER: Da sta ga prebarvala? ČOKI: Od nog do glave. Kot se za Kristusa spodobi... IZE: Malce je še dišal po nadlogi... MOJSTER: Vama bom že dal nadlogi! (Znori.) Kako sta ga prebarvala, a se barva kje pozna?! Tole bosta drago plačala! (Čoki in Ize se obrneta proti križu in ugotovita, da je stari kip na mestu in ni pobarvan. V zadregi stojita pred Mojstrom in bolščita v tla. Zdaj so vi trije obrnjeni od križa stran.) ČOKI: Verjetno je barva odstopila. (Stojita tako, da sta na dosegu Kristusove roke, ki ni pribita, tako da Kristus prisoli zaušnico Cokiju. Ta jezno pogleda Izeta, misleč, da mu je onprisolil zaušnico.) IZE: Midva nisva prav nič kriva. MOJSTER: Da nista kriva? ČOKI: Saj sva ga pribila ... (Kristus mu prisoli še eno zaušnico.) ČOKI: (proti Izetu) Jebem ti Boga! (Kristus mu prilepi še eno zaušnico. Čoki napade Izeta in nastane pretep.) MOJSTER: Mir!! (Seprenehata ravsat, stojita mirno.) Nadure bosta delala ... ČOKI: Ampak midva sva ... MOJSTER: Tišina! Od dons naprej bo druga pela ... Nazaj po barvo, pa takoj prepleskajta ... da se lesketa! Če ne ... (Čoki in Ize se odpravita.) IZE: Spet sva mučenika ... ČOKI: Kratka pot od mučenika do svetnika ... Sodobnost 2005 I 556 Matjaž Briški: Križ MOJSTER: S tema dvema vedno križ! Tadva bi še Kristusa ob živce spravila! (Kristus hoče dat še njemu zaušnico, vendar udari mimo, ker Mojster zagleda na tleh nezabit žebelj in se skloni, da ga pobere. Opazi, da Kristus ni pribit. Pobere žebelj in kamen ter pribije zveličarja.) Prokleta nesposobneža ... (Odide za njima.) VI. prizor Čoki in Ize barvata Kristusa. ČOKI: Na, pa ga spet barvava . IZE: Upam, da tokrat pravega nesrečneža ČOKI: Midva sva nesrečneža ... IZE:... stalno sebe farbava! ČOKI: Kam je zginu tisti tip? IZE: Spremenil se je zopet v kip ... ČOKI: Kakšna transformacija. IZE: Ni kej, kdor zna, ta zna ... ČOKI: Le midva sva najebala .. IZE: S križem je pač križ! ČOKI: Usoda se spet je z nama poigrala, kot daje trpljenje šala! IZE: S Kristusom ni šale. ČOKI: Ja, se zdi, da božji stvor nima smisla za humor! IZE: Lahko je njemu, ko ga križ drži pokonc! ČOKI: On je svoje odtrpel, midva blazneža pa še svojga nosiva! IZE: Ti, kaj če se pribijeva? ČOKI: Kam? Sodobnost 2005 I 557 Matjaž Briški: Križ IZE: Na križ! ČOKI: Da bova križana? IZE: Da križ čez križ nardiva. ČOKI: Bova sveta tudi midva? IZE: Vsi atributi na najini so strani. ČOKI: Tudi midva sva tesarja ... IZE: Če se še pribijeva in krono spleteva, bova kot zveličarja! ČOKI: Kaj, če se prebičava? IZE: Škodi nau pospešit mal pretok! ČOKI: Cirkulacija bistri duha! IZE: Telo posoda je duha! ČOKI: Zato najbolj, da ga razbijeva. IZE: In ga ječe rešiva. To bova uživala. ČOKI: Uživat pa ne smeva nič, ker je spet lahko hudič! IZE: Bova raj trpela, stokala in jokala, da bo slišat do neba. ČOKI: Pa se usmili naju Bog! IZE: Kje bova staknila križ? ČOKI: Zveličarja bova postavila na tla. IZE: In ga križa odrešila. ČOKI: Na križu ni prostora za oba. IZE: Križ ma vedno dve strani. ČOKI: Z ene jaz in z druge ti. Sodobnost 2005 I 558 Matjaž Briški: Križ IZE: Dobro, pa ga snemiva. ČOKI: Na en, dva, tri... joj, kako me v križu spet skeli. {Ga snameta s križa.) IZE: Pa sva ga ... ČOKI: In kam zdaj z njim? IZE: Tam v senci naj počiva ... ČOKI: Torej pod drevo ga položiva. {Položita ga pod drevo.) Reveža ... IZE:... našega Zveličarja. Če sva ga pahnila s prestola ... ČOKI:... naj gre z njega še njegova krona ... IZE:... drug drugega okronajva! {Krono razdelita napol in se okronata.) ČOKI: In zdaj? IZE: Šibi si ureževa ... {Odrežeta si šibi.) ČOKI:... do kosti se zmlativa! {Vzameta šibi in drug drugega mlatita.) ČOKI: Kako mi pušča fino kri... IZE: Duh se ječe osvobaja, toplo pri srcu mi postaja. ČOKI: Lepo je, če se človek malo biča, tako najlažje izžene ven hudiča! IZE: Dobro de, če drug drugega malo mučiva. ČOKI: To tuje ni človeški navadi, da imamo vsi se radi... IZE: Ja, naša narava res uživa, če lahko prijatelja ubija ... ČOKI: Iz mučitelja... IZE:... v zveličarja ... ČOKI:... iz grešnika ... IZE:... vkrižanga... Sodobnost 2005 I 559 Matjaž Briški: Križ ČOKI: Izrablja... IZE:... v žrtev se spreminjava. {Seprenehata bičati.) ČOKI: Se roke si umijeva ... IZE: In se na križ pribijeva ... ČOKI: Na, pa mava spet problem. IZE: Problem? ČOKI: Težko drug drugega na križ pribijeva ... IZE: In kaj naj zdaj storiva ...? ČOKI: Svoje smrti ne smeva sama biti kriva ... IZE: Na, pa sva spet najebala. Kaj naj kar naprej trpiva ... ČOKI: To ni človeško, nisva midva kriva ... IZE: Uboga stvora sva ... ČOKI:... kar naprej sva križana ... IZE: Naj se najde kje hudič ... ČOKI:... in naju reši muk. IZE: Jaz hočem bit svetnik! ČOKI: Ne moreš bit svetnik, če si to želiš ... Ne smeš želet si nič, če hočeš že postat svetnik. IZE: Ne želim si nič ... ČOKI: In jaz še manj kot to, samo da pridem v nebo ... IZE: Se vedno nisva križana ... ČOKI:... reveža prebičana. (Iz teme se sprva zaslišijo nerazločni glasovi. Luna se skrije za oblake. Popolna tema.) Sodobnost 2005 I 560 Matjaž Briški: Križ IZE: Kakšno je pa to rjovenje? ČOKI: Razjarjena množica, kot da sam jo Satan žene ... IZE: Kam pa ta drhal drvi? ČOKI: Žejna je krvi... IZE: Spet bo koga linčala ... ČOKI: In ga na križ obsodila ... IZE: Midva, midva, nisva kriva! MNOŽICA: Zveličarja na tla sta sklatila. Dejanje svetoskrunsko sta storila ... Se pri tem še bičala in sama sebe kronala ... ČOKI: Midva res nisva nič storila ... MNOŽICA: Ne tajita, Judeža! IZE: Samo ne na križ...! ČOKI: ...nesrečneža! MNOŽICA: Bičajmo razbojnika. Pa na križ razpnimo ju, naj heretika spoznata, koga sta svojga križa rešila ... Množica ju pribije na križ. ČOKI: Ne...!! IZE: Nikar! (Nastopi čista tišina.) ČOKI: (čisto potiho) Pa nama je uspelo ... IZE: (tudi čisto potiho) Res sva križana ... ČOKI: Prava svetnika! IZE: Umirava... ČOKI: V nebesa rineva ... Sodobnost 2005 I 561 Matjaž Briški: Križ VIL prizor Mojster se vrne na prizorišče, kjer pa ni več križa, ostaneta posodi z barvo, drevo, pod drevesom pa Kristus. MOJSTER: Kje je križ? KRISTUS: Izginil vaš je križ in z njim vajenca. MOJSTER: Sem vedel, nehvaležneža! In kdo si ti? KRISTUS: Jaz nisem ... MOJSTER:... nekam znan se zdiš ... KRISTUS: Zna bit... MOJSTER: ...da si ti ukradel križ? KRISTUS: Križ je moj! MOJSTER: A tako!? No, lepa reč. In kje je zdaj? KRISTUS: Vzela sta ga... MOJSTER: Kdo? KRISTUS: Vaša vajenca! MOJSTER: Saj res. In kje sta? KRISTUS: Judeža sta se križala! MOJSTER: Samo, da sem se ju odkrižal. In križ? KRISTUS: Kaj je z njim? MOJSTER: Kje je? KRISTUS: Kako naj vem? MOJSTER: S tvojo sorto vedno križ! KRISTUS: Bo držalo kot pribito. Sodobnost 2005 I 562 Matjaž Briški: Križ MOJSTER: Vidim ja, da si iz pravega testa. (Siga ogleduje.) KRISTUS: Kakor sveta hostija! MOJSTER: Lepo sta te obdelala. Pa kaj boli? KRISTUS: V križu ščiplje, da me kar krivi. MOJSTER: Bo že zemlja zglihala. KRISTUS: In kaj naj zdaj storim? MOJSTER: S kom? KRISTUS: Ja s križem! MOJSTER: Križ ti jaz nardim. Pod pogojem ... KRISTUS: ...da...? MOJSTER: ... prideš k men za vajenca. KRISTUS: Spet nazaj za vajenca? MOJSTER: Če nočeš... KRISTUS: Moram vas opozorit, daje z mano križ ... MOJSTER: Če se ne motim, so ti ukradli križ. KRISTUS: No, ja... drži! MOJSTER: Za vsakega se najde prava palica ... KRISTUS: Palice, hvala, bilo je zadosti! MOJSTER: Vse sije treba zaslužit. KRISTUS: Tudi križ? MOJSTER: Še najbolj križ! KRISTUS: Pa naj bo! Sodobnost 2005 I 563 Matjaž Briški: Križ______________________________________ MOJSTER: Seziva si v roko. KRISTUS: Hladno dlan imate Mojster. MOJSTER: Dana je človeško od srca. KRISTUS: Pogodba sklenjena? MOJSTER: Zapečatena, iz usmiljenja do reveža ... KRISTUS:... Kristusa za vajenca! MOJSTER: Kar lepo pozabi na Boga. KRISTUS: Zakaj? MOJSTER: Tu ga že dolgo ni več! KRISTUS: In kje je? MOJSTER: Tu ga ni. KRISTUS: Je mar pozabljen med ljudmi? MOJSTER: V vsakem je od njih ... vsakdo nosi s sabo križ ... KRISTUS: Kristus v njih živi? MOJSTER: Ne ... Vsi so živi Kristusi, vsak po svoje tu trpi... KRISTUS:... živi križani... Pa je sveta taka kri...? MOJSTER:... bolj sveta je od vseh krvi! In tvoja kri? KRISTUS: Moja? MOJSTER: Greš z menoj? KRISTUS: Izbire ni. Za sveti križ? MOJSTER: Za sveto kri... KRISTUS:... se skrijem med ljudi... Sodobnost 2005 I 564 Matjaž Briški: Križ MOJSTER:... k meni za vajenca ... KRISTUS:... iz kralja v reveža ... MOJSTER: Delo ti zbistri duha ... Čudeže bova delala. KRISTUS: Pa ne že spet! MOJSTER: Ne stoj kar križem rok, greva brž na pot. Pokaže mu na posodi z barvo. Kristus ju pobere in odrineta. Posodi sta na palici, ki si jo Kristus da čez rame, daje spet videti, kot bi bil križan. Se spotakne in pade. KRISTUS: Težek križ! Z Bogom Sveti duh, težko prislužen je človeški kruh! Odideta z odra. VIII. prizor Čista tišina. Vse obvlada neizmerna belina. Ize in Čoki sta pribita na križ. Enaka scena, le daje okrog vse belo. ČOKI: Kako tiho je tu! IZE: Tišina vsa pobeljena. ČOKI: Ja, ampak zebe nič ... IZE: Nikjer nikogar... ČOKI: Kje sva to? IZE: Poglej, vidiš nebo? ČOKI: Vidim vse in vidim nič ... IZE: Jaz prav tako ... ČOKI: Grem lahko na vse strani IZE:... sem hkrati tu ... Sodobnost 2005 I 565 Matjaž Briški: Križ COKI:... in hkrati tam. Nič več me v križu ne boli... IZE: Pa sva še vedno to, kar sva ... COKI: Le da nisva reveža ... IZE: Imava vse ... COKI:... in potrebujeva prav nič ... IZE: Sva sveta? COKI: Sveta sva... IZE: In duša? COKI: Duša je odplavala ... IZE: In vest? COKI: Sva seje odkrižala. Na sceno priteče Mati, ki pa je sedaj brez vozička in veselo teka naokoli. Ize in Coki jo začudeno gledata. COKI: Vidiš to, kar jaz? IZE: Če ni privid, isto kakor ti. COKI: Ja, gospa, kam se vam pa zdaj mudi? IZE: Vas pa srbijo podplati, mati? MATI: (nasmejano) A, poglej čudaka ... (Vstopi Sin.) SIN: (nasmejano) Reci raje siromaka. COKI: Glej ga, zlomka križanga ... (Coki in Ize sta začudena.) IZE: Tale je pa od mrtvih vstal... SIN: Tu ni mrtvih ... MATI: Tu ni živih... Sodobnost 2005 I 566 Matjaž Briški: Križ SIN: So samo spomini... ČOKI: In midva sva? MATI: Če prav vidim, križana. SIN: Sta, kot se počutita, da sta. ČOKI: Pa svetost? SIN: Tuje sveto vse in vsi. Vsi enaki v različnosti. IZE: In križ? MATI: Kaj je z njim? ČOKI: Kako se križa rešiva? SIN: Prostost je stvar duha ... IZE: Duša je odplavala. MATI: In z njo križ. SIN: S križem križ. Čoki in Ize sestopita s križa. Vsi gledajo križ, ki se počasi spušča v tla. IZE: Z vestjo tud najin križ ... ČOKI: S križem vedno križ ... GLASVOFFU: Križ je svet in sveto telo neštetih očes, ki na zemljo zro. Križ ni svet, ni sveto telo neštetih oseb, ki na zemlji so. Sodobnost 2005 I 567