Plumilla jilnc-niiít v gotiiviai. Posame/na Številka i Dia. št. 52. - Leto XX. — Kranj, 24. decembra 1936. ' 111 —mmmk ___ B—— Uredniitvo in uprav« je v Kranju, Strossmajerjev trg št 1. Telefon it 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se «te vračajo. Nefrankirasih pisem ne sprejemamo. — Naročnin« za »Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Blagoslovljene božiene prasnike ieli ruent naročnikom in iitateljem UREDNIŠTVO in UPRAVA Sveti večer Pokojno legel jo večer na vas in vonj kadila dviga se v somrak, zvonovi že oznanjajo skrivnosti, ki di>vno slutil si jih ti in jaz. 2e svečke so ob jaslicah prižgane — te svetijo nam v temno pot — «aj danes zemlje in nebes Gospod prišel je rešit nns 7 ti dovoljeno preko ljudske krvi in ljudskega znoja stopati na prestol, ki 0 Kristusu nič ne vedo. pa tudi nič vedeti nočejo, ker se boje, da bi morali živeti drugače kot zdaj. Pojdite, v svoje družine in vprašajte, pojdite, v gospodarstvo in vprašajte, če je pri njem Gospod če res spolnjujejo nfcgo" ve zakone in žive po njegovih zapovedih. O današnjem svetu pa veljajo besede, ki jih je napovedal kralj David: ..Dvigajo se kralji zemlje in knezi se zbirajo zoper Gospoda in zoper njegovega Maziljenca: »Raztrga jmo njih vezi in vrzimo s sebe njihov jarem." Pretežek je bil jarem Gospodov za današnji svet. Svobode, prostosti, ki ne pozna meja, si je zaželel. Zato pa Gospoda ni prejel, zato se pa Gospod v njegovem srcu ni rodil. Božič nam govori o Kristusu, novorojenem Kralju, kateremu služiti se pravi kraljevati. Božje kraljestvo miru, milosti in resnice se nam je približalo. Vsak izmed nas pa, v čigar srcu je zasvetila luč Kristusova in nam dala pravice, do smo postali otroci božji po milosti, vsak izmed nas je poklican, da postane živo seme kraljevstva božjega za svet, ki Boga ne pozna in ga neče poznati, za svet, ki sedi v temi in smrtni senci. Vsak kdor je sprejel luč Kristusovo, mora pričevati o luči, ki hoče zasvetliti vsakega človeka. Sveta noč rojstva Gospodovega je za nas noč pre rojenja za svet, ki je Bogu odtujen. S koraki težkimi pa stezi beli hiti še ona čez ravan sneženo, sledi še ona množici veseli; kot mladih let nocoj srce je njeno. A težka pot postane Barbi naši ... „Počijem malo si pri onem brega! In ko odšli so vsi k polnočni maši, je stara Barba počivala v snegu. . . Ib čez ravan, čez širno plan božični poje zvon glasan tako ljubo, tako sladko prav stari Barbi na uho. „ČuJ. kakor angelski bi spev, \ donel čez beilehemeki hlevi In daleč tam, li vidim prav? Glej Detece hiti z višav! Joj, nimam jaslic, hleve« ne, kam denem božje Detece?" In vzpela roke je v nebo, zasanjala sladko, sladko . . . In ko prišli so od polnočne mase, so našli starko, roke kvišku vzpete. Nič več ni bilo blage Barbe naše, molila v raju je božično Dete. • Ni za nas prazen pozdrav sv. Cerkve, ki ga tolikokrat ponavlja v svetih božičnih praznikih: Kristus se nam je rodil, pridite molimo! Padimo pred njim na kolena, ki vlada v našem srcu. Molimo in delajmo na to, da bo vladal tudi tistim, ki zanj še ne marajo in se obračajo od njega. Božični dnevi nam govore Poplitvili in pomehkužili ste se in bolj norčavi ste postali, ko drvite za brezbožno usmerjeno lažikulturo. Toda slovenski narod še hrani zdravo jedro. Vsak običaj božičnih dni nekaj posebnega govori. Tem običajem morate še sodobnega duha vliti, zakaj krščanska resnica je vedno životvorna sila, ki vse prenavlja in presnavlja. Da bi tudi nas prekvasila. Mora vas prekvasiti. sicer postanete - zločinci svojega rodu! SVETI VEČER: Peka, ki je mater tako skrbela, je v kraju. V hiši je že vse pometeno in vsi sioli ter miza so umiti. Jaslice pa so bde že preje postavljene tam v kotu. kamor vsakdo more takoj videti in odkoder tako skrivnostno lepo sveti bo-žična lučka. Domači so se preoblekli v čednejše obleke, zakaj bliža se sveto-večerno zvonenje ..Ave Marija". Tedaj smo se zbrali vsi družinski člani. Nekako svečano vzame mati posodo z žerjavico, na katero nalaga kadilo in vrhov e šihice vzete i/, butare, blagoslovljene na cvetno nedeljo in še razne dišeče posušene rože dodaja, da je dim bolj skrivnostno dišeč. Drugi vzame skodelico Z blagoslovljeno vodo in / vejico kropi. Tretji vzame križ. „s kola" in četrti prime luč, da sveti vsem romarjem, katerim eden moli naprej ro/nivenec. Tako st> pomika hišna pro- cesija .,okrog vogla", krog in krog hiše. Vse prostore se blagoslovi in pokropi. Tudi vse hleve in svinjake. In tudi peči se ne sme pozabiti, da bi bili vsi družinski člani obvarovani peklenskega ognja'. Tako se vrne sprevod v hišo, kjer čakajo ostali družinski člani. Vsi pokleknejo nemo, eden k stolu na tla, drugi k peči. tretji na klop, da sveto-nočne zvezde vidi. vsi pa molimo tri rožne vence in vso življenjsko pot Zve-ličarjevo in Matere Njegove premišljujemo, saj jaslice vsem v duši žive. In mati pred jaslicami naveže še celo vrsto Očenašev za vse. ki so po svetu: Za Jožeta, ki je v Ameriki, za Ceneta. ki je pri vojakih. Večerja svetega večera je posebno dobra. Ne radi jedi — saj so domače in skromne temveč radi prisrčnosti in neke posebne sreče, ki je razlita po o-hrazih vseh. Saj smo preje h Kristusu prišli, naša srca so se mu približala kot srca onih betleheniskih pastirjev v sveti noči . . . SVETI DAN: ..Čas je že. da vsianeš", kliče skrbni materin glas, »danes moraš biti še pri dveh mašah" nadaljuje. Taki mili in skrbni materini besedi se ni mogoče u-stavljati. Br/.o smo pokoncu. Da bi me v cerkvi ne zeblo, je že topel čaj pripravljen v kuhinji. Zunaj mraz pritis- STRAN 2 ka. Toda v duši je gorko. Saj to revno srce greje ljubezen Srca Deteta v jaslicah ležečega in v beli hostiji tam na oltarju res bivajočega. Ta dan pa mora biti vsak veren kristjan doma. „Če boš šel danes na sveti dan v kako tujo hišo, ti bodo šilo dali na sedež!" je bil redni vsakoletni pouk. Bogve kuhko rodov že ima to ustno izročilo. V tej preproščini je poudarjena domačnost: Vsaj en dan v letu bodi vsa družina v ljubezni in zaupnem prijateljstvu zbrana okrog mize, ki se pa ravno ta dan tako rada prenese k peči ali pa še celo na peč! In ravno Ti moderni človek si tako f>otreben, da se vsaj en dan v letu v jubezni približaš svoji družini! — S svojim narodom pa se trga, kdor božični dan, ne preživlja — doma! SV. ŠTEFAN: Sredi cerkve je postavljena pregr-njena miza, na katero mladi in stari polagajo zavitke soli. „Veš, svetega Štefana so kamnjali" me je kot otroka učila mati. „In zelo moder je bil ta mladenič in ni se skvanl. veš, sol se dobiva iz posebnega kamna; in s soljo solimo meso, da se ne skvari. Zato pa vsako leto blagoslavljalo sol, da bi se tudi naše duše ne spridile!" Kaj dobro sem se to zapomnil. In ko i'e po maši gospod župnik z rdečo štolo ilagoslovil sol, se mi je nehote dvignilo iz otroške zduše: „Da bi se jaz nikdar ne spridil!" Ta dan pa smo že smeli iti v družbo. Ali znaš mlada slovenska mati še tako učiti?! ►GORENJEC« Tepežni dan: Vsak je skrbel, da je bil čimpreje pokoncu, da ga ni gnala iz postelje — šiba. Nedolžni dečki so radi krvoločnosti Herodove bili pomorjeni za Kristusa v zgodnjih jutranjih urah. „Ta dan ne sme otrok dolgo ležati," so nas učili. Težko smo vstajali, šlo pa je le. Zares veliko lepe in čiste romantike je v tem premagovanju. Prav je, da vsak otrok že ve, da je Kristusova vera — vera premagovanja in vera — junakov! Katoliški Slovenec. Kranjska občina pod začasno upravo LJUBLJANSKO PISMO aH: ni zadosti samo to, da nisi klerikalec. Gospod uredniki Hvala za pismo! Opravičujete se, ker ste moje pismo dali kar natisniti, češ da pisma ljudje radi berejo. Ze, že. če človek naprej ve; če ne, pa ni čisto v redu. Ako bi pa radi, Vam tudi jaz lahko kaj napišem, samo počakajte, da vse podrobnosti dobim. Kako je pred nekaj leti neka nadvzgojiteljica (zdaj že upokojena) nekega vzgojitelja (živi v pokoju tu v Ljubljani) zlepa in zgrda hotela na vsak način pregovoriti, da ne bi hodil v cerkev in tako „sramoto delal" tovarištvu. Ko to ni zaleglo, kako si je pridobila še druge, da so ga obdelovali. Ko je rekel, da to dela tudi svoji u. mrli materi na ljubo, kako so mu prigovarja li, naj ne hodi spred, ampak če že gre, rajši kam zadaj itd. Inke reči, če kdo kaj krivičnega in nasilnega komu stori, mene veseli razkrinkati zato, ker se včasih ni smelo o tem pisati, pa tudi zato, da ljudje malo zvedo, kaj delajo od njih plačani nastavljenci. Pa še zato, da so vsaj s tem malo kaznovani, da so razkrinkani. Ali ni to prav? Kako pa kaj? itd. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebrnino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino ta strokovno popravijo pod garancijo. — Največja izbira poročnih prstanov kakor tudi krasna božična ln novoletna darila Ivan Levičnik, KRANJ urar JESENICE Za božično številko smo želeli poročati našim čitateljem tudi kaj o občinskih zadevah. Obrnili smo se na predsednika začasne občinske uprave g. Karel Češnja, ki nam je da! vsa zahtevana pojasnila. Komasacija Vam je dala gotovo mnogo dela. „To pa! Izvedli smo plebiscit s pomočjo več naših prijateljev, ki so radevolje žrtvovali čas in delo v ta namen. To glasovanje je dokazalo, da zadnji občinski odbor ni delal po volji svojih volilcev, ker je stalno, četudi zadnjič le z malo večino, odbijal željo okoliških vasi za priključitev. Za priključitev je bil zadnji čas, pozneje bi bil položaj za kranjsko občino veliko slabši, priti pa bi morala do komasacije prej ali slej. Zal mi je le, da nismo mogli priključiti tudi vasi Struževo. Podrobno delo, popis prebivalstva, vojaške evidence, etc to da mnogo več dela, kot bi pričakoval. Pa je že skoro pri koncu. Takoj po prejemu odločbe sem stopil v stik z upravo primskovske občine in teden nato v začetku decembra smo prevzeli politično upravo, dočim bo gospodarska uprava do konca proručunskega leta še skupna s sedanjo predaško občino, to pa iz računsko-tehničnih razlogov. Sporazumno z bansko upravo, predaško upravo in staro upravo občine Primskovo smo ugotovili način delitve bodočih dohodkov iz proračuna, ki pa bo za ca. 70.000 Din manjši kot jc bilo po proračunu predvideno. Ta primanjkljaj bodo morah utrpeti še neizplačani razhodki, predvsem odplačilo na brezobrestno posojilo bivše primskovske občine za nakup šolskega stavbnega sveta in pa stavbni fond Primskovega in Predaselj. Mi bomo pa morali prevzeti v obvezo in plačilo še nepla- «f. Češenj Knrol. čanih ca Din 45.000.— za most Primskovo — Rupa, za kar nam bo banovina dovolila izre den kredit. Protivrednost za to, pu je v šolskem zemljišču in občinskem mostu. Dota resni velika, pa novi meščani so dobri, pridni ljudje," Kaj pa naša šola? ...Šolsko vprašanje pa javnost res najbolj zanima. Prof. dr. Zontar je v svojem predavanju omenil, da je prva kranjska lesena ljudska šola stala 384 let, sedanja zidana p« šele 128 let in bi bila potem takem še dolgo Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem ter se tudi v bodoče vsem prav toplo priporočam Jože Vidmar manufakturna in modna trgovina pri „BAJŽELJNU" na Roženvenskem klancu. Gorenjci nosijo TI VAR-Jeve obleke, ker so dobre ln poceni T I V A R OBLEKE Skerbec Matije. Šenčurski dogodki (Dalje) Božič v Sremski Mitrovici. Iz dnevnika 1933. 15. decembra. Danes je odšel domov Ilija Lojze. Ostal sem sam od Slovencev. V zaporu je postalo pusto in prazno, tako da gre na živce! V tej puščobi je ravno prav prišlo pismo prijatelja g. župnika Antona Vovka, ki mi lepo piše za božične praznike. Njegova pisma so vedno polna svežosti in zanimivosti in vsaj za en dan nudijo dovolj tvarine za premišljanje in razvedrilo. 17. in 18. decembra v postelji. 38° vročine, cel regiment bolezni: influenca, ishias, lharingitis itd. Soba mrzla. Neprijetna devetdnevnica k božiču 22. december. Umrl oče dr. Vladka Mačka, ki je radi tega zelo potrt. Oče mu je vzdrževal s pokojnino vso družino. Oče dr. Mačka je bil vedno zaveden Slovenec, ki je visoko cenil dr. Korošca. Bil je interesanten človek, inženir, zelo naobra-žen, poln humorja, veren mož. 23. decembra. Dopoldan sem se javil k ra-portu pri predsedniku okrožnega sodišča, da prosim za dovoljenje, da bi smeli vsi tovariši v K.u-stodiji opraviti sv. spoved za božič, Ko to zadevo končava pa mi predsednik v precej ostrem tonu reče: „Kake reči vam pa piše vaš biskup (škof)?" Začudeno gledam, kaj bi takega pisal pač naš škof, da bi se bilo treba razburjati. Predsednik namigne svojemu tajniku, raj prinese dotično pismo. Iz obnašanja sem sklepal, da je v pismu nekaj takega, kar spada pred državnega tožilca. Ta bo lepa sem si mislil. Zdaj naj pa še naš škof pridejo v kak lebet radi mene. Tajnik prinese veliko polo, ki je bila na eni strani vsa zlato pobarvana, na drugi strani pa je bila sredi slika sv. Nikolaja in velik parkelj. Takoj sem vedel, da je nekdo poslal miklavževo pismo. Bil sem radoveden, kaj bo \y tega nastalo. In predsednik začne brati iz pisma: „Tako le piše vaš škof: Sinko moj! Pod oknom sem nocoj postal, svobodo bi Ti rad poslal, pa jo med potjo zgubil grdi škrat! Sem angelcem dejal, naj darove Ti neso, pa vsi so se uprli: „Ne na to zemljo, kjer pravica poteptana v okovih zdaj ječi, krivica pa svobodno bič vihti." Svobode nisem Ti poslal; Da mi za to z glavo ne boš majal. prekrasno svobodo dobiš, da malo le še časa potrpiš! Sv. Miklavž, škof. Tako vam piše vaš škof." S težavo sem se držal resno. Grizel sem si ustnice od smeha. .. i <\".;i pač ni pisal moj škof." „Kako to da ne, saj je podpisan! Glejte! Miklavž, škof." „Kaj takega vendar ne bo pisal škof. Veste, g. predsednik, pri katolikih je navada, da se za sv. Nikolaja obdarujemo, sv. Nikolaj se pa v domači govorici imenuje sv. Miklavž. To je vse šala, ki si jo je nekdo dovolil. Saj tudi škof ne bo pisal na takem papirju, pa tudi parkelnov mi vendar ne bo moj škof pošiljal v svojem pismu." Sedaj se je posvetilo tudi g. predsedniku, da kaj takega ni mogel pisati katoliški škof, pa mi je izročil miklavževo darilo, ki ga hranim v svojem dnevniku za spomin na Miklavža v ječi. Popoldan so nas gnali stražniki z nasajenimi bajoneti v zapore okrožnega sodišča, kjer je vsak opravil sv. spoved v sobici, pred katero je stal na straži oborožen paznik z nasajenim bajonetom. Skoro vsi tovariši so šli k spovedi. Ob 12. ponoči so odpeljali dr. Mačka v Zagreb k pogrebu njegovega očeta. Iz Tržiča sem dobil prav lepu božična voščila. Ne samo mene, tudi moje hrvaške in srbske tovariše je ganilo lepo božično pismo. Tržičani so poslali krasno božično sliko, ročno delo na pergamentu, Mater božjo z Detetom Jezusom. Kot božični duhovni dar so mi priložili: 436 sv. maš, sv. obhajil. 102 duhovno obhajil/i. K molitveni!. ur, 799 očenašev, 687 zdravih Marij, 351 rožnih vencev, 271 litanij, 17 devetdnevnic itd Kdaj bom vse to povrnil? Prav pomembno pa je spremno pismo: „Vzkl.le so sredi zime dehteče cvetke iz bogoljubnih duš ter bile poslane po angelih prav do nebes . . Dobri in skrbni Tržičani so mi poslali poleg duhovnih darov še posebno ljubka darila, nad vse drage spomine na domač božič. Pr ložene sc bile jaslice, velik šop rododendrona iz planin, smrekovih in borovih vejic, poleg tega pa tudi blagoslovljene vode in kadila za božični večer. 24. decembra. Kaznjenci iz zaporov okrožnega sod.šča so nam posnažili Kustodijo. V naši sobi smo na oltar postavila male jaslice, ki sem jih prejel iz Tržiča. Te jaslice so ostale v Kustodiji. Pri odhodu sem jih pustil za spomin madžarskemu stotniku Majtanu, ki je bil za nje zelo hvaležen. Gotovo jih danes sam postavlja v svoji celici in pred njimi obuja spomine na božič v svoji družini. Zvečer smo v naši sobi ugasnili električno luč in le pred jaslicami je skrivnostno plapolala mala božična svečka. Tiho in nemo smo sedeli na svojih slainnjačah in zrli v malo lučko pred jaslicami. Skušal sem zapeti: Sveta noč, blažena noč, pa ni bilo nič odmeva . . . Vsak je nemo zrl proti jaslicam, duše pa so romale domov, domov... Kmalu smo legli spat, da prespimo božični večer. Spanec je najboljše zdravilo za domotožje. Ko se je vrnil dr. Maček od pogreba svojega očeta sem ga naprosil, naj mi napiše kaj za v slovo. Napisal mi je svojo božično pesem: Svečano pjevaju božična zvona, Javljaju rodjenje Božjega Sinu, Javljaju svjetu, da dolazi svjetlo; Prod svjetlom gubi se tmina . . . Zvuk njihov puni srca nam nadom. Ranjene duše melemom blaži, Pjevnjuč, da je duša nad tjelom, ^ istinn jača od laži. I naše su duše su zvncimn zvona u velebnu pjesmu su skladno se ilile U velebnu pjesmu što grmi - ori: jača je pravda od sile . . . O Božiču 1933. Vladko Maček. »GORENJEC:* STRAN 5 dobra. To so najbrže vedeli miši mestni očetje, vsled česar so tako počusi hiteli zbirati denar za gradbo nove šole. Gradnji šole posvečamo največjo pnžnjo. kljub temu pa nam ne gre tako o«' rok- kot bi želeli. Zato se nam, in to po krivici, očita, da šolo zavlačujemo, kot prejšnji odbori. Sami presodite! Z veliko težavo smo j > r i § I i do načrtov in proračuna, ki bi moral bili izvršen po pogodbi že koncem junija, šele v novembru. Proračun je pokazal številko 73 milijona, dnsi je bilo predvidenih le pet milijonov. S centralno kurjavo in notranjo opremo bi s«? tu račun zvišal na okroglo devet milijonov. Lepa vsota kaj, tudi za Kranj previsoka! Treba je bilo razmišljati, kako restrin-giruti proračun, da ne bi stavba trpela arhitektonsko, da ostanejo prostori isti zlastj pa. dii ne bi bilo treba začeti z nova /. novimi načrti, suj imamo nič manj in nič več kot menda 14 skic. Prispeli smo do številke šest milijono\. ki pa še ni definitivna. to nam bo pokazala šele oddajn del. Predno pa ta oddamo, je še treba vedeti, odkod ta denur? Finančna kriza nam dela preglavice, dolgoročno posojilo je *.žk novem letu že lahko pričeli z delom. S tem bo zaenkrat vodovodno vprašanje rešeno /a prvo silo. Bodoči občinski odbor pa ne 1>0 smel glede tega držati rok križem, temveč bo moral skrbeti, da že v bodočem proračunu začne zbiratj vodovodni fond. ker je treba .računati s tem. da bo v desetih ali petnajstih letih, če ne prej, treba izmenjati cevj. Nujno je vprašanje izvedbe velikega načrta lligjjenskega zavoda za vodovod Novuvas — Staraloka.' S tem bi prišle do vode Bela. Pre-doslje Kokrica. Veliki hrib in s tem tudi naše posestvo Prevola. Zlato polje že težko čaka na vodo. kar bo moral bodoči odbor v poslovati, saj so tudi meščani. ker smo že |>■ i vodi. naj omenim kopališče, ki ga /lasti športniki težko čakajo, želi sj ga pa tudi tujsko prometno društvo. Brez dvo- niu je potrebno, dnsi trde Kranjci, da teče voda na obeh straneh Kranja in je prilike za kopanje dovolj. Tako naravno kopališče pa danes ne odgovaiju več. Ne morem si misliti modernega kopališča brez ca 100 m dolgega bazena in brez športnih prostorov zu tenis, odbojko, ping-pong etc. takoj pri kopališču. Poglejte ta model! Čisto enostavno, pa oskrbljeno z vsem. Treba je sumo prostora, kjer bi gu postavjH. Prostor, ki ga je izbral prejšnji obč. odbor, po mojem skromnem mnenju ne odgovarja prejšnjim zahtevam. Glavno pa je. da se giblje v mejah zneska, ki ga je določil prejšnji odbor." Kako daleč pa je regulacija? .,Dela se na njej, zadržujejo nas pa geodetska dela. ki jih je delal po naročilu prejšnjega odbora geom. Klepec. nadzoroval pa ing. Globočnik. Pu smo kot izgleda, danes na istem kot smo bili leta 1951. Prof. arh. Vurnik ima za severni del osnutek, brez geodetskih podatkov pa ničesar izdelati ne more in kot vse kaže bomo morali začeti z geodetskimi deli čisto n u novo. To pa bi »ovzfočilo velike nove stroške n zadržu > delo, Pri vsem nušem delu morate vpoštevati. du je delokrog uprave omejen le na tekoče posle, vsled česar lahko samo vse pripruvimo, da l>o prihodnji občinski odbor lahko takoj sklepal. Kar se je v prejšnjih dobrih letih zamudilo, je danes vse nujno in se mora čimprej izvršiti. Povedal sem Vam le o tem, o čemur ste me vprašali. So pa seveda še druga dela. ki so v interesu občine, ki pa jih bo morala izvršiti deloma banovina, deloma država, brez njih podpore ne bo šlo. Novo poslopje pošte je na vidiku in smo glede tega podvzelj vse. kar je bilo potrebno. Most čez Kokro je sredini mesta «impatičen. drugemu delu ne. Bo pa prej a 1 j slej potreben zlasti če se preseli pokopališče nu drugo strun. Tudi vprašanje pokopališča je nujno. Provisoma rešitev — razširitev je le krpucunje. stane pa tudi. K razširitvi savskemu mostu bo moru-la občina prispevati znaten znesek. V zvezj s tem in nu prošnjo meščanov smo poklonili vprašanje trotourju pred Majdičevim mlinom, da ne bi bilo trebu potnikom hoditi v največje blato "a cesti. Tudi to upamo, da bomo uredili, četudi izgledu, da bo velik odpor. Novo cesto čez jelenov klanec imamo v evidenci in je pričakovati, da bomo uspeli." Kaj pa volitve? ..Tudi te bodo v kratkem potrebne. Z novim letom bomo ruzpoložili popravljene volilne imenike za nov.i Kranj. Volili bomo bržkone na dveh voliščih. Glede volitev samih pu je moja zelju, da bi se vršile brez običajnih razprtij ]ii predbaciv anj. kot so bile dosedaj običajne, sporazumno in du bi bodoči odbor delal zu pravi napredek in procvit mesta. Pred kratkim mi je nek ugleden možakar iz dežele izrazil začudenje, kako da je tako napredno in nacionalno mesto tuko konservativno, da se lahko skrije pred vsako revno kmečko občino." Tako približno g. predsednik začasne uprave. Nečuven napad na javne kmet. uradne ustanove in organe ter jugosl. emigrante v listih jugoslovenskih »nacionalistov" Delo in potrebe naše prosvete Stopil sem do predsednika našega kranjskega ..Prosvetnega društva", ter gu prosil, da mi odgovori na pur vprašanj glede našo katoliške prosvete in se je proinji tudi tako i odzval: ..Kuj misliš o delu naše prosvete v Kranju?" ..Odkrito ti povem, da je delo v našem društvu, kakor povsod drugje, polno težav in ovir. ki jih premosti le vztrajno in nesebično delo. Tako skušamo delati vsak po svojih najboljših močeh. Včasih, ko se pozno ponoči vračaš domov /mučen in poln skrbi, se vprašuješ, čemu se pravzaprav toliko trudiš. Ko pa drugi večer stopiš \ dvorano, pa zagledaž to mladino, ki želi izobrazbe, pozabiš nu vse in z novim navdušenjem se oprimeš dolu. Pu poglej še ono mladino, ki zaenkrat še ni pokvarjena, pa tudi še ne naša. Dela. du gu bomo komaj zmogli. Hvala Bogll, da se krog vodilnih delavcev v naši prosveti veča. To daje nam ostalim veliko pobudo," ..Kaj misliš o bodočnosti Haie prosvete?" ..\ bodočnost gledam optimistično, četudi sem ničen strog realist. Mislim namreč, da je v naši mladini vendar le še toliko dobrega, da bo našla pravo pol. Treba pu je. da se vsi žrtvujem*, /iinjo. če toliko govorimo in pišemo, da je bodočnost v mladini, potem se moramo pobrigati, da bo mladina gradila bodočnost zu nus. Naše prosvete niso uničili pečati preko vrat našli knjižnic in gledaliških dvoran, pa je tudi val iz Sibirije ne bo" ..Kuj bi po tvojem mnenju potreboval« našli prosvetu?" ..Vidiš, to vprašanje bi morali bolj pogosto postavljati v javnost. Najprej naše potrebe I Kranju. Če si imel kedaj pretesno stanovali je. potem /e veš, kuj se pravi tesnobu. O tem smo sicer že velikokrat govorili, toda Se vedno smo ram kjer smo bili. Na eni strani trde: zidati Ker se je po napadu v ..Domovini" in .Jutru", o katerem smo že poročali, izvršil tudi napad na okrajni kmetijski odbor in okrajnega kmetijskega referenta v listu jugoslovenskih nacionalistov ..Pohod" z dne 12. t. m. smo poiskali tostvarni uradni odlok sreskega načelstva v Kranju, katerega v točnem prepisu glede proračuna okrajnega kmečkega odbora spodaj objavljamo. Pri sestavi in predlaganju navedenega proračuna so imeli glavno besedo gg. Križnar Anton iz Stražišča, Kalan Franc iz Stare Loke itd. , Glede ostalih nečuvenih, zgolj iz politične pobesnelosti izvršenih napadov na okrajnega kmetijskega referenta, napadov v uradnem poslovanju na uradnega organa oblasti, je le-ta dejal, da je odstopil vso stvar nadrejeni oblasti, kr. bunski upravi v Ljubljani in okrajni kmetijski referent ne odgovarja več, ker na direktne in indirektne napade na oblast in u-radne organe sreski kmetijski referent ni pooblaščen odgovarjati. Samo naj bi se bil drznil za časa JNS diktature kak opozicijski list ali kmet upravičeno kritizirati uradne ustanove in uradne organe pri uradnem poslovanju, takoj bi bil takratni režim izvedel najdalekosežnejše represalije proti neposrednim in posrednim povzročiteljem blatenja uradnih organov pri uradnem poslovanju. Da o slovitem S 45 zakona o notranji upruvi ne govorimo! Pred par dnevi še je hodil tu po Kranju odličen kmet. najboljši travni semenar visoko iz hribov, iz Vinharjev nad Škofjo Loko ter je iskal pri nas v uredništvu nekoga, ki bi šel z njim na okrajno načelstvo v Kranju. Ni se upal iti sam na urad. tako je bil še preplašen z one dobe, ko je sumo malo, sicer upravičeno> kritiziral bivšega kmet. uradnika pri uradnem poslovanju pu je bil obsojen na visoko denarno kazen. — Taki in podobni primeri so tudi povzročili, da so škofjeloški kmetje zahtevali tako odločno svojo okrajno načelstvo. zahtevali proč od Krunja in to tudi — dosegli. O gorostasnih osebnih napadih na okraj, kmetijskega referenta kot jugoslovanskega e-migranta, pa je kmetijski referent izjavil, da za enkrat ne more v javnosti razmotrivati, da so, ne nanese našim narodnim manjšinam v inozemstvu še večje narodne škode, kakor je sicer provzročajo listi jugoslovenskih naciona- No. 5431/2 Proračun sr. kmet. odbora za 1. 1936. Odlok kr. bonske uprave v Ljubljani 111. No. 2516/1 z dne 11. VII. 1936. je treba na drugi odgovarjajo; denarju ni. Oboji imajo prav, Toda mislim, da utegnem imeli prav tudi jaz. če rečem, da je treba vseeno poiskusiii. » „ 1.650 3-300 „ 4.950 200 200 h 300 „ n 300 150 150 STRAN 4 vanje izvršnega odseka sreskega kmetijskega odbora se je doslej izražalo vendar predvsem v podelitvi teh prispevkov, ter se je v pro-čnnn za 1. 1935. tostvarno postavko znatno prekoračilo. Oblast in merodajni strokovnjaki v državi stojijo na stališča, da bo povzdigi živinoreje in posameznim živinorejcem mnogo bolj pomagano, ako bo oblast skrbela za primerno visoke cene lepo razvitim mladim bikcem ki so kontroliranega pokolenja. V ta namen je banovina uvedla tudi plemenske sejme za bikce. Slabih mladih bikcev je v kranjskem sre-zu itak že preveč in s podelitvijo vzrejevalnih prispevkov po Din 100.— se rejo in vzrejo bikcev forsira predvsem le bolj na množino, manj na kakovost, ki je vendar dandanes v prvi vrsti potrebna. Doznalo se je tudi, da neki član izvršnega odseka sreskega kmetijskega odbora trosi med ljudstvom neresnične vesti, da s reško načel-stvo oz. kmetijski referent ne dovoli vrejeval-nin za mlade bikce, da se je dalo vzdrževal-nine za bikce kmetijskemu referentu itd. Iz odobrenega proračuna je razvidno, da je sresko načelstvo izvršilo samo svojo uradno dolžnost, ako je do odobritve proračuna ustavilo izplačila sreskega kmetijskega odbora. Postavko B 3. se je vendar vzelo deloma iz postavke A 25, deloma iz A 26 in postavka B 3 ni za kranjski srez nič višja in nič manjša kakor za vse druge srezc v Dravski banovini. Tudi je izvršni odsek sreskega kmetijskega odbora v proračunu za goveji naraščaj vnesel sploh samo Din 1000; delno ali celotno obljubo za podelitev vzrejevalnih prispevkov po dinarjev 100.— za mlade bikce pa je dal odsek do H. VI. t. 1. 23 posestnikom. Torej je izvršni odsek kmetijskega odbora samo do 8. VI. t. I. več uli manj obvezno obljubil ljudem za vre-jo bikcev nad Din 1000 več, kakor je odbor sam v proračunu predlagal. Ad A 26) Smatra se tudi, da postavka za poginulo živino ne spada v proračun za pospeševanje kmetijstva, ker je srezki kmetijski odbor ustanova za povzdigo kmetijstva, za ustvaritev boljših prodajnih možnosti kmetijskih pridelkov, ne socialna ustanova za kritje škode vsled elementarnih nezgod in nesreče vsled toče, ognja, poginule živine itd. Ad B 2) To postavko se je znižalo za polovico, ker semkaj spadajo samo posli na pisalnem .stroju in za ekspedicijo pošte. Ad B 3) To postavko je kr. banska uprava vnesla v proračun v primerni višini, sporazumno kakor je pri vseh drugih srezih v Dravski banovini in sicer je prvi znesek dinarjev 1650,— predviden za bivšega kmetijskega referenta Sustiča Josipa, kateremu se bo vsoto v primerni višini izplačalo, čim bo znana rešitev kr. banske uprave glede izvedene revizije blagajniškega poslovanja. Ostali znesek Din 4950,— je mišljen v smislu § 12. zak. o pospeševanju kmetijstva za kranjski in škofjeloški okraj za dobo 9 mesecev. Občine naj dajo odlok v pojasnilo in uporabo občinskim kmetijskem odborom. Sreski načelnik: dr. Gregorin, 1. r. dine, ki je vzgojena nE zavesti, da je samo sovjetska Rusija izobražena in kultura in da vlada izven nje temna noč... V Rusiji imajo podzemsko železnico, ki je dolga 11 km. To železnico so dijaki srednjih šol kazali fruncoskemu pisatelju, iu ga uaivno spraševali, če imajo kuj takega v Parizu (kjer imajo tako železnico že 30 let in je dolga vsaj 150 km!). Neki dijak pa ie Gidu pripovedoval, da je učenje tujih jezikov za Ruse nepotrebno, ker se Rusija od buržujskih narodov nima ničesar več učiti. Ko je Gida obiskal vzorno taborišče v Arteku je neki njegov spremljevalec zapel pesem o vsem, kar je v Rusiji nastalo. V tej pesmi je slavil zid, ki je bil dograjen v 10 dneh, pa je že kazal ruzpokline. Spraševal je Gidea, če buržuj-ska kultura kaj takega zmore. Gide pravi, da je vzel glavo med diani in grenko razmišljal o sovjetski mladini. „Ruski komunisti so bolni", pravi Gide. ..!><»!r.i od nekega samozačaranja. Sami vase so zavervani, da samo »ni nekaj zmorejo in znajo. Nekdaj je ruski pisatelj Gogolj v svojih komedijah grajal ruskega človeka, ki je V »deželi pravičnosti in svobode" Francoski pisatelj Andre" Gide, ki je veljal za komunističnega pisatelja in je bil up tako-zvanih salonskih boljševikov, ki se ob udobno, sti in obilnosti življenja navdušujejo za rdeči raj, je nedavno obiskal sovjetsko Rusijo. Dolga leta je že prej z navdušenjem pisal o sovjetski Rusiji, ki ima edina srce in razume, vanje za ponižane in razžaljene. Navdšeuval je sebe in odlično pariško družbo za komunizem, ki edini bo odrešil svet po njegovem mnenju. Kakor je šel vesel, poln upanja v Rusijo, tako se je razočaran in užaljen vrnil nazaj. Svojemu razočaranju pa je kot resnicoljuben človek dal duška v knjigi: „Nazaj iz sovjetske Rusije!" Dnevno časopisje je že poročalo o '•srn, naj še naš list sporoči svojim čitateljem nekaj misli iz ajegove knjige, ki je vzbudila silno zanimanje posebno radi tega, ker jo je napisal človek, ki je res prepričan komunist in oboževalec sovjetske Rusije. »Dvomim," tako pravi pisatelj, „da bi bil v katerikoli drugi državi vključivši celo hitler-jansko Nemčijo, človeški duh manj svoboden, bolj poteptan, bolj teroriziran in bolj podjar-mljen kot v sovjetski Rusiji. Vsako duhovno živjenjo je tam nemogoče, ker je prepovedana vsaka kritika, ker je dovoljeno samo eno mnenje in je vse podvrženo trdi enoličnosti." Da so te besede resnične, kaže dogodek, ki ga je doživel v petrolejski čistilnici v Sukhu-mu. Tam je prebiral obvestila, ki so bila nabita na deski in namenjena za delavce. Čudil se je, da ta obvestila ničesar ne govore o Španiji, ki je bila prav takrat v središču zanima- Slika za legitimacijo najhitreje, najlepše in najceneje pri fotografu J U O - Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik). nja vsega sveta. Ko je zvečer njegov spremljevalec na banketu govoril navdušeno napit-nico na rdečo špansko ljudsko fronto, so mu navdušeno poskali, a razgovora, ki sledi navadno takim govorom ni bilo nobenega. Gide se je temu čudil, da ti ljudje niso imeli takrat še nobenega svojega mnenja o Španiji. V svoji knjigi pa pojasni to zadrego. „Vse javno mnenje je čakalo na uradno „Pravdo", da ona najprej vzame stališče do Španije. Dokler ta list ničesar ne prinese, ljudje ne smejo i-metj „svojega mnenja". Šele nekaj dni pozneje se je Pravda izrazila o Špauiji, nakar se je odprla poplava navdušenja za rdeče miličnike v Španiji." Ta duhovna sužnost, ko človek ne sme imeti svojih misli, ampak mora potrpežljivo čakati misli drugih, višjih, ki bodo potem njegove misli, je Gida najbolj potrla. V Rusiji je Gide postal odločen nasprotnik mogotca Stalina. V vsej svoji knjigi se bori proti njemu. Tako piše o njem: „V uradu, v tovarni sem videl Stalinovo sliko na steni. Vedno ista slika Stalina, kako sedi sredi svojih sodelavcev, se ogleduje po njih obrazih, ki mu nemo prikimavajo. Vedno le Stalin in vedno le na prvem mestu. Njegova slika visi povsod, celo v najrevnejših kočah. Ali je to ..oboževanje" ljubezen ali strah, na to ne vem odgovora. Vedno in povsod naletiš na ta obraz. V Rusiji se ne more govoriti o kakšni diktaturi proletarijata. To je brezsmiselno. V Rusiji obstoja diktatura enega samega človeka, torej prav to, čemur so se hoteli izogniti. Sovjetski režim je enostavno Stalin. To je vse." Gide opisuje nekaj svetlih strani sovjetske, ga režima, toda tudi te svetle strani zakrijejo temne sence drugih vtisov, ki so ga potrli. Videl je enakost, videl je tudi neznosno revščino, videl je bratstvo, toda istočasno je videl tudi nastajanje novega priviligiranega razreda. Da. videl je mali odsev enakosti in bratstva, toda svobode, te ni videl nikjer. Gidea je razočarala tudi sovjetska mladina. Kaj bo znjo? Kaj bo iz nje? Kaj bo iz mla- »GORENjht < zaverovan v sumega sebe, boljševiki pa njla-dino narovnost vzgajajo k tej samozaverovo-nosti. Tudi o buržujskeni duhu današnje Rusijo, ki kleče plazi pred tiranom Stalinom pripote-. duje Gide v svoji knjigi. Bil je v Stalinovem rojstuem kraju Gori. Hotel je poslati Stalimi zahvalno brzojavko za pogostitev. Ko je narekoval brzojav, ga je pri imenu Stalin poštni uradnik ustavil, češ, da to ne Ste ampak mora imeti kak okrasek n. pr. Stali" voditelj delavcev, gospodar držav in narodov. Temu se Francoz ni maral udati in brzojavka ni odšla. Na koncu knjige pa Gide obtožuje današnja Rusijo. „V vsakem oziru lahko govorim o popolnem neuspehu Leninove revolucije. A kogar Stalin ne razočara, gu mora razočarati m-ski človek, sovjetsko bitje. Duh je v sovjetski Rusiji že tako uklonjen, da se Rusi zatiranji sploh ne zavedajo več in se tudi novih zatiranj ne bodo zavedali več." Tako govori mož, ki ima pogum povedati resnico, ki je razgalil svojo razočarano dus<» in razkrinkal bajko o rdečem ruju. Moj odgovor, odgovor koroškega emigranta na napade in očitke ..Pohodu" dne 12. t. m. Čeprav nisem mislil odgovarjati na dopis iz Stražišča v ..Pohodu" z dne 12. t. m., mi gorostastnost očitkov politično-osebnega značaju ne da miru, da bi vsaj na kratko in v glavnem ne zavrnil neresnične trditve (da ne rabim drugih, krepkejših in 'jasnejših izrazov!) v „Pohodu": 1) Nikdar in nikomur nisem rekel da imam v Avstriji ogromna posestva, kakor trdi „Po-hod". — Pri predzadnji seji okrajnega kmetij" skega odbora je nekdo omenil, da sem tudi jaz kmet, da imam ali da bi imel tudi jaz posestvo (v Avstriji) in da kot kmet najbolje poznam današnjo kmečko bol in težkoče. Ker je izrazil razrešeni župan občine Stražišče, g. Križna^ tostvarno dvome, sem tembolj na tej seji povdaril, da sem resničen pravi kmet. Ne samo kmet po občutju v duhovnem in socialnem pogledu, ampak resničen, pravi kmet kateremu je zemlja sveta in kateri bi po stari- ših _ kakor jaz! — dobil v oddaljenosti tri do štiri ure od mesta v planinski legi le toliko zemlje, da bi na njej v skrajni sili v potu svojega obraza z delom lastnih rok preživel prav skromno sebe in družino. Ne smatram pa za prave kmete, za kmete po duhu in miselnosti, nekaterih velikih posestnikov v predmestju (Stražišče je več ali manj predmestje Kranja!) kateri so obenem trgovci in gostilničarji, kateri črpajo dohodke predvsem iz trgovskih in obrtniških obratov (ne iz kmetije), kateri tudi v povezanosti s celim obratom ne pridelujejo kruha s trdim delom lastnih rok na gruntu. Liberalno-kapi-talistično naziranje, ki je smatralo za najuglednejšega iu najbolj zaslužnega človeka onega posestnika, ki je imel čim več zemlje in čim več premoženja (veleposestniki, vele-kapitalisti. plemstvo), je v Evropi tudi hudo, hudo v zatonu. 2) Naj mi kmet (?) iz Stražišča in „Pohod" (list jugoslovenskih nacionalistov!), ki mi očita, da spadam tja, v Avstrijo in da odjedam več zmožnim slovenskim uradnikom kruha, verjame, da bi ne bilo zame — kakor menda za nobenegu koroškega Slovenca ne — v Jugoslaviji tako dobre službe, da bi zaradi nje zapustil svoj dom, čeprav b; mu ta nudil le najskromnejše preživljanje ako bi radi žrtev za Jugoslavijo v svetovni vojni in za časa plebiscita ne bil primoran, da zapusti svoj rodni dom. svojo Koroško in išče zavetje v državi, za katero je žrtvoval vse. svojo mladost, stariše in — bodočnost. Nikdar niso Korošci iskali pred plebiscitom in pred svetovno vojno kruha na Kranjskem oz. na jugu in ga tudi danes, kljub grozni krizi v Avstriji, ne iščejo, pač pa so Kranj« in Štajerci se stalno naseljevali na Koroškem, barantali z zemljo, ki je vsakemu Korošcu nekaj svetega, tako kot z vsakim drugim mrtvim blagom. (Naj mi Gorenjci oprostijo, da povem resnico!) To ravnanje, ta materialistična duhovna usmerjenost je bila tudi ugledu posameznih slovenskih priseljencev iz Kranjske na Koroškem silno v kvar in, ko so Nemci med Slovenci agitirali proti Jugoslaviji, so se najbolj in najbolj nspeŠno posluževali posameznih primerov materialistično -gospodarskega, materialistično-družabnega vedenja priseljen* slovenskih rojakov iz Kranjske. Tem je pač bila, ali iz trgovsko-spekulativnih razlogov ali iz prirojenega materialističnega gledanj« nu zemljo, zemlja le objekt izkoriščanja, ne pa živi del svete Božje prirode v kateri so živeli, se veselili in trpeli predniki, stariši. svojci in občestvo domače vasi. Dopisnikar, kmet (?) iz Stražišča in list jugoslovenskih nacionalistov „Pohod" pa naj mi nikar ne zameri, da se nisem pravočasno vrnil na Koroško v Avstrijo, pravočasno, ko bi si bil še lahko ustvaril eksistenco na kmetiji, dokler še ta ni bila več ali manj propadla, kajti P" najboljši volji se skoraj 10 let niti pokazati nisem smel doma radi svoječasnih terorističnih aktov za Jugoslavijo po navodilo iz Ljubljane! V Jugoslaviji pa je še danes par koroških emigrantov (okr. načelnik v ško-fji Loki, svetnik Kaki, dr. Mišic v Mariboru in drugi!), ki se še sedaj ne smejo v gotovih krajih Koroške pokazati, ako nočejo tvegati dejanskih napadov po neodgovornih elementih. 3) Ce sem pri dotični seji okrajnega kmetijskega odbora rekel, da tudi lahko grem do- Slike za legitimacije! Najlepše, najceneje in najhitreje dobite pri JUG, fotograf Kranj. (Sedaj nasproti tr<,rorlne Savnik) Opozarjam vse, ki imajo na prodaj razne kože kakor: svinjske, telečje in druge, da jih kupujem vedno po najvišji dnevni ceni, zato je v Vašem interesu, da pred prodajo kož veste kolika je cena. V cenah sem vedno konkurenčen, ker kože sam predelujem. — Sprejemam jih tudi v stroj. Leopold Zupan, usnjarna — Kranj (poleg Delavskega doma). Solze v božični noči Nekoč je bilo . . . Božično veselje je objelo ves svet. Lunu je plavala po sinjem nebu, pokritem z zlatimi zvezdicami. Tihota je objela vso naravo. Debel sneg je pokrival tla. Njegovi biserni kristali so se svetili kot diamant na kraljevskih krocsh. Bila je sveta noč. Okna hiš so se bleščala od mnogih lučk. ki hO gorele pri jaslicah v kotu. Vse družine so bile zbrane okrog svojih jaslic in se spominjale srečne noči, ko se je rodilo svetu Odrešenje. Vse je bilo praznično pričakovanje Kralju, ki bo to r.oč prišel z neba mod nas. uboge zemljane. Ta tihota ni dolgo vladala, Zvonovi so začeli radostno peti visoko pesem novorojenemu Detetu. Iz hiš so prihajuli ljudje in po gričih so zablestelc luči pobožnih ljudi, ki so se napotili v cerkev. Mesto je bilo zavito v blesteč odsev električnih luči. Ko smo Sli mimo oken, smo videli krasna božična drevesca z bujnim okraskom. pod njimi pu bogata darila za pridne otroke. V cerkvi sq pele orgle in pred oltarjem so duhovniki v zlatih oblačilih peli pesmi. Na stranskem oltarju so stale jaslice. Na stolpu je udarilo polnoč. Ubrani glasovi zvonov so oznanili v nočno tišino, da nam je rojen Kralj - Rešenik. Jaslice so zažarele v mavričnih barvah. S slame se nam je radostno smejalo božje Dete. Marija je pobožno klečala sv. Jožef je ljubeče gledal svojega Varovanca. Pastirci so prinašali Detetu darove. Nedolžne ovčice so radovedno gledale v jasli. Kravira in osliček sta ogrevala malegi. Kralja, ki se je rodil v ubožnem hlevcu, zapuščen mod ubogimi pastirci. Nad hlevčkom je blestela zvezda repatica in kazala svetu, kje je rojeno Odrešenje sveta. Angeli so plavali nad jaslicami in prepevali. ..Gloriu in excalfii Deo et in terra pax homi-nibus . . .'' Pred oltarjem se je. obrnil duhovnik k ljudstvu in /nklieal. „Slava Bogu na višavah m na zemlji mir ljudem ki so blago voljo." Mir naj zavlada med vami! Božično veselje naj se naseli v vaših dušah in domovih! Božje Dete naj napolni vaša srca z nebeško radostjo, da se boste dvignili s čistimi srci in jih poklonili v dar Jezusu. Hudobija naj se v teh svetili dneh umakne pravičnosti, sovraštvo ljube/ ni. napuh ponižnosti, nevera veri in čistost nuj se naseli v vaših dušah. Mir z vami v tej sveti noči, kajti Odrešenje nam je došlo z neba in odprlo vrata nebeškega rajal" /nova so /abučale orgle, Tajinstvenu svein melodija ,.Svetc noči" je zaorilu iz tisoč grl. ?.\\ plamen srčne vere je planite! iz oči vseh ljudi. Zaupljivo so se ozirali na jaslice s tiho željo, da bi jih Dete varovalo na poti življenja. Veselje je odsevalo t obrazov. Ko sem se ozrl po ljudeh. otroška radovednost je to bilu sem zagledal postarno ženico. Na obrau so se ji poznale ostre poteze skrbi in trpljenju. Njen obraz je bil čmerikuv. Kljub veselju vseh ljudi, je ostala žalostna v tej sveti noči. ko nam je Dete prineslo veselje od Očetu. Očj so bilo mokre in večkrat si je obrisala lice po katerem je nevidno polzela solza. Žalostno so je ozirala po jaslicah. Začudil sem se. Nisem si mogel misliti, da moro v sveti noči biti nu svetu kdo, ki je žalosten, k; ga ni zajelo božično veselje. V cerkvi je minulo. Množice so se vsule iz cerkve in hitele na svoje domove. Nebo je žarelo, luna je krmarila nad zvezdami in sneg se je biserno svetil. Ves svet je bil svatovsko okrašen, da bi dostojno sprejel svojega Kralja. Doma sem zaspal in sanjalo se mi je, da sem pastirček. Ovčko sem imel za vratom in pobožno sem stopal proti kamniti votlini, nnd katero je stala zvezda. Zagledal sem Marijo in Jožefu. Božje Dete sem pobožal. Odprlo je oči, se mi posmejalo in čudovita miloba je objela mojo dušo. Teduj sem v spanju zagledal žalostni obra/. starke. Njene solze so kupale na Deteta in O-močiic zlate kodre.... Zbudil sem se in vesolje je bilo okrog mene. Nekoč je bil sveti večer. Videl sem žalostno starko, a nisem vedel, zakaj niti na sveti večer ni vesela. Bil sem otrok. Sedaj vem, du so ljudje žalostni tudi nu sveti večer. Žalostni bodo tudi letos ... nk. ►GORENJEC« STRAN 5 raov na Koroško, evcnt. ludj za ..drvarju", sem to dejal v razumljivem, silnem ogorčenju z ozirom uu osebne nu|>ude Kri/.nurja iz Stražišča, na nupade. pred katerimi bo v bodoče znala ščititi z. vsem povdarkom državne in ba-novinske uradnike pri uradnem poslovanju tudi oblast. Sicer pa bi iz narodno političnih razlogov 9 ..Pohodu'. ..Jutru" itd. svetoval, da prenehajo s pokrenjeno polemiko, da ne bo treba obujati z navedbo krajev in imen še neprijetnej-Sih in bolestnejših reminiscenc iz polpretekle naše narodne in politične zgodovine. \Vernig Fran, kmet. referent. Tedenske novice KRANJ Kot kronisti poročamo, da se je dne 21. decembra vršila javna razprava proti g. Čolnarju. Prav zanimivo je bilo poslušati priče, ki so vedele povedati samo to, da se več ne spominjajo, kako je g. Maverju '.izginila v javnem lokalu denarnica. Prvi zapisnik pa se jo izgubil . . .!? G. Čolnar je bil oproščen. Možem kranjske fare. Mnogo nas je bilo v nedeljo dne 29. novembra v dvorani Ljudskega doma. Mnogo jih je prvo nedeljo pristopilo k obhajilni mizi in izpolnilo veliko obljubo, da hočejo postati apostoli evharistije. Možje, prvo navdušenje ne sme zamreti. Sami ste poklicali v življenje to veliko akcijo mož in prepričati moramo vse, da to ne bo v nas samih zamrlo ampak se pošilajlo in širilo po vsej fari. Morala pada. Očetje niso več opora in glava družine. Proč od cerkve — to mnenje gre danes med možmi kakor mogočen val, ki hoče preplaviti vse javno mnenje. Ta val moramo mi, možje, zaustaviti, ga zavrniti s svojim velikem delom v apostolatu Evharistije. Možje ponovno Vas kličemo na sestanek, katerega smo sklenili imeti zadnjo nedeljo v decembru to je dne 27. Sestanek se prične ob pol osmih zvečer. Vsak mož, ki še čuti katoliško, ki se zaveda kam drvi današnja družba, naj agitira v svoji okolici in naj pripelje s seboj' čimveč mož. Naša moška katoliška akcija naj postane mogočno delavna. Zato možje — na delo! BožiČnica Jugoslovanske strokovne zveze se bo vršila na sv. večer ob 9. uri v Ljudskem domu. Na sporedu je dvodejanka JVfojstra Križnika sv. večer" in obdarovanje članov. Vsi prijatelj vljudno vabljeni! Božičnica vojnih invalidov. 2e par let prireja Krajevna organizacija vojnih invalidov v Kranju svojim najbednejšim božičnico. Tudi letos je vodstvo trkalo na srca meščanov in zbralo mnogo lepih in koristnih daril. V nedeljo so se zbrali na Stari pošti. Predsednik g. Rangus, zlatur v Kranja je pozdravil vse navzoče, posebno podžupana g. Gorjanca, zastopnika' sreskega načelstva in zastopnika iz Ljubljane. Nad 60 je bilo obdarovancev, nekateri so prejeli blago, drugi pa živila. Ko je krajevnu organizacija zbirala po mestu te darove so nekateri pokazali, da znajo ceniti vojne žrtve in da radj pomagajo tudi tem bednim. Dobe se pa ljudje, ki so v izobilju pozabili na sirote, ki so trpele v vojni vihri za narod in sirote, ki so ostale brez varuha in roditelja. — Vso pohvalo za to veliko delo je pač zaslužil krdjevni odbor vojnih invalidov, ki se ni ustrašil truda, ne žrtev. Nov krojaški salon je otvoril mladi krojač g. Rogač Marjan, v Lajerjevi ulici št. 10. Vsi ki ga poznajo kot poštenega in vestnega rokodelca, mu žele mnogo uspeha! Poročila se je gdč. Mira Komatar, hčerka pok. profesorja Fr. Komatarja, z g. Fr. Mrakom elektrotehnikom iz Ljubljane. Mlademu paru iskreno čestitamo! Silvestrov večer. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos Prosvetno društvo priredilo za svoje člane in prijatelje Silvestrov večer. Lansko leto so bili vsi, ki so se udeležili tega večera prav zadovoljni. Program je bil dovolj pester. Poleg dobre pijače in okrepčil vsake vrste bo program na odru nekaj svojevrstnega. Ta ve. čer bo namreč krstna predstava nove enode-janske komedije, ki jo je nalašč za to priliko napisal naš znani igralec in režiser g. Trc-falt. V komediji bodo sodelovali taki igralci, da je uspeh zagotovljen. Naj izdamo za danes skrivnost, da bodo sodelovali poleg gdč. štir-nove še gg. Ham, Tomaž Ogrizek, Eržen, Pod-javoršek, Cegnar in avtor sam. Naši pevci nam bodo krajšali zudn.je ure starega leta s petjem, dočim nam bo orkester godel prijetne melodije. Ker se obeta velika udeležba, zlosti še z ozirom no novo komedijo, svetujemo občinstvo dn si čimpreje rezervira mize pri g. Karlu Eržen n v Ljudskem domu. odnosno v Tiskovnem društvu. PREDDVOR Igra. ..Micki je treba moža", je naslov najnovejši veseloigri, ki jo uprizori /prosvetno društvo na Silvestrov večer poleg drugegu sporeda, kjer se bo vsak luhko pošteno nasmejal. SELCA Igra. \ nedeljo, dne 27. XII. 1936. gotovo obiščete Krekov dom, kjer boste gledali prelepo vsebinsko resno in globoko tri dejansko drumo Stiimondski župan. Povsod, kjer so jo /e igrali, je imela velik uspeh, isto bo tudi pri nas, saj se nanjo skrbno pripravljajo najboljši naši igralci. Režira g. Tonče Kop-čavar. Božičnica, Po prvem veselju, ki so ga doživeli otroci v Domu na Miklavžev večer, je v nedeljo doletelo veliko in prijetno presenečenje ubožne otroke selške narodne šole. Po zaslugi učiteljstva, Krajevnega šolskega odbora in dobrih src, je vodstvo šole priredilo otrokom božičnico, ki je prav lepo uspela, v prav posebno veselje tistih otrok, ki so bili obdarovani z blagom za oblekce. Prav je, da na ta način tudi šola pomagu lajšati veliko bedo, pomaga rešiti starše največjih skrbi, kak") bodo oblekli svoje otroke. BREZJE Igra. Prosvetno društvo priredi nu praznik sv. Štefana ob pol 3. uri popoldne v samostanski dvorani prelepo Koblerjevo dramo „Bele vrtnice". Ker je bilo pred leti občinstvo s to dramo zelo zadovoljno, zato se je društvo odločilo, da se z njo letos zopet pokaže na odru. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. Sodišče je razsodilo. Dopis pod tem naslovom, ki ga je pred nedavnim objavil „Gore-njec", je vzbudil na Brezjah veliko ogorčenje. Mi ne moremo pomagati in prav žal nam je, da se godi taka „krivica" društvu, ki uživa celo državno podporo. Kar je res, je pa res! To je smo malenkostno zadoščenje za prestane krivice in preganjanja. Upamo, da bo to prizadete spametovalo in nam ne bodo več vsiljevali društva, ki na Brezje ne spada! Občni zbor »Sadjarske in vrtnarske podružnice" na Brezjah se je vršil v nedeljo 20. t. m* v samostanski dvorani. Tu so podali naši delavni možje in fantje obračun o svojem letošnjem jako uspelem gospodarjenju. Agilnemu društvu želimo še mnogo lepih uspehov! HI A L I OGLASI Za vsako oesedo v malih oglasili .se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Odda se v najem radi odpotovanja. s februarjem ali marcem dvosobno stanovanje na Primskovem ob banovinski cesti. Poleg tega se odda še eno dvosobno stanovanje z večjim vrtom, pripravno posebno za vpokojenca ali državnega nameščenca, ki bi se v prostem času rad bavil z vrtom. Naslov v upravi lista. Odda se dvosobno stanovanje z vsemi pritik-linami na periferiji mesta. Naslov v upravi. Ugodno se proda v Stražišču nova tristanovanj-ska hiša. Naslov v upravi. Odda se takoj v najem že nad 30 let obstoječi fotografski atelje v prometnem letoviščar-skem mestu na Gorenjskem. Prostori so uporabni tudi za kako drugo obrt. Ponudbe je nasloviti na upravo pod šifro ..Letovišče". Ugodno! Platina broša s briljanti „Ocasion". B. Rangus, zlutar, Krunj. VINA iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Veselo božične praznike in blagoslovljeno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem Kristančič Ana Kranj, pri farni cerkvi Priporočam se tudi za nadaljno>it. Na zalogi imam vedno vsakovrstne tople čevlje, copate, nogavice, moško in žensko perilo itd. Philips radio Vas ( ; mora zadovoljiti! ?te si bogato zalogo! Lvtw nizke - dolgoročna odplačila od Din 90*-mesečno dalje, B. ŠINKOVEC KRANJ, Prešernova ulica 2 Naznanilo! Vsemu občinstvu vljudno sporočam, da bom s 1. januarjem preselil svojo tapetniško delavnico iz Stare pošte v hišo g« Sipica Na skali št 5* Na zalogi bom imel vse tapetniške izdelke kakor modroce, otomane, kouch divane itd, po najnižji ceni. Ogled vseh mojih izdelkov je brez-obvezen za nakup in opozarjam cenj. občinstvo, da si pred nakupom tapetniških izdelkov ogleda moje izdelke in se prepriča v ceni in kvaliteti. Vsem, ki so mi stali do sedaj ob strani in bili moji odjemalci sc jim tem potom zahvaljujem in se vsem tudi v bodoče priporočam. BERNARD MAKS, tapetnik KRANJ — Na skali št. 5. «at «aS ^ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem D. Franko manufakt, galanterija in modna trgovina Tržlc. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem in naročnikom Maks Bernard tapetnik — KRANJ Ženini In nevest« I Tudi Vi se boste ke-sali če se ne boste fotografirali na tako slavnosten dan, ker lepa fotografija Vam bo najdražji spomin, katero dobite pri JUG, fotograf, Kranj, (Sedaj nasproti trgovine Savnlk). Vsem cenj. odjemalcem želi vesel Božič, in srečno novo leto Janez Verdir mesar in prekajevalec Tr*l6, Te), int. št 1. Zares dobre ure kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš nnjsolidnejše le pri zlatar In sodni cenilec v Kranj-u Istotam se strokovno in pod garancijo izvrše vsa popravila ali v novo predela vsa zlatnina, srebrninn, ure i.t.d. STKAN * Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno, blagoslovljeno NOVO LETO Hranilnica in posojilnica v Kranju, Ljudski dom P Vsem cenjenim odjemalcem želimo blagoslovljene božične praznike, Srečno in veselo novo leto 1937 zahvaljujemo se za nam v starem letu izkazano zaupanje in naklonjenost ter se priporočamo tudi v Novem letu. Zagotavljamo Vas vsestransko najboljše postrežbe z nizkimi cenami Trgovina z železnino MAJDIČ „MERKUR" KRANJ. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem Jug Frane fotograf KRANJ (Sedaj nasproti trgovine Savnik) I ANKO PERČ1Č ... 4 čevljar 4 Rupa30 pri Kranju ' želi vsem poslovnim prijateljem in cenj. naročnikom vesele božične praznike ter srečno novo leto. i Priporočam se za nadaljno naklo- j njenost. \ Tvrdka M. Kanduč nasL S. Brinovec želi vsem svojim cenj. odjemalcem prav vesele božične praznike in srečno blagoslova polno novo leto ter se ob enem priporoča za nadaljni nakup vsakovrstnega galanterijskega blaga v lepi izbiri, katerega bode tudi v naprej nudila res po skrajno nizkih cenah. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom, odjemalcem in prijateljem Franc Perčič mizarstvo Rupa pri Kranju Vsem cenj. naročnikom želi vesele praznike in srečno novo leto Franc Skodlar lesar Gorenje 1 pri Kranju. Vesele božične praznike in blagoslova polno novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem Josip Lakner gostilna in trgovina Kokrica pri Kranju Vsem odjemalcem želi srečne in blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto urij Polak strojno mizarstvo, Kranj i „IL1RI)A" ' Kranj, Glavni trg želi vsem vesele božične praznike ter uspeha polno novo leto. Tvrdka J. KN1F1C TISKOVNO DRUŠTVO V KRANJU r.z.zo.z. želi vsem blagoslovljen Božič in srečno Novo leto. 111 Blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem Usnjarska in čevljarska zadruga RUNO" II r. z. z o. z. v Tržiču. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem Terčon Albin delikatese-špecerija tovarna vsakovrstne žime $ { BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN > SREČNO NOVO LETO želi vsem cenj. t odjemalcem KOKALJ JANKO ! mesar ZALOG-GOLNIK t i Vrtnarstvo j SUŠNIK FRANC ) želi vsem cenj. odjemalcem VESELE J PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO t Priporočam se za nadaljno naklonjenost } Vesele praznike in srečno novo leto želi J tvrdka M. Češenj trgovina z lesenimi potrebščinami KRANJ lelef. 70. želi vsem svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem ter naročnikom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Vsem se toplo priporoča v prihodnjem letu. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim gostom in prijateljem Janko Uranič Gostilna RETNJE 17 p. Križe Za praznike bom točil čez ulico po znižani ceni. Vedno imam na zalogi najboljša vina, zato se vsem toplo priporočam za obisk. Vsem obiskovalcem moje trgovine j želim vesele božične praznike | ter srečno novo leto Miha Osredkar manafakturna trgovina Kranj, GL trg. Vsem se toplo priporočam za prih. leto. «GORENJEO i Zadružna gospodarska banka d.d. Ljubljana podružnica v KRANJU ieli vsem svojim p. t. poslovnim prijateljem BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in uspešno poslovno leto 1937 in se priporoia %a vse bančne posle. * STRAN 7 Buffet pri »Stankotu Kapušinu" v Kranju vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenj. gostom. — Kdor želi za praznike dobro vino na dom, naj se oglasi v mojem bifetu. Vsem članom in našim prijateljem želimo blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Kmetij, okrajna zadruga, Kranj Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem v vseh podružnicah Mlekarska zadruga (skupni obrat) NAKLO pri KRANJU Vsem našim cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto * in se za nadaljno naklonjenost priporočamo Andrej Ogrizek prva kranjska pletilnica JHinka Ogrizek trgovina galanterije, modnih pletenin, ročnih del. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka Logar & Kalan naslednik SREČKO VIDMAR, manufaklura, KRANJ Vsem p. t. poslovnim prijateljem in cenj. občinstvu želi vesele božične praznike in srečno novo leto R Batistič Stražišče — Kranj Pripominjam, da kupujem vse vrst kože po najvišji dnevni ceni! Zahvaljujem se vsem prijateljem, znancem ter vsem ostalim, ki so me podprli ob otvoritvi moje trgovine ter me skozi vse leto pridno obiskovali. Vsem želim prav vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. HINKO PODJAVORŠEK modna trgovina — KRANJ — pri farni cerkvi. Srečno! HLEBŠ steklarstvo, Kranj Vesele božične praznike in srečno novo želi vsem Zaplotnik Franc gostilničar in trgovec z usnjem KRIŽE na Gorenjskem Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Kovač Marija špec. trg. in trgovina z deželnimi pridelki TRŽIČ Avtobusno podjetje J. GORIČAN, Tržič želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto ter se v novem letu priporoča vsem društvom, družbam za autobusne izlete v tu in inozemstvo. ANTON BELHAR mesar in prekajevalec — Tržič želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem in se nadalje vdano priporoča. Vsem sorodnikom, prijateljem in odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Lovro Benedičič, Čevljar Ševlje 8 pri Selcah Izdelujem vse vrste čevljev in škornjev. Pridite, naročite in prepričali se boste. Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi špecerija Anton Vreček POZOR! V zalogi imam vedno sveže blago — meljem Vam tudi kavo na posebnem električnem mlinu v poljubni debelosti - tudi za turško kavo. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem Jenko Alojzij dežnikar - KRANJ Povečane slike izvršuje najlepše in najcenejše fotograf - JUG - Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik) Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi modni salon OROSEL Kranj, Tavčarjeva ul. 5. Prav zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Rekar Ivan špecerlja-koloiiiale, dežil. pridelki Kranj ter se priporoča tudi za nadaljni odjem raznega vedno svežega špecerijskega blaga. Zmerne cene, dobro blago, dobra postrežbf! Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem Pavla Rabič, Kranj (v Kocbekovi hiši) in se v bodoče vsem toplo priporoča. j^¡jg^aagaswiWS8WBgwiiswsBWBSs>^ Blagoslovljene praznike in srečno Novo leto želiva vsem cenj. odjemalcem Ivanka in Nace Kokalj gostilna pri Matičku, Kranj Za praznik« bom točil najboljša vina. Vesel božič in srečo v Novem letu želi Kovina železnina-KRANJ Pogačnik Janko trgovina z mešanim blagom —- KRANJ želi vsem VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ter se priporoča za na-daljni cenj. obisk. Hote! Jelen (hotelir Wand Rud.) Vsem cenj. odjemalcem želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter prav srečno in zadovoljno NOVO LETO Manufakturna trgovina M. K o h l - Kranj Priznano najlepša izbira. - Skrajno solidne cene. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem GORJANC FRANC - KRANJ veletrgovina z lesom in deželnimi pridelki. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ZABRET IVAN opekarna in lesna trgovina BOBOVK pri KRAN|U [želi svojim gostom in znancem VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO! Vsem cenjenim odjemalcem iz mesta in. okolice želim VESELE PRAZNIKE in1 SREČNO NOVO LETO IVAN BITENC ključavničar in trg. s kolesi, Vidovdan-) ska cesta (poleg gimnazije) — KRANJ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Rakove Rudolf trg. z usnjem KRANJ Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Lekarna M. Rauh Kranj, - Mestni trg BLAUOSLOVUENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem in naročnikom SMOLEJ ALOJZIJ klepar — KRANJ Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem M. Bučar pekarija - Kranj Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in obiskovalcem Franc Brulc gostilničar - KRANJ Vesel božič in srečno novo leto želi vsem gostilna JoStar KRANJ Vsem cenjenim odjemalcem želim vesele praznike in srečno novo leto Miha Osterman prekajevalstvo - KRANJ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi FRANC Š1NK slaščičarna in svečama — KRANJ Gostilna pri Zorcu ANTONIJA KUMER 1 želi svojim gostom in znancem j vesele božične praznike in i srečno novo leto! i 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem VINKO OSELJI pečar — KRANJ, Glavni trg 18. i Prav vesele J BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno, blago- j slovljeno NOVO LETO želi vsem # i « l ! t t Vesel božič in srečno novo leto J želi naročnikom in odjemalcem j VIKTOR TONEJC j tapetnik — Kranj ' svojim odjemalcem Hlbln Jazbec konfekcijska trgovina v Kranju Z« uredništvo in izdajatelja odgovarja Kuri Eržen v Kranju. Vesele božične praznike in srečno f \ * novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem manufakturna trgovina Arnšek Peter, Kranj Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.