Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTACELJA, OKRAJEVCELJA-OKOLICEINSOSTANJA I Celje, petek 5. marca 195^ | LETO VIL — ŠTEV. 9 — CENA 10 DIN Ureja nredniški odbor. Odgovorni ared»ik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštatas plačana т gotoviaL 8. marec Dan žena. 8. marec je praznik žena, ki mora v naši družbeni stvarnosti najti se po- seben poudarek. Ce nikjer drugje, je v naši socialistični domovini z narodno- osvobodilno borbo nastal velik preokret za naše žene in od takrat se le te vedno bolj m^eljavljajo v javnem, kul- turnem, političnem in gospodarskem življenju. Narodnoosvobodilna borba je prinesla v svojem revolucionarnem programu toliko svetlih idej za naše žene, tako da ni čudno, če so se naše žene z vso ljubeznijo oklenile narodnoosvobodilne- ga %wkreta, se z vso vztrajnostjo bo- rile ob strani mož. Kaj takega ni mo- goče zaslediti tam, kjer so žene za- postavljene, kjer nimajo svetlejše per- spektive in kjer niso dosegle niti naj- manjših uspehov v borbi za enakoprav- nost. Nešteto svetlih primerov iz na- rodnoosvobodilne borbe kaže visoko za- vest naših mater, žena in deklet. Ma- tere padlih junakov s ponosom nosijo odlikovanja svojih sinov na prsih, če- ravno jih je izguba otrok močno pri- zadela. Koliko nedosegljive požrtvoval- nosti so pokazale partizanske borke, ki so vztrajale z možmA v najtežjih letih in včasih prenesle celo več kot njihovi to- variši močnejšega spola. Po osvoboditvi so žene z vso vztraj- nostjo pomagale obnavljati domovino. Začele so pri svojem lastnem domu in tako zdruzno pripomogle ogromno, da so se vojne rane čimprej zacelile. Žene so v socialistični državi našle pot do vsega kar . družba lahko midi držav- ljanom. Udejstvujejo se v gospodar- skem in političnem življenju, vedno več ženskih imen srečujemo na kulturnem področju, najdemo jih v ljudskih od- borih, v delavskih svetih, na važnih in odgovornih položajih. Borba za ena- kopravnost je pri nas dosegla svoj cilj. Pred 44 leti je Klara Zethin dala po- budo za ustanovitev mednarodnega bor- benega praznika žena. Cilj tega gibanja je bU osvoboditi ženo iz njenega sto- letnega suženjstva in izvojevati enako- pravnost v okviru skupnega boja pro- letariata. V naši državi so vsi pogoji dani. Žena je osvobojena stoletnih spon, dana ji je popolna enakopravnost v družbenem življenju, toda kljub temu ta borba pri nas še ni končana. Dvoje dokaj močnih ovir še dandanes hromi velik del naših žena, da ne uve- ljavijo svojih pravic v družbenem živ- ljenju. Še vedno se dogaja, da naši ljudje, sem in tja tiidi razni forumi (zlasti na podeželju), ne morejo doumeti nenadne spremembe v tem pogledu. Za- vestno ali podzavestno še vedno pod- cenjujejo žene, češ niso dorasle vsem družbenim problem^om. Tako mišljenje ni samo nazadnjaško, temveč tudi škod- ljivo za naš družbeni razvoj, v katerem smatramo žene za enakopravne držav- ljane in nanje tudi računamo. V veliki meri pa je kriva zaostalost naših žena, zlasti onih na podeželju, kjer mistici- zem še vedno hromi voljo žena do ena- kopravnosti in boljšega žit^jenja. Mo- goče je temu krivo tudi pomanjkljivo politično delo množičnih organizacij na vasi, ki ženam niso dovolj jasno prika- zale njihovih pravic, ki jih imMjo v naši državi. Kmečke žene so v svoji podrejeni vlogi ponekod tako otopele, in so spričo vpliva cerkve toliko nesa- mostojne, da celo še potem, ko že vedo, kaj jim je novi čas prinesel, odklanjajo udeležbo v naprednem ženskem giba- nju. Ker so te usedline tako globoke, je treba toliko temeljitejšega in vztraj- nejšega kuUurno-političnega prepriče- vanja, da bo7no tudi pri teh zlomili okove, ki jih še obdajajo. TudA delavska žena in uradnica dan- danes še ne moreta govoriti, da sta v celoti osvobojeni teže jireteklosti. Tudi v tovarnah ima.jo dostikrat do žena pod- cenjevalni odnos (to smo se lahko pre- pričali spričo toliko številnih odpustov pri nas), ne pripuščajo jih k strokov- nejšemu delu, ne skrbijo za njihovo strokovno izobrazbo itd. V obratih, kjer dela veliko žensk, mnogokje še niso hi- gienske razmere odgovarjajoče, zaščita žensk pri delu še ni povsod na višku, pa tudi v materialnem oziru so zaradi nazadnjaških pogleć.ov nekaterih vo- dilnih ljudi v podjetju prikrajšane. Se dolgo ni rešeno nekaj bistvenih vprašanj, ki bodo ženo še bolj osvobo- dile iz okoliščin, ki so sedaj nekako nujne. Žena mora dandanes poleg svo- jega dela v podjetju delati še veliko doma, zlasti če ima otroke. Ni nam še uspelo ustanoviti dovoljno število usluž- nostnih podjetij, ki bi rmšo delovno ženo osvobodila raznih gospodinjskih del. Materialne razmere danes še vedno dajejo prednost prehrani v družinskem merilu, poleg tega pa tudi možje do- stikrat napačno pojmujejo dolžnosti svojih žena. Zveza ženskih društev ima vse te problem.e pred očmi in bi jih morala še bolj ostro obravnavati. V več- jih industrijskih centrih bodo morali prej ko slej nuditi ženam več ugodno- sti. Marsikje na svetu so v tem pogledu že pred nami. Seveda to ni pri njih rezultat politične borbe, marveč pred- vsem njihove neokrnjene ekonomske moči. Toda tudi pri nas moramo gledati na to, da z rastjo socialistične izgrad- nje rasejo tudi vsi sloji socialističnih ljudi po lestvici napredka. Tudi vprašanje nezaposlenosti žena, zlasti pa ženske mladine je zelo pereče. Pereče ne zato, da bi takih primerov bilo tako visoko število, marveč zato, da se v naši družbi kaj takega sploh lahko najde. Podjetja bi morala skrbeti, da zaposlijo čim več delovne sile, kajti tovarne niso samo zato tukaj, da pro- izvajajo in ustvarjajo dobiček, temveč da dajejo ljudem kruh. Dolžnost naše družbe je tudi, da pripomore ženam k boljšemu kulturiiemu nivoju, da jih usposobi za popolnoma enakopravne izvrševalce raznih poklicev, ki so jih doslej opravljali le moški, da žene pro- svetU in jim nudi vse, kar se po zmožnostih našega razvoja nuditi da. O tem bodo organizacije Zveze žen- skih društev razpravljale pred Dnevom žena in ob Dnevu samem. Naše žene imajo še vedno dovolj problemov, da njih organizacije ne bodo brezplodne, imajo pa tudi to dolžnost, da s svojim vzgledom kažejo pot drugim ženam na svetu, k,i svojih pravic še niso dosegle. IZ XIV. SEJE MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Družbeni plan Celja za I. četrtletje v četrtek, dne 25. februarja t. 1. je bila seja MLO Celje. V doF>oldanskih urah sta imela mestni zbor in zbor pro- izvajalcev ločeni seji, na katerih sta obravnavala predlog komisije za sesta- vo družbenega plana, po katerem so bila določena finančna sredstva za iz- vajanje proračuna za prvo tromesečje tekočega leta, dokler ne bo sprejet ce- loten družbeni plan za vse leto. Na obeh sejah je bil sprejet predlog komisije, ki obsega za to dobo 68,364.953 din, kar znaša 17% celotnega proračuna. Zaradi povečanja izdatkov za poviša- ne osebne prejemke, povišanje prispev- ka za socialno zavarovanje in zaradi izdatkov za priključene občine Store, Skofja vas in Šmartno v Rož. dolini se je družbeni plan izdatkov za to obdobje povečal na 45%. Od celokupnega zneska odpade na dotacije gospodarstvu 1 mi- lijon din, na presveto in ljudsko kultu- ro 27,603.652, na socialno zaščito 11 mi- lijonov 660.586, na zdravstveno zaščito 9,084.363, na državno upravo 7,368.330, na komunalno vzdrževanje 3,200.000, na javno varnost 5,760.000 in na proračun- sko rezervo 600.000 din. Za priključene občine je določenih 2,088.022 din. Pri razpravi o odmeri dohodnine za leto 1954 je bil sprejet sklep, da se bo ta odmerjala za 1. tromesečje v višini, četrte akontacije v preteklem letu. Glavni vir dohodkov bo zajet iz čis- tega dobička gospodarskih organizacij. Po odbitku zveznega davka 40% in 20% republiškega, se bo ostalih 40% razde- lilo na MLO in gospodarske organizaci- je,- ki obdrže zase za formiranje rezerv- nega sklada, za dopolnilne plače in za samostojno razpolaganje okrog 30%. Dajatve podjetij se ravnajo po njihovi zmogljivosti. Dohodnina od kmetijskih gospodarstev se bo letos določala na podlagi katastr- skega dohodka in dopolnilne davčne lestvice. Le-ta še ni bila sprejeta, ker so bili odborniki mnenja, da jo je treba pred sprejetjem še natančneje proučiti. Zbor proizvajalcev je tudi predlagal, naj se po cinkarniškem plinu prizade- tim zemljiškim posestnikom davek pri- merno zniža. Na popoldanski skupni seji obeh zbo- rov je bil končno sprejet prej omenjeni proračun za pivo tromesečje. Po daljši razpravi o novi ui-edbi za stanovanjska samoupravljanje se bo za vse mestn« področje ustanovila ena stanovanjska skupnost, ki se pa po potrebi lahko raz- deli na več podskupnosti, kar pride v poštev zlasti pri podjetjih, ki imaj» večje število stanovanjskih zgradb, na primer Tovarna emajlh-ane posode, že- lezniška uprava in drugi. Sprejet je bü odlok o volitvi hišnih svetov in kategorizaciji stanovanj, ki mora biti izvršena do 1. aprila. Priprave za regulacijo Savinje in z njo povezano gradnjo novega mostu čez Savinjo so že tako napredovale, da je nastala nujna potreba po izvolitvi posebnega odbora, ki mu bo poverjena skrb za iz^/edbo tega načrta. Za pred- sednika je bU. izvoljen član zbora pro- izvajalcev tov. Andrej Svetek, ravna- telj Železarne - v Štorah. Med raznimi sklepi, ki sta jih spre- jela oba zbora, je tudi prenos zgradb Hotela Savinje in Hotela pošte na upra- vo nepremičnin. Sprejet je bil tudi F^^a- vilnik za podelitev štipendij, ki ga je predložil Svet za prosveto in kulturo. Pri pripravah za izdelavo dokumentar- nega filma o Celju in njegovi okolici bo MLO Celje zastopan v Medokrajnem turističnem odboru za Celje, okolico in Šoštanj, ki bo na sedežu Trgovinske zbornice v Celju. -nik Za družbeno upravljanje v presveti v četrtek, dne 25. februarja so v Ce- lju zborovali prosvetni delavci iz okraja Celje-okolica. Na zborovanju so raz- pravljali o šolskih problemih v celj- skem okoliškem okraju. V uvodnih be- sedah je predsednik zborovanja omenil družbeno upravljanje v prosvetL Poj- mi o družbenem upravljanju v prosveti so še precej nejasni in ta nejasnost po- vzroča mnoga napačna tolmačenja. Pri občinah še mi izvoljenih Svetov za kul- turo in prosveto. Tudi se vprašanje šol- stva pri občinah ne obravnava tako, kakor to zahteva družbeni razvoj. Šola in šolski problem nista stvar samo uči- teljstva, to mora biti stvar vsega pre- bivalstva. Načelnik Sveta za kulturo in pix>sve^ to pri okraju Celje-okolica, tov. Al- bert Raj er je podal obširen referat o družbenem upravljanju v šolstvu ter analizo učnih uspehov v I. polletju šol- skega leta 1953/54. Med drugim je po- udaril potrebo zbližanja šole z domom, v ta namen naj bi služUi roditeljski sestanki. Pri vsaki šoli naj se ustano- vijo šolski odbori, katerih funkcijska doba naj bi büa dve leti. Sveti za kul- turo in prosveto naj posvečajo skrb pravilni vzgoji otrok, njih usmeritvi v poklice in tudi vzgoji vajencev. Skrb se mora posvečati tudi zdravst- venim in gosix)darsliim vprašanjem^ pravilnemu razvoju gosE>odinjskih teča- jev lin roditeljskim sestankom. Nad- zorovati se mora obisk mladine pri kinopredstavah. Svet za kulturo in pro- sveto mora skrbeti za pravUno uprav- ljanje proračunskih sredstev, ki mo- rajo biti zadostna, nadzorovati gradnjo šolskih poslopij, skrbeti za športne na- prave in varstvo kulturnih spomenikov. Delo na šolah se je razvijalo po no- vem učnem načrtu. V okraju je 87 osn. šol s 13.755 učenci. Od prejšnjega leta je porast učencev za 809. Število učencev se od leta do leta veča. Na šolah pouču- je 350 učiteljev, 34 učiteljev je imelo celodevni pouk, ne da bi bUi zato po- sebej nagrajeni. Izdelalo je 10.083 učen- cev, 3.417 učencev ni izdelalo, neoce- njenih pa je bUo 255 učencev. V okraju je 13 nižjih gimnazij, ki jih poseča 3152 učencev, poučuje pa na njih 108 učiteljev. Izdelala sta 1702 učenca, 1415 učencev ni izdelalo, neocenjenih pa je bilo 35 učencev. Učni uspehi niso zadovoljivi na osnovnih šolah, pa tudi ne na gimnazijah. V okraju deluje 6 vajenskih šol, 13 kmetijskih šol, hmeljarska šola v Žalcu in 9 šolski knjižnic. V razpravi so diskutanti iznašali te- žave s svojih področij. Izrekli so se za družbeno upravljanje. Poudarili so, da se morajo šolstvu dodeljevati zadostna sredstva in se proračuni ne smejo okr- niti na račun šolstva. Svetom^ za kul- turo in prosveto je treba določiti delo- krog. Ponekod primanjkuje stanovanj za učiteljstvo. V okraju je premalo kmetijskih šol za ono mladino, ki ostane na vasL Treba bo ustanoviti še več ta- kih šol. Tudi bi büi na mestu počitni?- ški tečaji iz vrtnarstva in sadjarstva za učiteljstvo. Obstoječe šolske zgradbe ne odgovarjajo sodobnim, kaj šele pe- dagoškim zahtevam. Kritično je stanje šolskega inventarja, ki ga bo treba nujno obnoviti. Za obnovitev bi büo potrebno 48,000.000 dinarjev. Pri takih razmerah je nemogoč uspešen razvoi in napredek. Republiški poslanec tov. Vinko Šum- rada je v svojem govoru med drugim priporočal sodelovanje učiteljstva s po- litičnimi organizacijami M. C. Z občnih zborov sin- dikalnih podružnic v Konjicah in okolici Po vsej konjiški okolici so že bili sindikalni občni zbori, razen v Opekar- ni v Ločah, kjer bo zbor šele v me- secu aprilu. Občni zbori so poiekali mnogo bolje kakor lani, poročila so obravnavala poleg notranjih problemov podjeija ludi probleme komune. Tudi udeležba je bila zelo dobra, saj se je zbora v Lesnem obraiu v Konjicah ude- ležilo tri četrtine delavstva, čeravno so bili mnogi na terenu. V tem podjetju so govorili predvsem o plačah in letnih dopustih, o problemih lesne industrije, manj pa o delavskem samoupravljanju. V Usnjarskem remontu se borijo pred- vsem za lastne prostore, ker jim dose- danje delavnice več ne zadoščajo. V tej podružnici so izboljšali prosvetno in politično delo, razširili časopisje itd. V Narodni banki so kritizirali poslova- nje blagajničarke, ki za več mesecev ni pobrala članarine. Marsikje so zelo dobro razpravljali, vendar je bila raz- prava preozka. Premalo so govorili o higiensko-tehnični zaščiti, vzgoji mla- dine, o problemu zaposlenih žena in podobno. Na vseh občnih zborih so že izbrali predsednike in sprejeli kandidatne liste. Ponekod so bili mišljenja, da naj stari odborniki ne kandidirajo. Ugotovili so tudi, da so posaniezni člani odborov preveč zaposleni in da ne morejo v redu izvrševati svojih nalog. V posameznih podjetjih pa že priče- njajo zbirati podatke in se pripravljajo za volitve novih delavskih sve'ov. Med prvimi jih je razpisal delavski svef Tovarne usnja »Konus«, in sicer za 24. marec. Na ta način bodo imeli dovoli časa za predpriprave, in kar je naj- važnejše za izbiro kandidatov. Vsa zad- nja leta so delavci že lahko spoznali, komu lahko zaupajo upravo podjetja. Manj uspešno je pripravljanje na voli've v manjših podje*jih, kjer še vedno sma- trajo upravnika in poslovodjo za glav- nega in najodgovornejšega človeka v podjetju. Predsednik OLO Celje-okolica tov. Miran Cvenk: Za združitev Celja z okolico pred sprejemom družbenega plana Pred dnevi je Izvršni svet LRS sprejel osnutek Zakona o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine in zakon o spremembi zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, s katerim se združuje sedanji Mestni ljudski odbor Celje s Cel jem-okolic o v enoten okraj Celje; mesto Celje pa v bodoče ostane kot mestna občina s posebnimi pravicami. V zvezi s tem smo zastavili predsedniku OLO Celje-okolica tov. Miranu Cvenku nekaj vprašanj, na katera nam je odgovoril: Kdaj in na kakšen način se bo zdru- žitev izvedla, ali bosta ljudska odbora združena še pred sprejetjem družbenih planov? Združitev Okrajnega ljudskega odbora z Mestnim ljudskim odborom je od- Tisna od soglasnosti ljudskih odborov in sprejetja zakona o spremembi uprav- »o-politične razdelitve LRS. Predstav- niki obeh ljudskih odborov so skupno s predstavniki republike o tem že raz- pravljali. Z ozirom na to razpravo je Izvršni svet LRS napravil predlog za- kona, o katerem se bo razpravljalo na zasedanju Ljudske skupščine LRS. V letu 1954 bi se izvedle volitve za bodoči okraj Celje. Začasni forum bodoče komune bi predstavljali vsi od- borniki mestnega in okrajnega zbora 1er zbora proizvajalcev obeh ljudskih odborov. Dosedanji mestni zbor pa bi prevzel funkcijo bodočega ljudskega od- bora mestne občine. Usmerjanje skupnih potreb bodoče komune je v osnovi odvisno od druž- benega plana. Zaradi tega je politično in ekonomsko utemeljeno, da se združi- 'tev izvede pred sprejemom družbenega plana za leto 1954. Združitev po spre- jetju družbenega plana je za bodočo komuno negospodarska in bi pomenila izgubo na času. Kakšne težave predvidevate s to združitvijo in kako jih nameravate naj- bolje rešiti, kakšno vlogo bi lahko imele Množične organizacije? Najmanj težav pri združitvi ljudskih odborov bo, če se združitev izvede pred sprejetjem družbenega plana in prora- čuna. Družbeni plan bo sam reguliral probleme, ki bi sicer nastali na gospo- darskem, kulturnem, zdravstvenem in socialnem polju. Razumljivo pa je, da bi združitev, ki bi se izvajala po spre- jetju družbenega plana b^'a povezana z večjimi težavami in bi m ^.Па izvajanje nalog ljudskega odbora. Naloga množičnih or da pravilno tolmačijo po .»e ш prikažejo koristno p t.zvoja naše ljudske oblasiti Misi-m, aa je pravilno, da je za razvoj n.-^ta zainteresirana okolica v prav takšni meri kot mora biti mesto za razvoj okolice. Eno z dru- gim se gospodarsko dopolnjuje. Celje bo v bodoče še v večji meri gospodarsko in kulturno središče celjske kotline, ker ga od svojega zaledja ne bo ločila ad- ministrativna meja. Kako bi se združitev tehnično naj- boljše izvedla? Po mojem mnenju s samim tehničnim delom združitve obeh okrajev ne more bitii nobenih težav. Z zakonom o okraj- nih ljudskih odborih in zakonom o ljud- skih odborih mest in mestnih občin so kompetence obeh jasno določene. Büo bi pa seveda napačno, če bi pristopili k temu delu šablonsko in brez upošte- vanja okoliščin, ki izvirajo iz dejstva, da je to združitev dveh okrajev. For- miranje komisije, v kateri bodo odgo- vorni oblastni in upravni funkcionarji, bo prav gotovo umestna in potrebna. K praktični iizvedbi tega pa bo itak možno pristopiti šele po sprejemu Za- kona o spremembi zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Se bo spričo tega skrčil administra- tivni aparat? Ce se bo, kje bodo ti ljud- je potem, zaposleni? Ljudski odbori določajo sami delovna m.esta v svoji administraciji, upošte- vajoč pri tem potrebe in obseg dela. Tako bi tudi v tem primeru odločal ljudski odbor bodoče mestne občine sam. Treba pa je predvideti, da se ta obseg dela v bodočem okraju in mestni občini v bistvu ne bo zmanjšal, v ko- likor seveda ne bo nato v manjši meri vplival sam sistem dela. Ce bi se po- javilo vprašanje zaposlitve nekaterih uslužbencev, bo brez dvoma sikupna skrb obeh ljudskih odborov, da se tak- šnim uslužbencem preskrbi nova de- lovna mesta. (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 »Süvinjslci vestnik«, dne 5. marca 1954 Štev. 9 O stanovanjski skupnosti in kategorizaciji stanovanj v Celju Izvrsni svet FLRJ je meseca decembra preteklega leta izdal uredbo o uprav- ljanju stanovajijskih hiš, ki je stopila v veljavo z njeno cbjavo v Uradnem listu FLRJ, glede določitve najemnine pa bo veljala od dneva, ki ga določijo mestni in okrajni ljudski odbori (čl. 94). Za to uredbo se zanimajo vsi prebivalci, bodisi da stanujejo v lastni hiši ali pa v najetem stanovanju. V prvem poglavju o temeljnih do- ločbah pravi člen 14.: »Zasebne hiše z več ko 2 stanovanjema se vključijo v stanovanjsko skupnost... Mestni in okrajni (mestni občinski) ljudski odbor lahko določi, da upravljajo zasebni last- niki tudi take svoje stanovanjske hiše, ki imajo 3 manjša stanovanja.« Osnovna upravna edinica stanovanj- ske skupnosti je hišni svet. Člen 2. pravi: »Hišni svet se ustanovi za vsako stano- vanjsko hišo. Za dve ali več manjših stanovanjskih hiš na isti zemljiški par- celi se lahko ustanovi en hišni svet, \^endar samo tedaj, če stanovalci skupaj uporabljajo kakšne prostore, naprave in podobno v teh hišah.« Člen 3. pravi: »Hišni svet ima tri do sedem članov. Clane hišnega sveta izvolijo izmed sebe uživalci stanovanj in podstanovalci.« (V manjših hišah, z enim ali dvema sta- novanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in podstanovalci.) KAJ JE STANOVANJSKA SKUPNOST? Člen 4. pravi: »Stanovanjska skupnost se ustanovi za določeno število hiš (hišni blok) glede na razdelitev, ki jo določi ljudski odbor.« Člen 5.: »Zastop- niki vseh hišnih svetov posamezne sta- novanjske skupnosti sestavljajo svet stanovanjske skupnosti. Administracijo stanovanjske skupnosti vodi uprava sta- novanjske skupnosti. Upravi stanovanj- ske skupnosti načeluje šef, ki ga ime- nuje ljudski odbor.« — Člen 6.: »Stano- vanjska skupnost je pravna oseba in kot taka nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz stanovanjskih pogodb in drugih pogodb, ki se sklenejo v zvezi z upravo in vzdrževanjem hiš v stano- vanjski skupnosti.« (Ostalo je razvidno iz Uredbe.) DOSEDANJE PRIPRAVE ZA USTA- NOVITEV HIŠNIH SVETOV IN STANOVANJSKE SKUPNOSTI IVILO CELJE Svet za gosipodarstvo in komunalne zadeve MLO je na svoji seji dne 13. ja- nuarja 1954 imenoval posebno komisijo, ki ji predseduje član Zbora proizvajal- cev tovariš Stane Zagoričnik. Komisija ima nalogo, da izvede vse priprave za ustanovitev stanovanjske skupnosti. Na pcbudo Sveta za gospodarstvo in komu- nalne zadeve je bila sklicana medmestna konferenca (Ljubljana, Maribor, Celje), ki je osvojila načelo, naj bo izvajanje le uredbe v navedenih mestih poeno- teno glede kategorizacije v 7 kategorij po točkovnem sistemu; glede določitve mestnih con odloča vsako mesto zase; glede vključevanja zasebnih Mš do treh stanovanj v stanovanjsko skupnost in glede čimprejšnje ustanovitve hišnih svetov. RAZDELITEV MESTA CELJA NA DVE CONI Mesitna komisija predlaga, da se do- ločita za Celje dve coni, in sicer cona ožjega mestnega območja, ki ga omeju- jejo na jugu Savinja, na vzhodu Jvižna železnica, na severu savinjska železnica, na zahodu črta, ki veže savinjsko že- leznico s Savinjo, zahodno od Rak un ove hišo. Ostali del mesta obsega drugo cono. KATEGORIZACIJA STANOVANJ Ker je ocenjevanje stanovanj in nji- hovo uvrščanje v kategorije z določa- njem po številu točk za stanovanja, garsoniere in posamezne sobe najbolj točno, je bila sestavljena posebna ta- bela, ki jo bodo stanovalci prejeli ob popisu. Po tej tabeli spadajo: v VIL ka- tegorijo stanovanja, ki so izločena po zdravstveni inšpekciji in ki ne dosegajo 25 točk; v VI. kategorijo 26 do 40 točk; v V. kategorijo 41 do 55 točk; v IV. ka- tegorijo 55 do 70 točk; v III. kategorijo 71 do 85 točk; v II. kategorijo 86 do 99 točk; v I. kategorijo 100 do IIG točk. Za vsako točko bo določen vzporeden cenik in tako bo določena tudi višina najemnine. KAKŠNA JE TABELA ZA TOČKOVANJE? Tabela vsebuje 33 vrednot, ki se točkujejo. Ker v članku ne moremo na- vesti vsehi vrednot, naj omenimo samo nekaj primerov (v oklepaju je število točk): 1. Lega hiše: zazidalni sistem, obson- čenje, razgled: neugodna (1), srednja (2), dobra (4). 2. Vplivi okolice: dim, smrad, ropot, prah itd.: m.očan (0), srednji (3), brez (5). 9. Vpliv nadstropij, če ni dvigala: v V. etaži (1,0), v IV. etaži (1,5), v III. (2,0), v II. (2,5), v I. (3,0), v pritličju 3,5. 26. Kakovost tal v sobah in kuhinji: mehki les (1), deščična tla in ksilolit (3), linolej, guma, file, parket, plošče (4). 31. Stanovanjem v lesenih barakah se odšteje 10 točk. SKLEPI MLO Na zadnji seji MLO, dne 25. 2. t. 1. je bil sprejet odlok o izvršitvi kategoriza- cije in volitvi hišnih svetov. Popis sta- novanj in kategorizacija se bo izvršila do 1. aprila. Važen je tudi sklep, da se ustanovi za vse območje mesta Celja samo ena stanovanjska skupnost. V tej stanovanjski skupnosti se lahko usta- novijo še stanovanjske podskupnosti. Tu pridejo v poštev podjetja in usta- nove, ki imajo več stanovanjskih zgradb, n. pr. Tovarna emajlirane po- sode, uprava železnic i. dr. -nik Pogled po svetu Časniki se pravzaprav še vedno drže pravila, da zabeležujejo dogodke v koli- kor mogoče senzacionalni obliki, manj pa jih mika raziskovanje, zakaj se do- godki vrše. Razumljivo, saj do neke mere drži, kar je napisal Voltaire v po- lemičnem članku »Treba je znati dvo- miti«: »Kadar gre za zgodovino, ni mo- goče ničesar zanemariti in treba se je posvetovati tako s kralji kakor s stre- žaji.« Kdo bi to počel! Pretekli teden je natresel dobršno mero novic, čeprav je kazalo, da bo po berlinski konferenci nastopila doba kislih kumaric. Za sen- zacijo je poskrbel arabski svet, kjer sta morala s položajev kar dva generala: Nagib v Egiptu, Sišakli v Siriji, ne si- cer po reklu: >:Pošlji mu smrt, da kdo boljši zavlada v izpraznjenem dvoru!«, a vendarle. Do sprememb je res prišlo brez prelivanja krvi, s tem pa še ni rečeno, da bo pri tem ostalo. Pravijo, da sta na delu ameriška in angleška politika. Amerikancem Nagib ni bil všeč zaradi politike v Arabski ligi in zaradi nasprotovanja do ameriške azij- ske politike od Indonezije do Turčije. Zato v »Timesih« niso nič kaj preveč navdušeni nad spremembo: Nagib je bil le figura, v ozadjii pa stoji podpred- sednik vlade, 36 letni polkovnik Naser, ki ni jjrenesel Nagibovih osebnih pre- tcnzij za večjimi pooblastili. »Naser je realist in trd pri pogajanjih, ve, kaj hoče in koliko more doseči.« Za Angle- že se stvar ni prav nič spremenila. Pač po je spremembo v Siriji bojda naplet- la britansko imperialna služba, ki ji Sišaklijevo republikanstvo in odnosi do Iraka, Amana, Jordana in Izraela niso šli v račun. No, vsi ti mogotci »bolj mislijo na kraljevaiije kakor pa na človekoljubje« in zato jim ne bomo pi- sali ne satire ne apologije. V nekaj dneh se je pokazalo, da ima Nagib več pristašev, kot so 77iislili njegovi pogreb- ci. V trenutku ko to pišemo, so ga dvig- nili na mesto predsednika republike, predsedstvo vlade pa je prevzel Naser. Neke vrste udar je izvršil tudi k.rš- čansko-demokratski diktator Zapadne Nemčije s tem, da je njegova večina izglasovala spremembo ustave, tako da bo nemški parlament lahko uvedel vo- jaško obveznost in sklepal o obrambnih zakonih. Adenauer se ni pobotal z vodjo opozicije Ollenhauerjem in ga v parlamentu povozil. Opozicija in svet se vprašuje, kaj bo, če se bo ta parla- m.,entarna praksa spreminjanja ustave uporabljala tudi v nadaljnjein politič- nem razvoju Zapadne Nemčije. Tudi Ulbricht, ki govori v imenu Vzhodne Nemčije, je po berlinski konferenci že odgovoril z grožnjami zoper napadal- nost zapadne polovice. Francozi se zato nihamor ne premak- nejo, kar zadeva ratifikacijo sporazuma o evropski obrambyii skupnosti. Bidault je vladi poročal, da se je bodo lotili takrat, kadar bodo zanjo dozoreli pogo- ji, ko bo dosežen sporazum o Posaarju in Neračiji in ko bo dobila Evropa ame- riška in britanska poroštva. Torej ka- kor pred letom dni! Kaj se bo sklenilo v Ženevi, za Francoze pri tem ni važ- no. Tam bo šlo za Azijo, tu pa gre za Evropo, za stare račune med Nemčijo in Francijo. Ratifikacija se torej spet odmika, naj bo Dullesu všeč ali ne. Avstrija si ne more privoščiti takih demonstracij kot Nemčija, vendar ber- linske pilule tudi ni požrla z lepim obrazom. Rusi ji za tolažbo obetajo ne- kaj gospodarskih koncesij, zoper ostre govore vidnih avstrijskih funkcionarjev pa niso reagirali, češ, imate prav, a pro- ces ste vendarle izgubili. V Italiji je Scelba tržaško vprašanje imenoval evropsko vprašanje in rahlo pritisnil na evropsko skupnost, naj ga v tem duhu reši. Vendar kaže njegov govor, da se bo vlada »v okviru pro- računskih možnosti« brigala za notra- njepolitična vprašanja. Poznavalci ita- lijanskih razmer pravijo, da je Italija v takem položaju kakor leta 1922, ko je sprti parlament odpiral vrata fašiz- mu. Zato Scelbina vlada, ki jo pravza- prav drži Sarragat s svojimi 19 poslan- ci, ni taka, kakršno bi si želeli italijan- ski demokratje, na drugi strani pa je tudi res, da noben demokrat ne želi padca vlade, ker bi oraogočil perspek- tive monarhistom in neofašistom. Tudi po azijskem svetu je nekaj no- vic. ZDA se poglabljajo v japonski pro- blem; Eisenhower je povabil Jošido v Washington, general Hull na Koreji pa je govoril o zgodovinski odgovornosti Japonske pri urejanju Azije; Dulles je izjavil, da Kitajske ne prizna, da bo imela v Ženevi sicer besedo, a le kot agresor v Koreji in Indokini; ameriški diplomat Young pa je izjavil, da imajo ZDA. Pan Mun Jona zadosti, da se torej razgovori ne bodo nadaljevali. In ta hip se oznanja nov Pan Mun Jon v Indoki- ni, če bo uspelo Nehrujevo posredo- vanje med Francozi in Ho Si Minhom. Francoski parlament bo o tem raz- pravljal 5. marca. Boj je za obe stranki izguba, pameten konec nedosegljiv, pa- met torej pravi, naj se boj konča. Če ne, bo za Lanicia veljala Molièrova be- seda: »Vsak duh iz take ni skrojen tva- rine, da bi lahko modrosti bil znanik.odpovprečno, v zlato sredino in nad- povprečno skupino; obe skrajni zavze- mata približno eno šestino razreda. Po tej metodi bi se naj ravnalo tudi ocenjevanje učenčevega znanja. Svoje trditve je predavatelj podkrepü s po- datki in dokazi eksperimentalne psiho- logije. Na željo članstva je opisal še sistem dela na ljubljanskem psihološ- kem institutu. Predavatelj je žel za svoja izvajanja toplo zahvalo in pri- znanje, -nüc O detu „Svobode" v Rogaihi Slatini Septembra 1952 je bü v Rogaški Sla- tini ustanovni občni zbor delavsko pro- svetnega društva »Svoboda«. Pobudo za ustanovitev društva je dal predvsem delavski razred. V nedeljo so na oibčnem zboru podali othracxm dela, izvolili novi odhor in za- črtali smernice za bodoče delo. Pred- sednik tov. Kostanj evec in tajnik tov. Cvahte sta poročala o delu društva. Društvo je Imelo precej uspehov in ttóav, pa tudi pomanjkljivosti ni manj- kalo. Clansitvo se je udejstvovalo v 8 sekcijah, ki so hue zelo aktivne. Pevska sekcija se je uveljavila s štirimi uspe- limi koncerti doma in z gostovanji v Rogatcu, Šmarju pri Jelšah, Preboldu in na okrajnem festivalu v Celju, na novo ustanovljeni ženski zbor pa s samostoj- nim koncertom na Bledu. Pionirski órkesiter je ipod taktirko tov. Nevšimala obdržal svoj sloves in umet- niško višino. Naši pionirji so büi zelo aktivni, saj so priredüi kar štiri samo- stojne koncerte v veliki dvorani Zdra- vuiškega doma in eno gostovanje v Ro- gatcu. Orkester je navdušil zdravuiške goste iz vseh bratskih republik in ino- zemce, posebno pa našo mladino. Dramatska skuipina se nam je pred- etavüa z Nušičevim delom »Navadni ,«lovek«, mladinsko pravljično igro »Po- gimmi Tonček« in za novoletno jelko z igro »Jelka žari«. Obisk predstav je bü visok, posebno pri mladinskih igrah. Godba na pihala je imela v okviru kul- turnega tedna samostojni koncert s so- lidnim iprogramom. Med najbolj aktivnimi sekcijami je vsekakor ljudska knjižnica. Skromne so knjižničarke pri svojem delu, vendar njihovo pK)žrtvovalno delo ni ostalo pri- krito. Vsak četrtek redno i)oslujejo po tri ure. Usipeh nesebičnega dela je 812 rednih bralcev in okrog 20ÍX) knjig v lepo urejeni in opremljeni knjižnici. Bralci so obiskali knjižnico 7555-krat in prečitaH 13.227 knjig. Po poklicih so se delili takole: delavci 2278 obiskov, kmetje 343 obiskov, nameščenci 1460 obiskov in mladina do 20 let starosti 3474 obiskov. Težave imajo pri nabavi knjig, posebno dražjih, ker prejete do- tacije ne zadoščajo. Tamburašev na odru sicer še nismo slišali, ker je sekcija novo ustanovljena, vendar pravijo, da mislijo letos nasto- piti. Pri celotnem kiüturnoprosvetnem do- gajanju kraja je imelo naše društvo vo- dilno vlogo. Sodelovanje z množičnimi organizacijami in tudi pomoč le-teh, je bila dobra. Babicu in Brečku iz Rečice pri Laškem tokrat ni uspelo v Rečici pri Laškem je bü pred krat- iàm občni zbor kmetijske zadruge. Po- močila so bila zadovoljiva. Tudi dobiček eo razdelili pravilno, razprava pa je bila šibka. Pri volitvah novega upravnega odbo- ra se je pokazalo, da bi radi prevzeli vodstvo zadruge ljudje, ki nimajo zato potrebnih pogojev. Tov. Geršak Ivan, predsednik občin- skega odbora SZDL je povedal, da taki ljudje, ki niso čutili dolžnosti, da gredo 22. XI. 1953 voliti, ne spadajo v noben odbor. Poudarü je, da so takrat, ko je Slo za Trst tudi prebivalci Rečice de- monstrirali in šli Sipontano na volitve. Le posamezniki, med temi tudi Babic in Brečko, niso čutili potrebe da v tern raznem trenutku izpolnijo svojo dolž- nost. Ker je Babic mislil, da se bo pred ciani pohvaldl s isvojim nevrednim či- nom, je kvasil o demokraciji, a varal •e je. Velika večina je obsodila ljudi, ki hočejo povsod ovirati naš razvoj. Člani KZ so si bili na jasnem, kaj ho- četa Babic in Brečko: Zadostiti svoje- mu sebičnemu nagonu in speljati KZ na stranijDot počasnega propadanja. Tov. Požun, predsednik občnega zbo- ra, je poudaril, da mora biti vodstvo tadruge izvoljeno v povezavi z ljudsko oblastjo in z množičnimi organizacija- mi. Le tako bo poslovala zadruga uspe- šno, zlasti še, ker misli gi-aditi potreb- ne zadružne pnrostore. Ako bi pa v za- drugi gospodaru! taki ljudje, kot sta Babic in BrečlTO, ne more zadruga pri- čakovati opore oblasti in organizacij, ta- ko je poudaril tov. Požun. Clam so ra- zumeH in izrekli obsodbo. Pred tedni so Babica izločili iz odbora gasilci, 21. februarja pa so člani zadru- ge izločili iz odbora Babica in Brečka. Prav bi bilo, da bi tudi osnovne organi- zacije SZDL Sp. Rečica in Zg. Rečica naredili svoje sklepe in izločili iz .svojih vrst take elemente. Organizacije bodo imele le koristi, ako se znebijo tipov, ki se pravzaprav s svojim nevrednim dejanjem sami izločajo. Tako vsaj ne bodo po društvih in organizacijah delaM več zmede s svojimi sebičnimi strem- ljenji. Ni dolgo od tega, ko je Babic imel precejšen vpliv v obrtnem združenju. Imel je tudi pioznanstvo na finančnem oddelku okraja. Nekdo mu je namreč mimo odločbe okrajne davčne komisije znižal davek. Tri dni po volitvah je za nagrado, ker ni šel volit, dobil odločbo o znižanju davka. Tajniku občinskega odbora se stvar ni zdela verjetna, pa so naknadno ugotovili, da je bila odločba o znižanju res neopravičena. Kasneje se je stvar uredila tako kot je komisija določila. Ako pa v Celju vse skupaj ni poma- galo, jo je pa Babic mahnu tudi v Ljub- ljano. Tudi tam je znal najti dobre zve- ze in po njih dosegel uspehe za svoje osebne interese. Tako mu je njegova obrt sijajno uspevala in marsikaj si go- spod Babic privošči. Kaj vse, pa noče- mo povedati, da ne bo kdo rekel, da se vtikamo v družinske zadeve. Mi, rečiški prebivalci, vemo marsikaj, zato smo rekli tudi svojo odločno be- sedo. G. L. Šesta premiera v {Cestnem gledališču (Hans Tiemeyer »Mladost pred sodi- ščem«) V sredo, dne 10. marca t. L bo na odru celjskega Mestnega gledališča še- sta premiera v letošnji sezoni. Uprizor- jena bo drama nizozemskega pisatelja Hansa Tiemeyera »IVIladost pred sodi- ščem«. S tem delom, ki bo doživelo na celj- skem odru jugoslovansko krstno pred- stavo, bomo doživeli malo senzacijo. Drama sega z izredno realisitičnim pri- jemom v aktualno problematiko povoj- ne mladine in je velika obtožba današ- nje družbe, ki je obenem s pasivnostjo staršev do vzgoje otrok kriva, da zabre- de današnja mladina, prepuščena v naj- nevarnejši, pubertetni dobi, sama sebi, dostikrat v zločin. Avditorij gledališča bo pri tej predstavi spremenjen v dvo- rano mladinskega sodišča in publika bo navzoča pri sodni razpravi, ki bo obrav- navala zločin mladih ljudi, ki so 'PO krivdi sodobne družbe zaibredli na na- pačno pot. Opozarjamo zlasti »Društvo prijate- ljev mladine«, starše in vzgojitelje, da" si ogledajo to izredno zanimivo in ak- tualno dramsko delo, ki ni igra za mla- dino, temveč drama z mladinsko pro- blematiko za odrasle. Delo je doživelo ogromen uspeh na naštetih odrih Nizozemske, Nemčije, Avstrije in Svice in smo prepričani, da bo tudi jugoslovanska krstna predstava v Celju zapustila globok in neiwzaben vtis pri občinstvu. Delo je prevedel Branko Gombač, ki je obenem režiser, inscenator je inž. Ernest Franz, kostumograf pa Mi j a Jar- čeva. Ali v Rečici ob Savinji res napredujemo? v Reöici postaja prav živahno. 21idali bomo kar na debelo. Društvo »Parti- zan«, ki je precej delavno, namerava zgraditi svoj lasten dom s telovadnico, ki bo obenem služila tudi kot dvorana. Kar zraven pa misli zgraditi svoj dom tudi gasilsko društvo, katero pa name- rava v glavnem porabiti prostore za orodjarno in večjo sejno sobo. Da misli tudi na primemo dvorano, se razume samo po sebi. Vprašujemo se, če bi res ne büo mogoče, da bi se obe društvi sporazumeli, kajti sedaj je še čas, in skupno zgraditi primeren dom, katerega bi uporabljali obe društvi. Mišljenja smo, da Rečici trije domovi pač niso pyotrebnii. Se mesta takega števua do- mov nimajo. PomisUti je treba, da je tu že Prosvetni dom z lepo dvorano in mnogimii praznimi prostori, ki so sedaj popolnoma neizkoriščeni. V njem se le tu in tam priredi kakšna predstava, v enajstih velikih sobah pa zeva prazni- na... Čudom se čudijo drugod, da v Rečici ne znamo izrabiti te prostore v bolj koristne svrhe. Treba bo pač pod- jetnih ljudi, in teh v Rečici ne manjka, ki bodo znali to zagrabiti na pravem mestu. Ali bi se ne dali v Prosvetnem domu prostori v pritličju izrabiti v gostinske svrhe, v I. in II. nadstropju pa bi se lahko uporabüi za tujske sobe, seveda s primemo preureditvijo? Danes pri- hajajo ljudje v Rečico, pa ne dobe v edini gostüni niti toplih jedu, še manj, da bi dobüi kje kako prenočišče. Pri- haja čas, ko se bo treba bolj približati tujskemu prometu, če bomo hoteli imeti od njega kaj koristi. In ali ni Rečica kot nalašč primerna, da se tu razvije tujski promet? Seveda pa bo takrat tre- ba ljudi, ki bodo sposobni tujcem nu- diti one ugodnosti, katere le ti zahte- vajo in jih imajo tudi drugod. Ce bi büi naši ljudje iznajdljivi, bi bil lahko v domu ličen gostinski obrat in bi le-ta z ostalimi prostori lahko donašal občini lepe denarce, ki bi se koristno upora- büi v komunalni dejavnosti, posebno za popravüo cest, ko je vendar vsem znano, da te pri nas niso najboljše... Na množičnih sestankih so volivci že večkrat izrazüi željo, da bi se naj lju- dem vendar enkrat prikazalo delovanje občinskih podjetij. Zakaj se to ne stori? Radi pa bi le vedeli, s kakim dobičkom poslujejo ta naša podjetja. Tako od strani slišimo, da bo morala zaradi ne- rentabünosti opekarna prenehati z de- lom. Radovedni pa smo tudi, kako stoje ostala podjetja. Mislimo, da bi to ven- darle lahko zvedeli. Kaj pravite? Zanimivo je tudi, da trafika ni dobüa v celem trgu nikjer primernega pro- stora — in to kljub temu, da je v Pro- svetnem domu vse prazno — in si je postavüa na sredi ti-ga iz desek zbito prodajalno, ki, bodimo odkriti, kvari izgled trga. Mati müa, okus za lepoto pa imamo! Ta prostor bi se uporabu za postavitev spomenika padlim rečiškim žrtvam, trafika pa spada v pnlmemejše prostore, kakor je ta sedaj. Ali je res za invalide in tržane vse dobro? Naša dekleta, ki so dolžna obiskovati tečaj predvojaške vzgoje, se upravičeno jeze, ko morajo hoditi vsak torek v so^ sednje Nazarje. Ali bi ne bilo mogoče, da bi hodila predavateljica v Rečico, namesto da morajo vsa dekleta tjakaj? Posebno neredno je za one, ki so doma v hribih. Nerodno je tudi to, da je ravno na isti dan pouk v kmetijsko-go- spodarski šoli. Zato ni čudno, da obisk na tej šoli ni posebno zadovoljiv. Upra- vitelj se je moral i)oslužiti že pismenih opominov, da bi tako dosegel boljši obisk. Pouk je združen s stroški in po- sebno predavatelji strokovnjaki ne mo- rejo prihajati zastonj v Rečico, domače učiteljstvo pa tudi ni dolžno poučevati brezplačno. Upamo, da se bo ta zadeva s prüiodnjim šolskim letom v vsestran- sko zadovoljstvo uredila. Naši ljudje, posebno kmetje, so do- sedaj pokazali vso dobro voljo. Na sto- tine kubičnih metrov lesa so darovali za Prosvetni dom, za gradnjo šole, ga- silski dom, za društvo »Partizan« in za spomenik padlim borcem. Sedaj pa tega res ne bodo več zmogli, pa tudi ne smeli, ker je gozd ponekod že itak pre- več razredčen. Ali pa smo že kedaj po- mislili, kako jim to vračamo? Tistih par iger, ki se na leto igrajo v Prosvet- nem domu, to je vendar premalo. Knjiž- nica pa itak spi spanje pravičnega. Ce kaj od naroda dobiš, si pač dolžan, da mu v drugi, koristni obliki vračaš. АИ ne? Nase mnenje Pred dvema mesecema sia bila ob- javljena v »Savinjskem vesiniku« dva članka iz Železarne Siore. Nimamo na- mena razpravljali o ciljih, ki jih je za- sledoval prvi ali drugi članek, ludi ne bi želeli ocenjevali pravilnosii ioni in uporabljenih besed, ker smalramo, da je io zadeva karakierjev listih, ki so vrgli vse io na papir. Za nas je predvsem važna ugolovitev, da noben organ v tej tovarni, in celo tudi ne 21-članska kolavdacijska ko- misija (v kateri je bil tudi zastopnik okrajne inšpekcije dela) ni opazila in opravila v novozgrajenih modernih sa- nitarnih napravah tako velike napake, da namreč za zaposlene delavce in de- lavke v livarni ni bila predvidena je- dilnica. Vsi skupaj smo to prezrli, ka- kor tudi to, da pri kolavdaciji nismo pomislili, če bodo obstoječi vodni re- zervoarji za kopalnico zadovoljevali vsem potrebam. To smo prezrli in no- simo precejšen del odgovornosii, ven- dar pa nam bo ta pomanjkljivost, kakor tudi objavljeni članki, šola za bodoče preglede. Toda, če je bila storjena tako velika napaka, ali je ne bi bili lahko na nek način pozneje popravili, kakor je to bi- lo storjeno po objavi člankov, in bi na ta način odpadlo marsikaj. Ob otvoritvi sanitarnih naprav je Že- lezarna Store izdala hišni red z name- nom, da bodo sanitarne naprave čim boljše vzdrževane. Določen je bil čas, v katerem naj bi bila garderoba do- stopna delavcem, odrejeno je bilo nad- zorstvo za izvajanje objavljenih določil, in vendar se dolgo niso upoštevali ob- javljeni predpis, čeprav so vsi vedeli, da se krši hišni red. Ne dvomimo v dobronameruosi ponovnega odloka o- bralovodstva livarne, da se zaradi uvedbe reda in čistoče v garderobi prepove uporaba garderobe izven do- ločenega časa, tudi ne bi imeh ničesar pripomnili k discipliniranemu izvajanju odlokov službujočega dežurnega moj- stra, če bi bili istočasno izvedeni po- trebni ukrepi za rešitev nastalega sta- nja. Smatramo pa in bomo tudi sicer za- stopali stališče, da so vse sanitarne naprave in tudi garderobe namenjene in morajo biii na razpolaga delavcem in ne narobe. Vzdrževanje čistoče za vsako ceno in pri tem ne upoštevali interesa, morda celo zdravja, delavcev, bi po našem mnenju bilo napačno. V določilih 94. člena Splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih pri delu nikjer ne najdemo (če želimo upo- šievati izključno predpise) določil, ki bi prepovedovale uporabo garderobnih prostorov za uživanje jedil v odmoru med delom. Nasprotno pa, in to sma- tramo zo bolj važno,' kar bi moral upo- števati hišni ali delovni red, so dolo- čila 95. člena istega pravilnika, ki iz- recno navajajo, da je prepovedano, da bi zaposleni delavci uživali jedila v delovnih prostorih. Tudi nadaljnje be- sedilo tega člena, ki bi ga bilo treba uporabiti v konkretnem primeru, nujno narekuje, da se to vprašanje reši v prid delavcem, ne pa samo v interesu čistoče, ki bi se lahko ohranila izven uporabnega časa s pogostejšim čišče- njem in večjim nadzorom. To bi se lah- ko izvršilo predvsem zaradi tega, ker so odgovorni lak odnos dalj časa to- lerirali in ker je bil problem pozneje vsaj približno rešen. Recimo, da je v konkretnem primeru zgrešilo obratovodstvo livarne z iz- dano odločbo, da so zgrešili projektan- ti, izvajalci in vsi nadzorni organi, ven- dar pa bi bilo napačno, da bi obdol- ževali samo le-te in zagovarjali nekoga samo zaradi avtoritete. Dežurni mojster je prav gotovo postopal pravilno, ko je po izidu odločbe disciplinirano iz- vršil nalog glede uporabe garderobe. To je storil pravilno kot dežurni moj- ster, vendar pa po našem mnenju pri tem ne bi smel pozabiti, da je istočasno sindikalni funkcionar Cpa če tudi bi bit samo član) in da je bil dolžan po tej liniji storiti vse potrebno, da se pro- blem reši na ustreznejši način, približno tako, kakor je bilo storjeno pozneje. Seveda pri tem ne bi mogli najti opra- vičila za nadzorne organe (vratarje), ki so bili določeni po predpisih hišnega reda za nadzorstvo garderob, ker se stanje verjetno ne bi bilo tako za- ostrilo, če bi v garderobah vladol red in čistoča. Pomanjkanje vode v kopalnici je po- sledica nepravilnega dela tistih, ki so izdelovali nrjick!ki s;) v-i.l J/or in ki so sprejeli obstoječe naprave, ker se niso zainteresirali za kapacitete rezervoarjev. Uporaba kopalnice pa je zadeva notranje organizacije podjeija oziroma livarne, ki se lahko prilagodi nastalim spremembam in skupnim in- teresom. Razprava o odtegovanju dnin je po našem mnenju rezultat nedisciplinira- nosti nekaterih delavcev in premajhne kontrole nad njihovim delom ter na- pačnega tolmačenja tega vprašanja. Težko je namreč ra/.umeii, da nek de- lavec (celo mladinec) v 26 delovnih dneh ni delal niti en dan polnih 8 ur, temveč je njegov delavnrw znašal 7, v devetih primerih pa celo 6 delovnih ur. Ce niso pom.agali opomini sindikalne in mladinske organizacije in vodstva podjetja, če ni zaleglo niti posvetova- nje s starši, potem je po našem mnenju bilo potrebno uporabiti tudi kazni, ker so le-te v lakih primerih prav gotovo koristne ne samo za prizadetega, lem- več tudi za druge podobne krsitel¡e delovne discipline. Takih napak, kakršne so bile iznesene v obeh člankih, imamo v večini naših tovarn. Prav je, da jih načenjamo in rešujemo, vendar pa po našera mnenju ni koristno, če v ospredju stojijo oseb- nosti, namesto interesi celote. V tem primeru je objava člankov prav gotovo imela nek uspeh, vendar je po našem mnenju pot bila zgrešena in morda glede medsebojnih odnosov celo neko- liko škodljiva. (Članek objavljamo kljub temu, da ob sedanji upravno-teritorialni razdelitvi nismo pristojni za reševanje zadev v tem podjetju.) Okrajna inšpekcija dela Celje-okolica Kdo je km za morijo rib v Voglajni in Savinji V prvi polovici januarja, potem s pre- sledki ves januar in prve dni v febru- arju je v Voglajni in Savinji bilo uni- čenih na milijone rib in njihovega za- roda. Ko se je začel tajati led so pre- bivalci vzdolž Savinje in Voglajne, zla- sti pa ribiči z upravičeno jezo in ža- lostjo opazovali, kaj se je letos zgo- dilo z ribjim zarodom. Očividci, ki so to nepopisno morijo zapazili, govore o pravcatih naslagah mrtvih rib v strugi Savinje, drugi pa zopet kako jih je v tisočih nosila voda proti Laškem in dalje. V Laškem so uboge živali, ki niso našle več neokužene vode, ska- kale iz vode na led in tam poginjale. Ne bomo naštevali podrobnosti, ki so jih liudje pripovedovali. Ribiško društvo v Celju zatrjujeje, da vsi ribiči, ki so registrirani v Celju in okraju z vsemi »črnimi ribiči«, kateri po navadi z bom- bami uničijo še največ zaroda, ne mo- rejo pa v petih letih poloviti toliko rib, kolikor jih je v teh dneh poginilo samo v enem dnevu. Tu mislijo ribiči samo na tiste ribe, ki jih smejo loviti, ne pa na zarod, ki je prav tako popolnoma uničen. Težko ie najti pravega krivca, ki je zastrupil Voglajno in z njo vred tudi Savinjo, kajti škoda, ki je s tem na-^ stala je vendarle preveč drastična. Rav-' no zato, ker je škoda tolikšna, je po- trebno ugotoviti, katera izmed celjskih tovarn je to škodo povzročila, da bodo mogli merodajni činitelji ukreniti vse potrebno, da se kaj takega v bodoče ne bo več zgodilo. ^ Je kolektiv Hotela Evrope res tako slab? Nedavno je Savinjski vestnik pisal, da so razmere v hotelu »Evropa« pre- cej kritične in da bo treba, če ne bo šlo drugače, vzpostaviti prisilno upravo. Delovni kolektiv hotela »Evrope« pa smatra za svojo upravičenost, na to v kratkem odgovoriti. Res je, da so se v podjetju godile nepravilnosti. Dva natakarja sta bila večkrat pijana v službi. Enega so mo- rali potem odpustiti, drugi pa je na zdravljenju. O finančnih prinianjkljajih in manipulacijah ne more biti govora, ker je revizija ugotovila dosti redno stanje. Ce pa je celoten hotel zastarel, če so naprave v njem dotrajale, če so svoje prihranke (do4Savinjski veitnik«, dne 5. marca 1954 Stev. 9 Sindikalne podružnice obrtnili delavcev so že zaldiuîile z občnimi zbori MNOGO KORISTNIH PREDLOGOV O BODOCEM RAZVOJU SOCIALISTIČ- NEGA OBRTNIŠTVA IN O POVEZAVI Z MESTNO OBRTNO ZBORNICO . V glavnem so v vseh sindikalnih p>o- družnicah obrtnih delavcev izvi-šeni občni zbori. Na občnih zborih sindikal- nih podružnic v socialističnem sektor- ju obrti je bilo podanih mnogo koi*istnih predlogov o bodočem delu. V mizarski in kovinski stroki socialističnega sek- torja obrti so ugotovili, da je nujno I>ot)rebno razširiti socialistični sektor obrti. Ker naš novi progresivni zakon obrti omejuje zaposlitev delovne sue v privatnem sektorju obrti, je potrebno razvijati že obstoječe kapacitete di-žav- nih obrtnih obratov in ustanavljati no- ve socialistične obrate. Zlasti je veli- ko povpraševanje po kleparskih, klju- čavničarskih in mizarskih ter cement- ninarskih uslugah. Vse te stroke obrti so zelo konjuktume in je uspešno poslo- vanje obratov zagotovljeno. Predlagali so, da naj krajevni sindikat v povezavi z Obrtno zbornico nenehno skrbi za stalni razvoj sodialističnega sektorja. Mestna obrtna zbornica bo morala iz- delati podrobno analizo dejanskega stanja in se nadalje stalno baviti s pro- blematiko socialističnega sektorja obrti. V ta namen je že tajnik Mestne obrtne zbornice po svoji iniciativi veliko pri- pomogel k organÌ2:aciji začetnih del za obravnavanje teh problemov. Organizi- rali so že sestanke poslovodij in tudi proučili novo uredbo. Vendar so na občnih zborih pi-edlagali, da naj bodo v Obrtni zbornici redni mesečni sestan- ki vseh poslovodij in predsednikov upravnih odborov, kjer naj bi obiav- navali konkretne probleme iz področja obrti. Obî-tna zbornica naj bi ski'bela. da se problemi na pristojnih mestih obravnavajo in tudi rešujejo. Le v taki povezavi z obrtno zbornico in s pomočjo nje bo možno uspešno razvijati socia- listični sektor obrti. V ŽIVILSKI STROKI PREDLAGAJO, DA SE ZASEBNIKOM NE DOVOLI IZVRŠEVANJE PEKOVSKE OBRTI Peki so soglasno sklenili obvestiti Iz- vršni svet LRS, da se ne da dovoljenje privatnim pekom za izvrševanje obrti. Ta stroka živilske obrti spada po vseh predpisih v družbeni nadzor in druž- beno upravljanje. V Celju imamo neiz- koriščene privatne peči, ki jih lastnik za svoje poslovanje ne more gospodar- sko izrabiti. Z ozirom na različne ne- pravilnosti privatnih pekov, kot n. pr. zaposlovanje šušmarjev v popoldan- skem času, peka Ln preprodaja kruha na njihov račun in v njihovo korist, je potrebno, da stroka enako kot mesarska spada izključno v socialistični sektor. Sindikat obrtnih delavcev in Svet za go.spodarstvo MLO v celoti podpirata ta pravilen in utemeljen predlog pekov socialistične obrti. POMOC MLO CELJE BO PRIPOMO- GLA K POVEČANJU KAPACITET SOCIALISTIČNE OBRTI Mestni ljudski odbor je materialno podpri razvoj socialistične obrti. Iz pro- računskih sredstev je dodelil 3,000.000 din za investicije. Poleg teh sredstev bo še v okviru kreditne kvote dodelil obrtnim obratom večmilijonska sred- stva. S tem je podana materialna osno- va za nadaljnji uspešni razvoj sociali- stične obrti. Svet za gospodarstvo je že razpravljal o ustanovitvi in razširitvi obratov socialističnega sektorja. Na občnih zborih je bil podan predlog, da se naj prvenstveno upoštevajo tiste stro- ke, ki imajo sedaj največje možnosti razširitve kapacitet, kot je razširitev avtomehanične delavnice, mizarske de- lavnice in delavnic kovinske stroke. Seveda' bodo tudi manjšim delavnicam, kot n. pr. popravljalnici koles, precizni mehanüki itd. omogočili nakup orodja. Iz gornjega se vidi,, da je še veliko ne- rešenih problemov v naši obrti, zato čaka sindikat obrtnih delavcev še mno- go odgovornih in važnih nalog. POPR.WEK V zadnji številki našega liste v članku »Kljub pomanjkljivostim, korak naprej v zadružništvu« se nam je pri tiskanju vrinilo nekaj napak, ki jih popravljamo. V tretjem odstavku je bilo oraenjeno, da so sa v vodstvo KZ Tabor vrinili reakcionarni elementi. Pravilno se mora glasiti, da je v članstvu KZ nekaj reekcionarjev, ne pa v upravnem odboru. V sedmem odstavku je med drugim rečeno, da je Okrajna zadružna zveza razpustila KZ Šentjur pri Celju. Pravilno se mora glasiti, da je OZZ to zp.drugo opozorila na v članku omenje- ne nepravilnosti, ne pa razpustila. Zadäiji odstavek, ki omenja 2,3 milijone dinar- jev kredita za pospešev.inje kmetijstva, se mora pravi]no glasiti: 2,3 milijarde dinarjev kredita itd. Uredništvo. »Iz Celja... majhnemu zanimanju članstva je organiz v prvi četrti dosegla lepe uspeiie Terenski odbor RK I. četrti je imel 19. februarja svoj letni občni zbor. Kljub opozorilu z letaki po ulicah in va- bili se ga je udeležilo komaj 30 članov, dasi šteje RK v tem okolišu 445 članov! Odbor pa je kljuib veliki brezbrižnosti članstva vendarle opravil važne naloge in dosegel lepe us/pehe. V Protituberkuloznem tednu in Tednu RK je terenski odbor razpečal lepo šte- vilo blokov ter nabral prav zadovoljive prisipevke. Razdelitev obleke in perila, ki ga je odbor prejel od MRK za so- cialno šibke družine je potekla ob spo- razumu z ZB in AFŽ zadovoljivo in brez pritožbe. Claaiice odbora so s pro- stovoljnimi prispevki ter z dotacijo te- renskega odbora nakupile nekaj stvari ter z njimi trikrat obdarovale prebi- valce Doma onemoglih v Grmovju. Ker terenski odbor sam ni imel materialnih sredstev, da bi poslal bolehne otroke ¡na letovanje v Savudrijo, je centralnemu odboru priporočal dva najbolj potrebna otroka. IZVOLITEV PRVEGA HIŠNEG.A SVETA V CELJU Na pobudo odbora osaiovne organiza- cije SZDL I. četrti so v četrtak, dne 25. februarja stanovalci stanovanjskega bloka v Razlagovi ulici št. 3a, Tončke Cečeve ulici št. 2 in Ulici XIV. divizije št. 6 (zgradba bivšega Pokojninskega za- voda) izvolili sedemčlanski hišni svet. Za predsednika sveta so izvolili tovariša Igorja Poniikvarja. Istočasno so se po- menili tudi o dolžnostih in pravicah hišnega sveta, ki mu jih daje Uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. Sekretar odbora osnovne organizacije SZDL I. četrti tovarU Jože Valenčak je prvo izvoljenemu hišnemu svetu zaželel mnogo uspeha v njegovem delu ter po- zval ostale stanovalce, da hišnemu svetu pomagajo. Ker je MLO Celje na sku-pni seji Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev sklenu, da se naj izvrše volitve hišnih svetov v vseh stanovanjskih hiš^, ki pridejo po Uredbi za to v poštev, naj- kasneje do 15. marca t. L, je želeti da tudi stanovalci ostalih hiš prisitopijo ob sodelovanju s svojo organizacijo SZDL čimprej k izvedbi te naloge. NOVA TABORNIŠKA DRU2ÍNA V CELJU Na П. drž. gimnaziji v Celju so 25. februarja ustanovili družino Zveze ta- bornikov Slovenije. To je že ireija dru- žina v Celju. Krslili so jo z zvenečim naslovom »Družina črnih kosov«. Pobudo za usianovitev je dal prof. Vreze. Vsi včlanjeni so člani moškega pevskega zbora. Za prihodnosi imajo lepe načrie. V okviru terenskega odbora je uspe- šno delovala tudi higienska zdravstvena ekipa. V bivši ubožni hiši, v nekdanji kapeli v Savinjski ulici, v zgradbah, ki jih uporablja gradbeno podjetje MLO za zasilno stanovanje delavcev, v Raz- lagovi ulici 11 (v podstrešni sobi) je ta ekipa odkrila sitvari, ki resno ogrožajo zdravje, varnost in moralo vsega oko- liša. Delavci se zadržujejo v natrpano polnih prostorih brez vsake evidence isn. nadzorstva, tako da preti nevarnost, da se med nje ne bi pomešali zdravju ne- varni ljudje. V podstrešni sobi pa so moški, žen- ske in otroci slcupaj v skrajno nepri- mernem stanovanju. Ekipa je obiskala tudi nekaj gostin- skih obratov ter se zanimala za njiho- vo higiensko zdravstveno ureditev. Gra- jala je zlasti protihigiensko puščanje zabojev za smeti pred vrati stanovanj- skih hiš, ki po ves dan čakajo za od- voz, medtem pa miši, podgane in mač- ke razvlačujejo nesnago. Zato je ta na- čin odstranjevanja smeti ponekod bolj nehigieničen kakor pa odlaganje v do- bro betonirane smetišnice. Mladina, zlasti pa trgovs^ki in obrtni naraščaj ter mlajši nameščenci se pre- malo udejsitvujejo v društvenem živ- ljenju, zlasti ne v RK. Vse delo v dru- štvu sloni le na ramenüi starejših čla- nov. Občni zbor je izrekel priznanje od- vetniku dr. Pintar ju, ki je iz sodnih jxxravnav izročil terenskemu odboru RK v poslovnem letu 1953 8.000 din. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU vabi Celjane k zanimivemu predavanju: tovariš prof.-bibliotekar Ljubo Osterc; »O diplomatski službi«. Predavanje bo v četrtek, dne 11. шагса ob 19,30 v predavalnici učiteljišča. MAŠKARADA CELJSKIH PIONIRJEV Telesnovzgojno društvo Partizan I iz Celja je poskrbelo, da so tudi njihovi pionirji preživeli prijetno pustno popoldne. Odbor, predvsem pa agilne članice tega društva so priredile pionir- sko nagradno maškarado. Ob štirih popolduc se je zbralo v telovadnici II. osnovne šole nad 12tt maskiranih pionirčkov in nad 300 nemaskiranih. Prireditelji so poskrbeli tudi za majhno okrep- čilo pionirjem, nakar se je začela promenada mask in njih ocenjevanje. Razdeljenih je bilo okoli 30 praktičnih nagrad najlepše preobleče- nim pionirjem. Maškarado si je ogledalo pre- cejšnje število staršev, ki so si bili edini v mnenju, da ni napak zaupati otrok društvu, ki se s tako vnemo posveča njihovim malčkom. Skoda je le, da je bil Partizan I edini, ki Je priredil pionirjem tako prijetno razvedrilo. Gibanje prebivalcev v Celju y Celju v času od 22. 2. do 1. 3. 1954 Rojenih je bilo 16 dečkov in 6 deklic. Poročili so se: Orač Jakob, delavec in Flach roj. Korač He- ma, šiviljska pomočnica, oba iz Celja; Zorica Nikola, oficir JLA in Ivačič Ljudmil«, natakari- ca, oba iz Celja; Zolnir Nikolaj, pek. pomoi- nik in Kisovec Silva-Terezija, tkalke, oba iz Celja; Knešak Stefan, rudar iz Slivnega in Za- lezina Štefanija, knietovalka iz Liboj, Petrovce; Seničar Mihael, skladiščnik in Kragolnik Kar- lina, elektrovarilka. oba iz Celja; Burazer Mari- jan, kapetan I. kl. in Vcngust Ljudmila, name- ščenka, oba iz Celja; Renčelj Vladimir-Edvard, električar iz Štor in Kavka Frančiška, delavka iz Štor; StraSek Leopold, zidar in Goručan Ana, šivilja, oba iz Celja; Navodnik Rudolf, delavec in Kiralj Marija, nameščcnka, oba z Celja; 2iii- dar Konrad, zid. pomočnik in Puhovec Justina, žel. čuvajka. oba iz Celja; Moufreda Stanislav, delavec in Soline Marija, nameščenka. oba iz Celja; Lrlep Jože, poljedelec in Tavčar Silve- stra, poljedelka, oba iz Celja; Zakošek Josip, brivski pomočnik in Arzenšek Alojzija, labo- rantka, oba iz Celja; Meža Franc, delavec iz Stare vasi pri Velenju in Lesjak Emilija, šivilj- ska pomočnica iz Celja, Zavoda: Motoh Fran- čišek, avtogenski varilec in Velenšek Franči- ška, avtogenska varilka, oba iz Celja; Zevnik Jožef, električar iz Stor in Kodela Marija, na- meščenka iz Celja. Uumrli so: Oberžan roj. Grenko Ana, šivilja iz Celja, stara 69 let; Levstik Mirko, otrok iz Podloga, Planina pri Sevnici. Iz sodne dvorane OKROŽNO SODIŠČE 27-letni Halužan Milan iz Klenovca na Hi-vatskem, pomožni šofer, je 26. 12. 1952 vzel Mihaelu Gaberšku v Železar- ni Štore liz zaprte omare 2200 dinarjev vredno škornje. V Klenovcu sta dva organa LM pri njem napravila hišno preislcavo. Da bi o rezultatu ne рк)го- čala dalje, ju je poskušal z denarjem podkupiti. Dne 15. 8. 1952 je sedel v tovorni avtomobil, last Železarne Store, ki je stal v Šentjurju na klancu, če- prav ni imel izpita za voznike motornih vozil. Popustil je zavore, tako da je avto začel drčati po klancu navzdol in ker vozila ni imel v oblasti, je zavozil v telefonski drog in ga prelomil, nato pa zavozil v vogal neke hiše, kjer je obstal. Na avtomobilu je bua povzro- čena škoda 38.859 dinarjev. Zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa in tatvine je bil Halužan ob- sojen na 3 mesece zapora, Železarni pa mora povrniti škodo v znesku 38.869 din. .Leveč Silvo si je kot provizij ski za- stopnik bivšega Odkupnega podjetja za rastlinske proizvode pri OLO Celje- okolica v času od 1950 do februarja 1951 pruastu najmanj 100.000 din od denarja, ki mu ga je navedeno podjetje zaupalo, da bi plačeval kmetom odkup- ljeno seno. V januarju ali februarju 1951 je napravil knivo listino s tem, da je spisal in podpisal dodatno spremnico za 1736 kg sena, čeprav je odpremnico za to količino že izstavil, nato pa na tej s pripisom ničle spremenü količino sena na 17.360 kg. Za obe dejanji je bil obsojen na 6 mesecev zapora, po- gojno za dobo dveh let. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je škodo v celoti povrnU, da je dejanje že od- maknjeno, da je bil takrat še nüad in so mu pustili s takimi zneski razpolagati. Sodišče smatra, da bo kazen vplivala vzgojno, da ne bo* več delal kaznivih dejanj. OKRAJNO SODIŠČE Z. V. iz okolice Tabora je bil lani de- cembra kaznovan zaradi tatvine kolesa na 4 mesece zapora. Pozneje pa se je zvedelo, da je izvršil še dve tatvini ko- les, eno v Polzeli, drugo v Taboru. Sku- paj bo sedel 10 mesecev. Odlak Anton je v avgustu 1953 vzel v Tovarni usnja v Slov. Konjicah 10 parov usnjenih podplatov v vrednosti 1875 dinarjev. Isti čas je vzel iz skla- dišča Tovarne usnja eno rdečo kožo kravine, vredno 11.396 dinarjev in si jo pruastil ter eno črno boks kožo, vredno 8148 dinarjev. Fetrič Ludvik je od Odlaka kupil 3 pai-e podplatov za 1000 dinarjev. Berdnik Ignac je poma- gal Odlaku pri tatvini s tem, da je od- nesel dvakrat v aktovki iz tovarne pre- rezano ukradeno kožo in jo na Odla- kovem domu oddal. Vsi trije so bul obsojeni, in sicer Odlak z ozirom na neko še neprestano kazen na skupno kazen 8 mesecev zapora, tovarni mora povrniti škodo v znesku 13.4.41 dinar- jev, Petrič Ludvik na 14 dni zapora in Berdnik Ignac_ na 2 meseca zapora. Javornik Anton, pekovski mojster v Vitanju, je meseca julija 1953 in 1. av- gusta 1953 prodajal bele zemlje >in beli kruh po višjih cenah, kakor so bile uradno določene. Plačal bo 15.000 din. Zaradi tatvine že kaznovani Petrič Alojz, kovaški pomočnik brez stalnega bivališča, je lanii novembra iz dvorišča stavbe OLO Celje-okolica ukradel žen- sko kolo, last podjetja »Koloniale-Zi- vila«, vredno okrog 25.000 dinarjev. 14. decembra 1953 pa je na Tomšičevem trgu v Celju Dobrave Branku vzel 15.000 dinarjev vredno moško kolo. Ka- zen 10 mesecev zapora. Petrič se je za- govarjal, da je tatvino izvršil, ker je brezposeln. Ugotovljeno pa je, da je Petrič delomržnež. Pri odmeri kazni je bilo sodišče mnenja, da bo le daljša zaporna kazen Petriča prepričala, da se more v naši družbeni stvarnosti vsakdo preživljati le s poštenim delom. Markovlč Dragoljub je leta 1951 v Mestni klavnici v Celju vzel elelctrični aparat za proizvajanje ozona ter ga od- nesel na svoj dom. Kazen 1 mesec za- pora. ... in zaledja IZ SLOVENSKIH KONJIC V zadnjem tednu je büo v Slovenskih Konjicah in Ločah več sestankov OPO, na katerih so komunisti obravnavali svoje dosedanje delo in volili delegate za okrajno partijsko konferenco. Skoraj povsod so razpravljali tudi o gradivu iz III. plenuma CKZKJ ter o škodlji- vem delovanju Milovana Djilasa. Na sestankih na lesnem obratu in v tovarni usnja Konus so komunisti naj- več govorili o delu sindikalnih organi- zacij in o delavskem upravljanju. Ko- munisti v Konusu so ugotovili vzroke nedelavnosti sindikalne organizacije, ki jo je prikazal zadnji občni zibor. Pre- cej so govorili tudi o delu na terenu, M so ga komunisti v tovarni dokaj dobro opravljali v času pred volitvami, ven- dar pa so kasneje s tem v precejšnji meri prenehali. Kot vzrok so nekateri utemeljevali, da jim nekatera gosp>odar- ska vprašanja v okviru občine niso do- volj jasna (predvsem davki) in da na nje ne morejo dati točnih pojasnil. Zato so sldenili, da se bodo pred vsakim se- stankom na vasi prej posvetovali z ob- činskimi odborniki. Prav tako bodo te- meljito proučili nove gospodarske pred- pise in uredbe. V nekaterih organizacijah so govorili tudi o verskih predsodkih, ki jih neka- teri člani ZKJ še niso mogli razčistiti. Seveda tako obravnavanje tem organi- zacijam vzame dosti časa in jih ovira pri reševanju ostalüii, za komuniste in za ideološko politično delo med mno- žicami mnogo važnejših nalog. L. V. IZ GORNJEGA GRADA Gomjegrajska lovs^ka družina je pri- redila pogon na divje svinje, ki so pre- teklo leto napravile planinskim kme- tom 0'gromno škode na njivah in pašni- kih. Lov, ki ga je vodu tov Fricelj Ivan iz Krope, je bil izredno zanimiv in uspešen, saj je padlo kar pet ščetinar- jev. Dva stara in 8 mladičev pa je po- begnilo v smeri proti Novi Štifti. Naši požrtvovalni lovci so obsodili na smrt tudi 10 pobeglih. Lova se je udeležilo 18 lovcev od 26, lei jih šteje družina. Lovce, iki se niso odzvali, je družina na občnem zboru sklenila l?:a23iovati. V Gornjem gradu je bilo ustanovlje- no turistično dru'štvo, ki naj bi ponovno povzdignilo slavo, ki jo je užival Gor- nji grad z okolico zaradi turizma v preteklosti. * Pred kratkim je bua v Gornjem gra- du že dolgo pričakovana otvoritev ki- nodvorane v novem zadru?:nem domu. Predvajali so slovenski film »Kekec«, pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Upajmo, da bodo tudi ostali prostori za- družnega doma, kjer bodo uradi in sta- novanja, kmalu urejeni. Pred okrajnim sodiščem v Šoštanju so se morali zagovarjati Srebočan Emil iz Pesjega, Sever Stanko iz Šoštanja in Smolnilcar Peter iz Gornjega grada, vsi 17-letni delavci, zaradi raznili tatvin. Srebočan je svojemu vinjenemu tovarišu izmaknil iz žepa 3SG0 din, zato je dobu 2 meseca zapora pogojno za 1 leto. Se- Gobec Kari je dne 29. novembra 1953 na zabavi v Zadružnem domu v Zičah sunil z nožem v hrbet Košu- Ivana in ga lahko telesno poškodoval. Kazen 1 mesec za]X)ra. Pri odmeri kazni je so- dišče smatralo kot obtežUno, da je Go- bec povzročil pretep v zadružnem do- mu, ko se je ljudstvo zbralo, da v pri- jetni zabavi proslavi obletnico AVNOJ, ker je pa to storil prvič mu je sodišče odmerilo nizko kazen. Sotler Antonija iz Ogeč pri Rimskih Toplicah je svojo 18. 9. 1953 rojeno hčerko zanemarjala. Ni jo zadostno hra- nila in primerno negovala, marveč jo je kot dojenčka hranila z mrzlim krav- jim mlekom in še to neredno, jo pu- ščala v mrzlih prostorih dalj časa le- žati v mokrih lin ponesnaženih cunjah. Obsojena je bua na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Namen so- dišča je, s pogojno kaznijo doseči, da se bo odslej Sotlerjeva poboljšala, skrb- neje pazila na svojo družino in se tudi odrekla pijančevanju, ki pomeni za dom in družino veliko nesrečo. Kunej Franc je 18. 5 1953 v gostilni na Ključnici nad Kozjem z boksarjem napadel in lahko telesno poškodoval Macur Franca. Obsojen je bil na 1 me- sec in 15 dni zapora. Bukovšek Edvard, mehanik brez stal- nega bivališča je maja 1952 brez do- voljenja nad Mariborom odšel v Av- strijo. Zaradi prepovedanega prehoda čez državno mejo je bil obsojen na 3 mesece zapora. Neupravičeno se je pečal s trgovino Pušič Ivan iz Bosne. Poleti 1952 je v okolici Zreč prodajal razno blago, ka- kor svinčnike, nogavice, naramnice, glavnike itd., ni pa imel zato dovolje- nja. Obsojen je bdi na 5 mesecev za- pora, odvzeti pa so mu tudi zaseženi predineti v vrednosti 31.564 dinarjev. veru je sodišče prisodilo 3 m^jece za- p>ora pogojno za 1 leto. Smolnikar ï>a je bil oproščen. Sodišče je upoštevalo njih mladoletno&t in voljo do poboljšanja. L. IZ PILŠTANJA Dve iz sooiialneg^a skrbsitva Ana Simonič v Pilštanju, Stari trg, tiči še vedno v napol dograjeni sobi, ki jo mora sedaj deliti še s staro, na kožni j etiki belano ženo. O nevzdržnem stanj-u se je nedavno prepričala okrajna komi- sija. Simoničeva ima komaj 1 ha 13 a vse površine in je edino njivo lani neurje zasulo, da ni pridelala niti enega krompirčka. Sinova Antodi in Ivan slu- žita kadrovski rok. Ko sta bila sinova še doma, sta mater s svojim zaslužlcom podpirala, danes je pa ostala 62-letna žena brez sredstev. Meseca julija je od- dala na občini prošnjo za podporo, pa ji o usodi prošnje te dni niso m^ogii dati pravega ^pojasnila. Nova sostanovalka Neža Krivec se večkrat seli, kar je posledica njene bo- lezni. Kdorkoli jo je videl, je brez po- misleka E>otrdil, da mora imeti na vsak način svojo ločeno sobo. Požgani dom Krivčeve obnavlja scMiaj njen sin, nje- gova šestčlanska družina pa že up^->rab- Ija tam eno sobo s kuhinjo. Gole ne- ometane stene brez stropa, oken in tal nakazujejo, da ibo tudi materina soba dokaj velika in svetla. Lanskoletni kre- dit pa Krivcu za mizarska dela ni za- dostoval, zato je soba se sedaj nedogra- jena. In tega bi tukajšnja kOxTiisija že lani ne smela dopustiti, ker ji je bila beda občinske podpiranke ,poznana. Pasivnost našega kraja kopiči na ob- čino vrsto nalog sociaLnega skrbstva. V sodelovanju s Svetom za socialno skrbstvo bi vsaj dva posebna poslovna dneva v mesecu znižala število pritožb, o katerih ne moremo trditi, da bi bUe vselej neutemeljene. iz' VOJNIKA' Pred dnevi je imel pododbor Udiuže- nja rezervnih oficirjev v Vojniku letni občni zbor. ki so se ga člani Idjub veliki oddaljenosti udeležili ixi-lnostevilno. Pri- sostvc-val mu je poleg delegata Okraj- nega odibora tudi podpolkovnik tovariš Vid Jerič in s tem dal priznanje pod- odibom, ki spada med najboljše v okraju. O celotnem delu v preteklem letu je poročal îîredsednili tov. Jurij Bojanovič, ki je v svojem izčrpnem poročilu рз- sebe j naglasu., da je k dobrim uspehom in plodoncsnernu delu največ pripo- mogla zadovoljiva člans;ka disciplina in tesno sodelovanje ter pomoč aktivnih oficirjev iz Celja. Ni čudno, da so clami v razpravi zelo lepo sodelovali in sami predlagali program dela, iz Česar skle- pamo, da bo bodoče delo še bolj uspešno. IZ KOZJEGA V Kozjem v poslednjem času precej živahno razpravljajo o gospodarski in politični dejavnosti občine. Občani ko- žejo iz dneva v dan večje razumevanje o gasipodarskih in političnih problemih. Občni zbor Prostovoljne gasilske čete Ko-zje je bil dobro obiskan. Občnemu zboru so prisostvovali predstavniki mno- žičnih organizacij, preds:tavniki občine in tov Smola Feliks, brigadni poveljnik okrajne gasilske zveze. Društvo je v zadnjem letu precej napredovalo, saj šteje danes 79 aktivnih članov, od ka- terih je 17 žensk. Društvo ima 5 ope- rativnih; desetin, od teh eno žensko de- setino. Pomembno je, da je v društvu tudi ena žena s podčastniškim nazivom, kar je redek primer na x>ode-želju. * S^ahovski 0'dsek društva »Partizan« redno enkrat tedensko prireja šahovske igre. na katerih je udeležba okoli 30 ša- histov in se pripravljajo tudi na večje turneje. * 21. februarja je bil izredno važen do- godek za občino Kozje. Tega dne sta se združili KZ Kozje in Buče v eno močno zadrugo. Istega dne sta bua obč- na zbora v Kozjem m na Bučah. Po iz- vedenem občnem zboru Buče so zadruž- nilci odšli na občni zbor v Kozje, na ka- terem so izvolili nov odbor KZ Kozje- Buče. Od 82 vpisanih članov KZ Buče jih je bilo na\'ZGČih 64, a od 171 vpisa- nih članov Kozje je bilo navzočih 14^1, kar pomeni 82% udeležbo. KZ Buče je izkazala zaradi slabe letine le 29.000 dinarjev čistega dobička, ki je name- njen za škropljenje sadnega drevja, KZ Kozje pa izkazuje 763.181 din dobička. Zadružna ekonomija bo imela precej obdelovalne zemlje, na kateri bodo go- jili predvsem plemensko živino. Zadru- ga bo v letošnjem letu nabavila ple- menske svinje, za kar že pripravlja svi- njak. Í-C »VZOREN SOPROG« V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ V februarju je dramatska skupina PGD Tovarne usnja Šoštanj trikrat uprizorila veseloigro v treh dejanjih: »Vzoren soprog«. Ne bom se uštel, če trdim, da smo si takih in podobnih nastopov amaterskih dramatsikih stkupin že dolgo želeli. Pri- znati moramo, da je žela popoln uspeh. Tako prepričljivih likov v posameznih vlogah vidimo v našem mestu bolj po redko. Velika zasluga, da je igra dotoro uspe- la, gre predvsem rdSiserju, ki je znal igralce kot amaterje .povzdigniti na tak- šno višino, da so želi uspeh. Nastopar- (NedaljeTanje na 6. sirsaiì štev. 9 »Savinjski vestnik«, dne 5. marca 1&54 Stran > 8. marec dan delvnih žena v svobodi in neodvisnosti Žene se osvobajajo tisočletnih suženjskih spon Nekaj desetletij nazaj so bile še vse žene na svetu borke za neodvisnost, borke proti suženjskim razjneram, bile so boj proti zapostavljanju in še niso vedele, da bo nekaterim tako kmalu borba poplačala žrtve. Danes imamo na zemeljski obli tako gcrostastne razlike v položaju žena, da se s tem mora ba- viti tudi Organizacija združenih naro- dov. Medtem ko pri nas žene postajajo popolnoma enakopravno, ekonomsko ne- odvisns. so ponekod na svetu še v glo- bokem suženjstvu, da ponekod celo niti niso tretirane kot ljudje. Kako težko krivico je preteklost delala ženam do- kazuje to, da dolgo sploh niso prišle nikjer do izraza, dasiravno ne smemo trditi, da niso bile sposobne. V knji- ževnosti, v glasbi in sploh v vseh vejah umetnosti, v politiki, gospodarstvu in zdravstvu najdemo zelo malo imen, ki bi segala v prejšnja stoletja in tem manj jih je, kolikor dalje gledamo na- zaj. Žene so bile takrat le zavoljo moža in celo tiste, ki so živele brezskrbno, so čutile, da so odvisne od mož in od ¿trogega neizogibnega zakona ekonom- skih razmer. Z razvojem revolucionarnega delav- skega gibanja so se začele tudi žene zavedati svojih človečanskih pravic in stopile v borbo za enakopravnost. Re- volucionarne žene so prinesle marsikje svobodo tudi ženam višjih slojev, ki so se spričo boljše gmotne podlage začele uveljavljati na vseh področjih družbe- nega življenja. Poseg žena v razna pod- ročja je bil naravnost revolucionaren. Tisk je ogromno pisal o ženah, ki so naskakovale položaje, na katerih so bili dotlej odinole moški. Uveljavljati so se začele v umetnosti, v znanosti, v medi- cini in naposled tudi v političnem živ- ljenju. V našem družbenem življenju naštejemo lahko veliko število imen žena, ki so v borbi in socialistični gra- ditvi dosegle veliko zaslug za blaginjo našega naroda. Anka Berus, Vida Tom- šič, Lidija Sent jure. Mica Slandrova, to so imena, ki jih narodi Jugoslavije ne bodo nikoli po2^büi. Te žene so tako ozko povezane z našo družbeno stvar- nostjo, da je nemogoče obiti njihove iz- redne zasluge. Lik noših delovnih žene Boro vsak Helena Kdo ne pozna Helene? Mislim, da ni prebivalca na območju našega okraja, pa tudi v sosednjih okrajih, ki bi ne poznal te požrtvovalne in neumorne zene. Kot je nepogrešljiva v krogu svo- je družine, katera najde pri njej vedno vso oporo, prav tako se obračamo do nje vedno, kadar v tej ali oni zadevi -olismo na jasnem, kadar rabimo pamet- nih in preudarnih nasvetov. Nikdar je ne najdeš utrujene ali nejevoljne, vedno te sprejme z vedrim obrazom. Ne pozna licemerstva, od nje boš izvedel resnico, čeprav pravimo, da resnica večkrat bo- li, Helena se ne izvija, pove ti jo mirno in jasno. Svoj značaj je trdo skovala v teku svojega življenja, katero ni bilo posejano s cvetjem. Kot žena delavca in mati petih otrok, je okusila težko pest razredne borbe. Bila je zavestna borka za delavske, za ljudske pravice. Komunistična partija ji je pokazala pot borbe za dosego ljudskih pravic. Že leta 1936 je bila sprejeta v članstvo KP. Kaj je pomenilo v kapitalistični Jugoslaviji biti član Partije, mislim ni potrebno opisovati. Okupator ji je ubil moža in sina. S tremi otroci je bila po- slana v taborišče od koder je pobeg- nila v partizajie. Danes jo poznamo kot aktivno politično delavko, katera stalno obiskuje teren, prihaja med svoje vo- livce, da čuje njihove težnje ter jim pojasnjuje razne nòve uredbe in za- kone. Tov. Helena je dolgoletna partij- ska delavka in je izvoljena v Izvršni svet Okrajnega komiteja ZKS Celje, je sekretar okrajnega odbora SZDL, pred- sednica Okrajnega sveta za zdravstvo, članica Okrajnega iniciativnega odbora ženskih društev, odbornica okrajnega odbora ZB. Poleg teh ima še več drugih funkcij. Žene okraja Celje-okolica pa smo ponosne, da imamo v osebi tovari- šice Helene našo zvezno ljudsko po- slanko. Majcen Eia Tov. MAJCEN EL A izhaja iz številne 'A'iničarske družine iz Sv. Miklavža pri Ormožu. Težko življenje je imela v mladosti, saj je preživela najlepša leta svoje mladosti kot viničarjeva hčerka v vinogradih tujih gospodarjev. S svojimi 25. leti je prišla v naš okraj. Preživljala se je kot poljska de- lavka in kasneje kot tovarniška delav- ka v tovarni »Metka«. Za časa NOB ie bila tov. Majcen Eia ena od prvih žena, ki so ustanovile že 1. 1944 odbor AF2 v Skofji vasi. Vso to dobo je s svojim UegaLnim delom podpirala našo borbo. Takoj po osvoboditvi je nadaljevala svoje aktivno delo med ženami v Skofji vasi in bližnji okolici. Bila je predsed- nica AF2 Skofja vas, danes pa je čla- nica okrajnega iniciativnega odbora »Zveze ženskih društev« Celje-okolica. Tudi med zadružnicami ima veliko ^ispeha. Je članica Glavnega odbora žen zadružnic pri GZZ v Ljubljani, na- ^i?lje članica okrajnega odbora žen za- Ne- smrtni valček«, so si ljubitelji kina preskrbeli vstopnice. Nabrala se je polna dvorana obisko- valcev, toda film, ki je bil določen za Šentjur, so iz Maribora poslali v Ljubljano. In konec? Kinopredstave ni bilo! F. K. IZ ŠTOR PRI CELJU USTANOVNI OBČNI ZBOR NOGOMETNEGA KLUBA »KOVINAR« V ŠTORAH Pred kratkim je bil v društvenih prostorih ustanovni občni zbor nogometnega kluba >Kovi- narja«.^ V imenu pripravljalnega odbora je tov. Ambrož pozdravil vse navzoče ter pojasnil vzro- ke osnovanja posameznih klubov s samostojnimi upravnimi odbori. Po tajnih volitvah so bili izvoljeni: za pred- sednika Verbič Miško, podpredsednik Franulić, tajnik: Rozman, tehnično vodstvo pa jo pre- vzel agilni član sekcije tov. Ambrož. Ob za- ključku občnega zbora je novoizvoljeni pred- sednik tov Verbič želel čim več uspeha in športnega sodelovanja v nadaljnjem delu. — Za vestnost in požrtvovalnost so bile mnogim čla- nom kluba podeljene diplome in priznanje. F. K. IZ PESJA PRI VELENJU Prostovoljno gasilsko društvo v Pesjem pri Velenju je bilo ustanovljeno leta 1946. Takoj po ustanovitvi so začeli misliti na gradnjo gasil- skega doma, toda z betoniranjem temeljev so začeli šele leta Í951. Zaradi raznih nesoglasij in osebnosti, je stari odbor odstopil, delo pa je zastalo. Sicer je bil izvoljen nov odbor, ki pa ni imel sreče, da bi z delom nadaljevali. Na svoji zadnji seji so sklenili, da bodo v nov odbor pritegnili tudi stare člane odbora iz leta 1951. Razpravljali so tudi o nadaljnji gradnji gasilskega doma ter predvideli gradbeni odbor. Za gradnjo imajo že pripravljen les, apno in cement ter večji del zidne opeke, te dni pa so še naročili strešno opeko in manjkajoči del zidne opeke. Okrajna gasilska zveza v Šoštanja je že obljubila Í0O.0O0 din podpore, pa tudi MLO Velenje je obljubil pomoč. Gasilci v Pes- jem pričakujejo tudi od ostalih organizacij in podjetij pomoč in upajo, da bo po dveh letih prekinitve dd|^a zaradi osebnih obračunavanj njihov gasiIsK.1 dom končno letos pod streho. y podružnici velenjskega gostinskega podjetja »Central« v Pesjem se je pred kakšnima dve- ma mesecema pokvarila v kuhinji črpalka za vodovod. Odslej uporablja kuhinja vodo iz vod- njaka, ki je na koncu dvorišča v bližini ceste. Toda zaradi težkega betonskega pokrova ostane vodnjak odprt dan in noč. Zaradi nezavarovane odprtine v vodnjaku pa je velika nevarnost, da zdrkne v vodnjak otrok ali pa kakšen natre- skan možakar in nesreča je tu. Zato je nujno potrebno, da gostinsko podjetje »Central« zava- ruje vodnjak v Pesju bodisi z lesenim pokro- vom ali z ograjo in da popravi črpalko v ku- hinji. Gibanje pr^lvaicev v celjski okoilci v Celju-okolici v času od 22. 2. do i. 3. 1954 Rojenih je bilo 16 dečkov in 6 deklic. Poročili so se: Grasselli Milan, trgov, poslovodja iz Dobrne, in Zohar Marija, trgov, poslovodkinja iz Dobrne; Kovačič Friderik, poljedelec iz Lesičncga, in Reberšak Julijana, poljedelka iz Buč; Volavšek Stanislav, poljedelec iz Ješovca, in Valenčak Marija, poljedelka iz Kozjega; Kozmus Janez, poljedelec iz Slivnega, in Kozole Pavlina, polje- delka iz Laške vasi; Ramšak Franc, rudar iz Rečice, in I.ešnik Vera, poljedelka iz Rečice; Suntar Martin, rudar iz Trnovega hriba, in Srcbot Marija, tkalka iz Laškega; Žerak Anton, mesar iz Ccrniožiča, in Scherz Marija, poljedelka iz Sv. Jurija; Suc Franc, trgovski poslovodja iz Negonja, in Puhek Marjeta, gospodinja iz Ro- gatca; И-rovat Franc, delavec iz Vodruža, in Sumlak Frančiška, gospodinja iz Vodruža; Ljubej Mihael, tesar iz Kranjč, in Kovač Antonija, poljedelka iz Bohovega; Breznik Jernej, polje- delec iz Gorice pri Šmartnem, in Üimec Marija, poljedelka iz Otemne; Pintar Ivan, delavec iz Podloga (Šempeter), in Žafran Martina, polje- delka iz Gotovelj; Crcmožnik Alojz, mizar iz Brecl Avgust, rudar iz Megojuic, in Leber Fran- čiška, roj. Ramšak, gospodinja iz Mcgojnic; Mak Jernej, zidar iz Gotovelj, iu Sopotnik Amalija, Gotovelj, in Kiker Marija, poljedelka iz Gotovelj; r'írvirka iz Novega Celja; Dražnik Franc, kmečki iz Podkraja, in Kos Ljudmila, trg. pomočnica g. Ponikve (Žalec); Pohole Jožef iz Draže .dsi, in Žnidar Rozalija iz Kobolj; Zeleznik Albert, slikar in pleskar iz Polzele, in Grenko Magdalena, gospodinja iz Orle vasi; Zelič Stefan, kmet iz Trške gore, in Turnšek Julijana, polje- delka iz Voglajne, Slivnica pri Celju; Mramor Avgust, poljedelec iz Lastnica, in Belina Aloj- zija, poljedelka iz Drenika (Lesično); Stopinšek Ladislav, gozdni delavec iz Senožet, in Knez Ivanka, str. brusilka iz Vrstovnice; Podpečan Ladislav, gozdni delavec iz Senožet, in Cvek Ana, poljedelka iz Strenskega 3; Višnjar Karel, kmet iz Brezen (Vitanje), in Navršnik Ivana, roj. Kričej, kmetica iz Pake, Mislinja; Kotar .Stefan, soler iz Liboj, in Skodič Vlarija, delavka iz Kasaz; Madzgow Ivan-Klavdij. strojnik iz Žalca, in Polak Helena, tkalka iz Petrovč; Sibila Ivan, kmetovalec iz Magdalene, in (ioropevšok Angela, kmečka hči iz Marije Reke; Goropevšek Hinko, rudar iz Marije Reke, iu Germadnik Ma- rija, kmečka hči iz Magdalene; Mirkac Albert, st. vodnik I. ki. iz Cerkelj ob Krki, in Lapuh Albina, tovarniška delavka iz Prebolda; Vidmar Anton, kolar iz Magdalene, in Berložnik Aloj- zija, tovarniška delavka iz Prebolda; Stiplovšek Frančišek, poljedelec iz Križečc vasi, in Javor- nik Elizabeta, poljedelka iz Cerovca pri Šmarju; Kolar Franc, kmet iz Globokega pri Šmarju, in Ogrizek Marija, poljedelka iz Konuškega pri Šmarju; Skorja Avguštin, poljedelec iz Podhuma, in Suc Marija, poljedelka iz Vodenovega; Sket Janez, poljedelec iz Belega, in Turk Veronika, poljedelka iz Belega (Šmarje pri Jelšah); Sramel Janez, poljedeîec iz Dvora, in Kadenšek Marija, kmetica iz Zastranja (Šmarje); Hrovat Jožef- Anton, poljedelec iz Bodrišne vasi, in Antolinc Vida, poljedelka iz Završ pri Grobelnem: Pla- вкав Avgust, kmečki sin iz Polzel«, i* Rojnik Leopoldina, kmečka hči iz Polzele; Cizej Ludvik kmečki sin iz Podvina, in Likep Angela, kmečka hči iz Založ (Polzela); Zdolšck Jakob, tovarniške delavec iz Ljubečne, in Jug Pavla, poljedelka im Sv. Uršule (Dramije); Ivenčnik Franc, cestar is Rovš, in Vrhovnik Elizabeta, poljedelka iz Sp. Slemen (Dramlje). Umrli so: Planine Anton, prevžitkar iz Zdol (Kozje), etar 80 let; Križanec Karel, osebni upokojenec i» Dobovca, star 60 let; Seško Antonija, poljedelka iz Hrišovca, stara 63 let; Jazbec Štefan, kmet ie Šentjurja, star 91 let; Soler Terezija, gospodi«j*, iz Botričnice. stara 56 let; Cizej Antonija, pro- TŽitkarica iz Poljč, stara 80 let; Smajs Uršul*,, poljedelka iz Topovelj, stara 80 let; Sovec Silve iz Zabukovce (Griže), stara 3 mesece; Avdič Ma- rija, gospodinja iz Rimskih Toplic, stara S3 ietti. Tcrglav Jožefa, gospodinja iz Smarjete, star»> 77 let; Flis Roman iz Gračnice, star 1 mcsee:. Zupan Janez, kmet iz Strenskega, star 80 let: Slane Rozalija, posestnica iz Rogaške Slatine,- stara 88 let; Drovenik Jakob, otrok iz Gaberc, star 7 mesecev; Kores Ema, prevžitkarica iz Z»- gaja, stara 78 let; Valoh Mihael iz Kasaz. star 59 let; Vlarinc Julijana, gospodinja iz St. Lov- renca, stara 64 let; Herman Florijan, tekstil« mojster iz Latkove vasi (Prebold), star 56 letp Kovačič Katarina, kmetica iz Šmarja pri Jelšah,, stara 63 let; Krajne Neža, prevžitkarica iz Dra- melj, stara 63 let; Kuhar Marija, gospodinja t» Rogatca, stara 47 let. Pavla Rovanova: Sin sledi očelu... Iz novele »Knapi smo, knapi!« Dolina se je vsepovsod lesketala v jutranjem svitu, na travnatem gričku so polne jablane in hruške oznanjale plod- no jesen. Na bližnji smreki je hrstnilo, kadar koli so se ptički prerivali in ska- kali z veje na vejo. Zbirali so se za odhod na jug. Enega je prignala ognje- vitos prav na rob okenskega okvira. Med poletom na smreko, s katero se je trikrat vrnil na okno, je ljubko zapel. V srcu Hrastnikove matere pa je pela in zvenela vedno znova potrjena res- nica: sin sledi očetu na odkopu ... Ponosno koraka Vlado poleg očeta Jerneja po travnati stezi. Na razpotju se ponovno ozre, pričakujoč, da mati še stoji na pragu. Da! Še so njene oči spremljale najmlajšega sina ' na prvi šiht. Hvaležno čustvo do matere mu je polnilo srce. Tisočak ji bo poklonil od prvega zaslužka. Ne, to bi bilo premalo. Ves prvi zaslužek ji bo toplo stisnil v roko in kupi naj, kar si želi! Vendar je zanj vse to le bežna misel. V njem kipi prešerna mladost, ki se nikoli dolgo ne mudi pri eni stvari. Radostno valovi moč mladosti delu v objem, tako kakor skaklja bister stu- denček proti potoku. — Danes se mu bo izpolnila želja, ki je nevzdržno rasla v njem z njegovo mladostjo. Menda od tistega dne, ko ga je nekoč brat Jože vzdignil na hunt, da bi »videl ja- mo« in se je ob zmagoslavnem krohotu vseh velikih in majhnih fantičev ru- darske kolonije prekucnil vanj. To se mu je zdelo tako imenitno, da ni za- jokal, četudi ga je bolelo. Obsedel je v huntu in ni črhnil. Visoki Karlek je zavpil: »Ubil se je!« Vsi so se na mah razbežali. Materi, ki je stala pri oddaljeni krušni peči na zgornjem koncu kolo- nije se je zdelo vse to sumljivo, hitro je položila testo v peč in odhitela k progi. Medtem je stroj že potegnil hun- te in hrušč in trušč premikajočih se huntov je zatrl materin klic. Stroje- vodja Vencelj je mahanje rok razumel po svoje. »Ne,« si je mislil! »Če se ho- češ peljati do postaje, bi bila prišla pravočasno, zato ne bom ustavljal!« Pisk lokomotive, ovinek in vlaka ni bilo več videti. Ob ropotanju in zibanju je otrok za- čutil sladko ugodje. Vendar je to tra- jalo predolgo, da se mu ne bi vzbudil strah. Začel se je dreti na vse pretege, a zaman. Nihče ga ni slišal. Rudniški vlak je ropotal preko polja, čez most preko Savinje, dalje, duilje, prav do že- lezniške postaje. Pol ure glasnega joka je malega dečka izčrpalo, utihnil je. Ko se je vlak ustavil ob rudniški tehtnici, je bilo konec ropotanja. strahu in joka. Zakaj bi se še jokal? Sedeti v »jami« je bilo vendar tako lepo! Na skladišču je že čakal nadzorni preglednik premoga. »Dobro, da imam telefon« je zaklical strojevodji, ki pa se ni prav nič zmenil za to. »Dvanajst kosovca, štiri prahu, tri kockovca, šest praznih za lignit, skupaj petindvajset,« mu zakliče strojevodja Vencelj stoječ ob tenderju. Nadzornik se vzvišeno nasmehne in odvrne: »Praznih je le pet!« »Sest, če ti rečem,« se nejevoljno ob- regne strojevodja. »Stavim liter vina, da jih je le pet,« ponovi hudomušno nadzornik in se po- čehlja po pleši. »Se za dva, če hočeš« in strojevodja užaljeno stopi s stroja. Kurjaču in strojevodji kaplja znoj s čela. Vroče jima je. Vsedeta^ se na hlod jamskega lesa in zaman ju nadzornik vabi, naj ponovno preste jeta prazne hunte. »Kar štej jih sam, če že hočeš« od- vrneta oba hkrati. Tako bi se verjetno še nekaj časa med seboj prerekali, ko ne bi naenkrat glasen jok in krik pretrgal tovariško ozračje. »Ma-a-ma la-a-čen!« Strojevodja je na mah vstal, kurjač je spravil nazaj ii žep cigareto, ki si jo je pravkar mislil prižgati in vsi trije so se spogledali. »Dobro, res dobro, da imam telefon,« je spet važno naglasil nadzornik, po- gledal strojevodjo in kurjača, ki sta urno tekla ob vlaku do zadnjih hunio' Počasi, dostojanstveno je stopal za tij - ma tudi on. Ko sta prva dva prispet do predzadnjega hunta, se je prvott klic »mama lačen!« spremenil v trmasto rjovenje »mama kakat!« To je bila ta- krat grožnja, izsiljevalno orožje večine rudarskih otrok, če se jim mati ni od- zvala na prve prošnje (po kruhu) in v. odprla kuhinjskih vrat. Na ta način so s pomočjo manjših otrok dosegli íudí starejši otroci zaželeni kos kruha. Čim je mati namreč odprla vrata, kar se je na ta elementarni klic vedno zgodilO: je morala odrezati kos kruha vsem pc vrsti. Vse to so dobro naučili tudi ma- lega Vladka. Da, kruha je bilo nekoč v rudarsk koloniji zelo inalo. Prav nič pa takrai ko so se rudarji s stavko borili zi. večji, pravičnejši kos kruha. (Klici: »ma- ma lačen, kruha!« so se tedaj zarezah rudarskim materam globoko v srce!*). Strojevodja in kurjač sta brez beseê strm.ela v otroka, sedečega na dmi glo- bokega hunta. Se bolj presenečena ji, je ogledoval otrok. Kurjač se je prvi sklonil in malega oprezno vzdignil. Ta' se je prav junaško še enkrat zadri »mama lačen« in takoj nato je tuai strojevodja korajžno prijel malega fan- tiča za hlačke in ga pomagal vzdigniti^ Hitro sta mu stisnila v rokice kos kru- ha, strojevodja mu je tlačil v usta zad- nji kos klobase, saj sta se oba bala, da bi otrok ponovil neprijetno grožnjo. Med šalami in smehom so ob povrat- ku izročili prestrašeni Hrastnikovi in večkrat videli, saj bodo gotovo snenaai*. posamezne prizore y naši okolici. * Nemška igralka Ruth Lauw^erick, ki smo jo nedavno videli v filmu »SrcC' lažno bije«, je bila letos izvoljena zp najboljšo igralko v Zapadni Nemčij« Füm je povsod toplo sprejet. OBJAVE IN OGLASI PRIJAVE ŽRTEV VIVO-EKSPERIMENTOT V KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH NEMŠKIH NACISTOV Vse osebe, ki so na posledicah vivo-ekspcri- ■lentov v nemških koncentracijskih taboriščih dobile trajne poškodbe, bodo na pobudo OUN dobile odškodnino, ki jo bo izplačala nemška vlada. V poštev pridejo le tiste osebe, na ka- terih so se vršili vivo-eksporimenti v tako ime- aovane ^znanstvene namcne< in so zaradi tega dobile trajne poškodbe. Vse omenjene žrtve vivo-eksperimentov, ki stanujejo na področju MLO Celje, pozivamo, da se do 29. 111. 1954 prijavijo na Tajništvu Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko MLO Celje, Gregorčičeva ulica 5, pritličje, soba št. 84 med uradliimi urami, kjer bodo dobile vsa .po- trebna navodila. Ob priliki prijave morajo pred- ložiti osebno podatke, navesti, v katerem tabo- rišču so bile in kakšni poizkusi so bili izvedeni ■a njih in kakšne posledice trajnega značaja so dobile na podlagi poizkusov. Mestni ljudski odbor Celje Tajništvo Sveta za ljudsko zdravstvo in soc. politiko OBVESTILO Planinska zveza Slovenije z odločbo 1030-54 edloča, da zaradi nepravilnega postopka na občnem zboru PD Celje dne 26. februarja 1954 (volili so in bili voljeni nečlani PD) še nadalje vodi vse posle društva stari odbor PD Celje do nadaljnjih ukreî ov. PREKLIC Krefelj Berta preklicujem trditve, ki sem jih iznesla v svojem članku v »Savinjskem vestni- ku« z dne 10. X. 1953 št. 40 in izjavljam, da mimam razloga Žmavcn Stanku, predsedniku KZ v Bočni očitati kakršne koli nepravilnosti. Za- hvaljujem se mu za umik tožbe. PRODAM baterijski radio >Standard«. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM dobro ohranjen kauč z oma- rico. Naslov v upravi lista. PRODAM mrežo za otroško posteljico in ma- dračko za košarico. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo sončno dvosobno stanovanje za dvo- ali trisobno. Naslov v upravi lista. DAM NAGRADO osebi, ki mi preskrbi prazno sobo. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje z vrtom za enosobno s kopalnico. Naslov v upravi lista. IZGUBILA SEM dne 26. II. starinsko broško z modrimi in belimi kamni. Ker mi je drag spo- mim. prosim najditelja, da jo vrne proti na- gradi. Vprašati v upravi lista. OPOZARJAM, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj mož Dušak Jože, Gorica 15, Šmartno v Rožni dolini. - Dušak Marija, žena. PRODAM radio aparat »Blaupunkt« 4 -f- 2 z ma- gičnim očesom po nizki ceni. Ogled pri Radio- elektro servis, Celje, Razlagova 3/a. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 7. III. 1954: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 2. do 8. 3. 1954: »DIVJI SEVER« - ameriški barvni film Od 9. do 15. 3. 1954: »DOBRI VOJAK BUM« — ameriški film Predstave ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 6. do 9. 3. 1954: »TRUBADUR« — italij. film Od 10. do 12. 3. 1954: »POT NADE« — italij. film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, dne 10. III. 1954 ob 20 — Hans Ti MLADOST PRED SODIŠČEM — pr-« premierski abonma in izven Četrtek, dne 11. HI. 1954 ob 20 — Hane j јг: MLADOST PRED SODIŠČEM — »bi,. red torek