Po5tnina plačana v gotovini.
Leto LXVII., št. 62
Ljubljana, petek 16. marca 1934
Cena Din
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemfii nedelje in praznike. — Inaerati do 30 pctit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8.-, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, in s era trii davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIMVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5
Ttlefon it. 3122. 3123, £124, 3125 in 2126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon Št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon «t. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
LJUBLJANSKO OBČINSKO GOSPODARSTVO
Odobritev proračunov občinskih podjetij ter računskega zaključka
za 1. I932
343.000 za eno leto, izdatki zanjo pa znašajo 330.000 za eno leto. zaradi tega je gotovo, da v tem pogledu ne bo nobenih pasiv. Nadalje je določena ureditev Gradu. Tivolskega gradu. Šišenskega vrha. za kar pri* pravlja načrte mojster Plečnik, nadalje razširjenje prometnih zve/.
Kar se tiče tramvaja, je treba poudariti, da je v začetku vsaka prometna naprava pasivna, saj je bil tudi prvotni ljubljanski tramvaj dolgo let pasiven, dokler se ni frekvenca tako povečala, da je tvrdka Siemens pokrila 7. dobički vso zgubo in amortizirala skoro vso napravo.
Med nadaljnjimi predvidenimi deli so Dečji dom. Aleksandrov dom. dom /a mestno kolonijo, nabava mestnega posestva, ki bo služil kot ekonomija za mestna zavetišča, razširjenje obstoječih zavetišč, poklicna posvetovalnica, nova tr/nica. nov mo2 -
strat, društveni domovi, razširjenje parkov. Mestni log bo    za    bodočnost Ljubljane ogromnega    pomena.   Ljubljana bo kmalu štela z  inkorporacijo  100 000 prebivalcev. Okoli takega  mesta mora biti zelen pas Mojster   Plečnik   *e   priprav1ja   načrte za olepšavo in ureditev  Mestnega  loga. ki je bil  biser  že   v   prejšnjem   stoletju. Mačrt imamo torej nc samo za pet let. nego za več Olajšali smo našim naslednikom delo. ker bodo našli načrte in deloma tudi proračune Ko je prišla kriza, nismo vrgli puške v koruzo, nego šli srno na delo / vso vnemo, da pomagamo prebivalstvu. Rešili smo stanovanjsko bedo ter omilili gospodarsko kri/" in brezposelnost, čeprav je nismo mogli od praviti. Za mnogo milijonov javnih del nno izvršili in   tako  dali   rud:  mnoe'm potre^ nim dela.
Zupanova pojasnila je občinski svet sprr
tel / živahnim odobravanjem
Seja senata
Zahvala belgijskega poslanika — Verifikacija spornih mandatov — Proračunska razprava se bo pričela v torek
Ljubljana. 16. marca.
V<eraj ;vo;*ol4ne je ljubljanski občinski svet nadaljeval proračunsko razpravo ter soglasn<> oiobri! vse proračune mestnih podjetij. Nazadnje je bil sogrlasno odobren ru ;i računski zaključek za 1. 19&2. O razpravi, ki je trajala do 22. ure, je poročalo že današnje »Jutro«. Posnemamo iz nekaterih govorov samo važnejše podrobnosti o splošnih mestnih zadevah
V svojem poročilu
0 računskem zaključku
za 1. 1932
je poročevalk tiuanCnega odseka občinski svetnik Ivan Tavčar izjavil med drugim:
Računski zaključek podaja pri vseh postavkah primerjavo proračunsko predpisane in dejansko izplačane ali pa prejete vsote in slednjič še primerjavo, v koliko je ta vsota višja ali nižja v primeri s proračunom, če pregle-lamo računske zaključke od 1 1do vštetega 1. 1932., morama ugotoviti  naslednje  končne uspehe:
Za 1 1928 primanjkljaj 622 182 Din. za I. 1929. primanjkljaj 1.670.972 Din, skupni primanjkljaj za ti dve leti 2,293.154 Din. Za 1. 1930 prebitek 2,143.762 Din, za 1. 1931 prebitek 2.275.7S." Din in za 1932 prebitek 1,297.338 Din, skupni prebitek za ta tri leta 5,716.886 Din. Primanjkljaj v 1. 1928 in 1929 je deloma posledica ne všečnih razmer, deloma pa tudi preoptimističnih kalkulacij Pozabiti se tudi ne sme. da je bil proračun za 1. 1929 šele v avgustu potrjen in še tedaj čisto mehanično skrčen za skoro 4 milijone Din. Končoa bilanca aktivnih in pasivnih zaostankov proraču-nanih zneskov za 1. 1932 pa kaže našle 1-nji uspeh;
1 Aktivni zaostanek 4.201.873 Din. 2. Pasivni zaostanek 661.302 Din. Torej  razpoložljiva aktiva ob koncu !.
3,540.571 Din. če se upošteva, da ie mestna občina izplačala v 1. 1932 iz rednih, v proračunu nepredvidenih dohodkov za obnovo magistratnega poslopja 272.212 Din, za regulacijo Ljubljanice 1,205.944 ličarjev, za mehanizacijo cestne oskrbe Din 185.000. za nakup Vrhovčevega sveta 74.625 Din in za zgradbo nove šole v svetokri-škem okraju 117.000 Din, skupaj 1,553.0S4 Din. ter na račun prihrankov iz prejšnjih !et 418.065 Din, skupaj torej 1,971.150 dinarjev, bi bil uspeh zelo razveseljiv, ee bi bil ves gornji znesek sedaj dejansko na razpolago in če ne bi imeli močnih proti-teriatev.
Pospeševanje tujskega prometa
r'odžupan    prot. J a r c, ki se jt Ludi gJasil k besedi, je o načrtih mestne uprave za  povzdigo tujskega prometa izjavil:
Za pospeševanje tujskega prometa je v proračunu vnesena postavka 70.000 Din. Tujski promet je v dravski banovini in posebno v Ljubljani kljub krizi narastel Ln ni padel. L. 1929 je bilo v Ljubljani 52.000 tujcev, od teh približno ena tretjina inozemcev, v letih 1930 in 1931 pa 59.000, v 1. 1932 55.000 in v 1. 1933 75.000 tujcev, brez sokolskih zletnikov pa nad 55.000 tujcev s 150.000 prenočninami. če je vsak tujec potrošil vsak dan le 100 Din. je znašal prirastek vsled tujskega prometa za 1.50U.OO0 Din. Iz inozemske statistike izhaja, da je tujski promet vrgel lani Jugoslaviji   350 milijonov.
Tujsko-prometni odsek mesta Ljubljane ima za pospeševanje in oživljenje tujskega prometa pripravljenih več načrtov. V poletnih mesecih ter ob nedeljah in praznikih je mesto precej mrtvo. Zato so za letos v načrtu promenado i koncerti, pre.istave in gledališ-ke igre na prostem, obenem pa se namerava prirediti velik pevski festival pod naslovom »Dnevi slovanske glasbe, slovanske pesmi in slovanskih plesov«, To bi bila prireditev svetske-sa slovesa, na katero bi povabili tudi ino-zemce
Nadalje bi bilo potrebno sestaviti mestno statistiko in izdati statistični priročnik. »Mestna kronika«, katere prva številka je že izšla, je našla priznanje po vsem s^t-tu. Tako je župan prejel pismo pariškega župana, ki izraža priznanje za lepo edi-jo. Mnogo dopisov s polnimi priznanji je lospelo tudi iz raznih angleških in nem--<ih mest.
Oživotvoriti moramo tudi idejo mestnega muzeja Doslej ni bilo primernega prostora,  sedaj   pa   bo  banovina prepustila,
• 3nosno prodala mestu Auerspergovo palačo, v kateri je 25 velikih sob za name-
rivani ljubljanski muzej. Kulturni odsek, <\ ima to zadevo v rokah, ima v nacrtu umetno-orrtni muzej ln sodobni muzej. Nadalje hoče centralizirati vse arhive, ki *e nahajajo v raznih krajih v Ljubljan: N'arodnem muzeju.
Kulturni odsek bo skušal tudi cim več
• 'jpirati   umetnost  in  umetnike. Mesto iubljana  bo  vsako leto zgradilo po par -. Mpjev za umetnike in s postavko 40.0A0 liu, ki je v proračunu, namerava podpi-
- it i umetnike na ta način, da odkupi od njih umetnine.
Mestna občina mora tudi več poskrbeti za sport, posebno za lahko atletiko. Dobro bi bilo, če bi so ustanovil poseben referat za telesno vzgojo.
Narlalje je govornik omenjal, da .»ropa-dajo pri Sv. Krištofu najlepši spomeniki. Treba ho posebno paziti na bolj važne in pomembne spomenike in jih zaščititi. Naš veliki mojster prof. arh. Plečnik se pritožuje, kako uničujejo njegova dela vandalske roke Zato je treba pozvati javnost, naj sama zaščiti, kar je najlepšega v našem mestu, slavna dela. ki jih je izvršil umetnik sekularnega značaja.
Za naše umetnike
Obe. svetnik dr. š u b i c je poudarjal, da je za upodabljajoče umetnike prav po mačehovsko poskrbljeno v proračunu. Lani je banska uprava votirala za nakup umetnin 40.000 Din, mestna občina pa Din 25.000, dočim je mestna občina ta kredit popolnoma izčrpala, je banska uprava svojega samo v iznosu 10 odstotkov, tako da so dobili umetniki od obeh javnih uprav samo 29.000 Din. V dravski banovini je 30 odstotkov likovnih umetnikov, ki imajo stalne plače, 70 odstotkov pa jih je navezanih zgolj na zaslužek svojih rok. Po njihovi statistiki je bilo lani prodanih ^a 300.000 Din umetnin, od česar odpade povprečno le 6000 Din na enega samega umetnika. Vsota 25.000 Din, določena v letošnjem proračunu za naše umetnike, je nezadostna, zaradi česar naj občinski svet ta znesek zviša iz občinskega obratnega kapitala vsaj do višine 100.000 Din.
Nadalje je govornik poudarjal nujno potrebo regulacije muzejskega trga. kjer kaže Vaivazor že nad 30 let na njegov zanemarjen kot z napol porušenimi lopami Izposluje naj se tudi pri banski upravi, da čimprej odpravi razpadajoče barake na parceli ob Bleivveisovi cesti, v katerih so gledališke delavnice.
Proračunsko   razprav^  je zaključil
župan dr. Puc
ki je reagiral na razne predloge in kriti ke, izrečene v teku razprave. Pri tej priliki je očrtal tudi investicijski program ljubljanske občine za bodoča leta. Med drugim je izjavil, da je bila proračunska debata v splošnem stvarna V ostalem je kot župan hvaležen za važne pobude, izrečene v občinskem svetu. Izrečenih je bi lo mnogo upravičenih želja, vendar pa o splošnem Občinskem gospodarstvu ni bila izrečena kaka usodepolna kritika, ker se je kritika gibala v jako omejenih mejah in je bila mnogokrat izrečena pohvala.
Proti davčni politiki občinske upravt ni bilo kritike, ako se izvzamejo trošavi ne. kajti v resnici se je
davčna politika
gibala v uajskromnejših mejah in so občinska davčna bremena padla, če je danes davkoplačevalec preobremenjen, ni zaradi občinskih davkov, ampak zato, ker so na-rastle banovinske in državne davščine. Po lemika se je vršila okrog občinske trošarine, brez katere pa bi danes ne mogli izhajati. Vse postavke trošarinske tarife pa so vendar tako preračunane, da ne morejo vplivati na podražitev konzumnih predmetov, ker jih morajo po večini nositi producenti. Le v nekaj primerih je izjema
Občinska trošarina
v Ljubljani je manjša kakor v Zagrebu, Beogradu ali drugod. Podeželsko prebivalstvo sicer želi, da bi se vse trošarine in užitnine odpravile, vendar pa bi bilo to neupravičeno, ker ima ljubljanska okolica največji dobitek od mesta, saj je zemljiška renta v okolici znatno višja kakor drugod, če vzamemo samo za primer cene mleka, vidimo, da stane v Ljubljani liter mleka 2 do 2.25 Din. nedavno pa smo čuii na mlekarski anketi v Mariboru, da se bore kmetje pri prodaji mleka v zadruge za ceno 1 Din od litra. Tista trošarina, &\ obremenjuje mleko v Ljubljani, ne more priti v poštev. To velja tudi za celo vrsto drugih takih stvari. Upoštevati moramo tudi interese industrije in obrti Dočim želr naši producenti, da se ohrani zaščitni pas mesta, je znano, da so okoliški obrtniki proti uvoznimi. Če pa imamo interes, da ščitimo domače producente čevljev, perila itd., moramo na drugi strani upoštevati, da ne smeano našega mesta zapreti s kitajskim zidom, ker bi zadeli v tem primeru na represalije v drugih mestih. Zato ni mogoče kreniti popolnoma na desno ali levo. ampak si je trefta izbirati srednjo pot.
O gospodarski politiki
tudi ni bilo hude kritike, marveč je bila izrečena celo pohvala, da sta mestno gospodarstvo in uprava dobri. V kolikor presegajo pri mestnih stanovanjskih hišah stro&ki dohodke. Je treba na drugi strani upoštevati, da bodo te hiše postale čez leta popolna last občine.
Prav tako ni bilo nobene kritike o šolstvu in kulturni politiki. Glede Šolstva Je bila izrečena v toliko, da ha—p premalo šolskih poslopij. Tega se
zavedamo in imamo izdelan program, ven-dare pa ni krivda sedanje občinske uprave, če nimamo zadosti šolskih poslopij, temveč nadzorstvene oblasti, ki je preprečil svojčas graditev novih. L. 1926. se je v času gerentskega sveta postavil veliki župan na stališče, da je nedopustno graditi nove šole, češ, da za enkrat obstoječa šolska poslopja še zadoščajo. Ko Je leta 192S prišla na magistrat sedanja občinska uprava, ni bilo mogoče več izvesti načrtov, ker je bila občina že preobremenjena z drugimi zadevami. Vendar pa se je tudi za šolstvo marsikaj storilo, šolska poslopja so bila zanemarjena, inventar slab, učil ni bilo. Vse to se je popravilo in obnovilo, tako da je lani šolsko nadzorstvo ugotovilo, da so naše šole v zadovoljivem stanju.
Stanovanjska politika je mnogo odpomogla strašni stanovanjski krizi, ko so magistrat oblegali brezstano-vanjci prav tako, kakor danes brezposelni Važna je tudi druga naloga, ki jo je izpol-njavala mestna občina v zvezi s stanovanjsko politiko. Občinska uprava mora voditi boj proti spekulaciji s tereni in stavbami. Sedanja občinska uprava je nakupila precej zemljišč, zlasti v severnem delu mesta, in morda bi jih še več, Ce bi ne nastale ovire v občinski upravi sami. še danes obžalujem, ker občina ni kupila stavbišča, na katerem je sedaj takozvani Dukičev blok. Občina je držala spekulacijo pri tleh predvsem z najemninami za svoja stanovanja, z nakupom terena in z davščino na prirastkarino. Ta davščina se čestokrat napada, vendar pa je povsod rodila dobre sadove, ker je služila kot regulator cen. Marsikdaj se zamenjuje dav ščina na prenos nepremičnin s prirastkarino. Prva je fiskalnega značaja, prirast-karina pa je splošno-socijalnega.
Socijalno podpiranje
se vrši smotreno na podlagi Informacij.
Podpore se razdeljuje korektno in pravilno. Uradniki so pod kontrolo sociarao-političnega odseka in zlorabe niso mogoče. Nasprotno je pohvaliti uradništvo socialno-političnega urada ter mu gre zahvala za njegovo požrtvovalno delo.
Za zdravstveno politiko je izdelan obširen program in bo imel zdravstveni odsek priliko baviti se z njim. Vseh obsežnih nalog pa ni mogoče hitro resiti, ker ni na razpolago dovolj sredstev. Zdravstveno stanje našega prebivalstva je zado~ voljivo in danes je število rekrutov v ljub Ijanski občini sorazmerno večje kakor pa v vsaki drug? občini v dravski banovini, dočim je bilo že pred 20 leti še popolnoma na sprotno. To dokazuje, da je naša zdravstvena politika prava.
Naša tržna politika se v naši javnost; Cesto graja neupravičeno. Res je, da smo v težkem položaju glede tržišča samega, stojnic, itd. To je resna naloga, ki jo bo treba rešiti, vendar pa je doslej ni bilo mogoče, ker regulacija Ljubljanice še ni izvršena in ker nam je še vedno napoti Mahro-va hiša. Na drugi strani pa naš trg ni samo dobro oskrbovan z domačimi pridelki, ampak tudi od zunaj. Kar se tiče cen, je res, da so v ljubljanskem mestu nekoliko višje kakor drugod, vendar pa razlika ni bogve kako velika.
Župan dr. Puc je nadaljeval svoja pojasnila o delu sedanje občinske uprave na gradbenem področju in poudarja, da se je pod sedanjo občinsko upravo izvršil večji del regulacije Ljubljanice. Nadalje je naštel celo vrsto raznih gradbenih del. regulacije ulic, cest. kanalizacije itd.
Glede na predlog obe. svetnika Turka, naj občinska uprava napravi
program za občinska dela
vsaj za pet let naprej, je poudaril župan dr. Puc: Ko je sedanja občinska uprava nastopila, je imela v programu popravljanje zanemarjenih cest, povečanje elektrar" ne. plinarne, kanalizacije, regulacijo Ljubljanice in razširjenje tramvaja. Stroški za ta dela so znašali nad 100 milijonov. Nismo upali, da bomo mogli izvršiti ta dela. vendar pa smo našli potrebna sredstva in jih >koro vsa izvršili. Izvedli smo šc mnogo drugih stvari. Na ta način je dala občinska uprava mnogo dela brezposelnim in tudi zelo omilila stanovanjsko bedo. Naš nadaljnji program je tudi že napravljen in skoro vsi načrti že pripravljeni. Tako so v načrtu nove šole v Vodmatu in šentpeter* skem okraju, povečanje Sol na Zoisovem grabnu in na Barju, gospodarski in kmetijski tečaji, skrb za živinorejo, nov gasilski dom. nov način alarmiranja gasilstva in prebivalstva v primerih požarov in plinskih napadov, kar bi stalo 900.000 Din. Letos ni mogoče tega načrta izvršiti, ker ni sredstev. Glede obrambe proti plinom se je že ustanovila organizacija, ki na tihem marljivo deluje. Reševalna služba se zboljšuje 2 vsakim dnem. Nadalje ie v načrtu ustanovitev mrtvaške veže. pospeševanje tujskega prometa itd. »Mestna kronika« ima že danes 2900 naročnikov rn inseratov, skupaj za Din
Beograd, 16. marca. p. Senat je imei danes dopoldne sejo pod predsedstvom podpedsednika g. dr. Miroslava Ploja- Po odobrenem zapisniku je predsednik sporočil, da so senatu predložene v odobritev štiri mednarodne konvencije, o katerih ie senatski odbor podal svoje poročilo in pridejo na dnevni red prihodnje seje. Konvencije se nanašajo na naknadni trgovinski sporazum z Italijo, in Nemčije, na sporazum z Grčijo glede letalstva in na mednarodni sporazum o telekomunikacijah Pred prehodom na dnevni red je predsednik prečita! pismo belgijskega poslanika, ki se v imenu svoje vlade zahvaljuje senatu za izraze sožalja o priliki smrti belgijskega kralja Alberta.
Sledilo je poročilo verifikacijskega odbora glede osporavanja mandatov senatorjev Miče Mićića in dr. Vidako-
\ ica, ker zavzemata se vedno županski mesti. Glede senatorja Mićića, ka »t župan v Smederevu, je verifikactjski odbor mnenja, da o« ni izvoljen, ma-r-več imenovan in da zaradi tega njegov mandat ne more biti sporen. Senat %e je z večino glasov pridružil temu nazt-ranju. Senator dr. Vidaković, ki je bil župan Dubrovnika, je med tem podal ostavko na svoj Županski položaj, zaradi česar njegov senatorski mandat ni več sporen in ie bi! soglasno odobren. Predsednik je nato seio zaključil in napovedal prihodnjo sejo za ponederlek 19. t. m. Na dnevnem redu bodo uvodoma omeniene konvema>e. Proračunska razprava v plenumu senata ae So pričela v torek. Danes *e finančni odbor senata v načeru odobril proračun in pričel podrobno razpravljati o posameznih resorih
Grčija ratificirala
balkanski pakt
Na močnji seji parlamenta je Ml pakt po pojasnilih predsednika vlade soglasno odobren
Atene, 16. marca. AA. Snoči se je vršila v Atenah seja parlamenta, na kateri so razpravljali o balkanskem paktu. Za to sejo je vladalo veliko zanimanje. Seja je bila poprej že odgođena in se je vršila šele snoči, ker se je predsednik vlade Tsaldaris poprej ni mogel udeležiti.
Snočnji seji je prisostvovala v6a vlada s podpredsednikom Kondilisom. šefi strank Papanastasios, Kafandaris in Metaxas. Ve-nizelos seji ni prisostvoval, ker zaradi atentata izvršenega nanj lansko leto. ne prihaja več v parlament.
Prvi je povzel besedo zunanji minister M a x i m o V svojem ekspozeju je podal stališče vlade v vprašanju baLkanskega pakta. Dalje je govoril o obisku Nj. Vel. kralja Aleksandra na Krfu in izjavil: Obisk Nj. Vel. kralja na Krfu je dal priliko ugotoviti, da vlada popoln sporazum med našo državo in kraljevino Jugoslavijo. Moj tovarii vojni minister Kondilis in jaz sva imela priliko, izraziti Nj. Vel. kralju Aleksandru čuvstva prisrčne in iskrene ljubezni grškega naroda do sosednje države, kakor tudi čuvstva prijateljstva med obema državama, čuvstva, ki so jih zbudili dogodki sami v onih svečanih trenutkih, čuvstva bratstva med dvema državama, ki so jih ustvarile in preizkusile borbe. Dolgotrajno ploskanje in odobravanje je sprejelo te besede.
Nato je govoril šef agrarne delavske stranke Papanastasiu. Zaprosil je zunanjega ministra Maximosa, naj bi prečital interpelativno izjavo, ki jo je vlada obljubila dati v skupnem dogovoru s šefi strank pri diskusiji o paktu. G. Maximos je prečital to izjavo, ki se £lasi:
Cilj pakta balkanskega sporazuma je izključno jamčenje varnosti med balkanskimi državami, jamstvo proti napadu, ki bi mogel priti od katere koli balkanske države. V »kladu s tem grškega naroda v nobenem primeru ni moči potegniti v vojno m katerokoli velesilo pri izvrševanju obveznosti tega pakta.
Takoj nato so govorili šefi opozicije. Pr\; je govoril Kafandaris, ki je izjavil, da bo njegova stranka po vladnem pojasnilu o cilju balkanskega pakta glasovala za ta pakt. Velikega političnega pomena je bil govor šefa agrarne delavske stranke Papanastasija. Govornik je dejal, da se je z obveznostmi pakta, kakršne obstoje danes, ustvaril soliden začetek dela ta balkansko unijo. Izrazil je željo, naj bi temu paktu čimprej pristopili tudi Bolgarija in Albanija in izjavil, da bo njegova stranka glasovala za pakt.
Za liberalno dtnrnko. ki ji načelni ie ve-nizelo*. je govoril Exsidorie. Izjavil je, da ie njegova strank* srečna, da s? tJ sklenil ta pakt in takisto krasil Sabo.   nai   bi k
peklu pristopila tudi Bolgarija.   <fa bi fek r ►ostal pravi balkanaki pakt
V imenu svobodomiseln*- stranke k* ko voril Herfaza. v imdnu polfedelefea pa Mila nos, ki Hta oba fskteto izjavila,   da sta za pakt. Sm koncu k povzel besedo predsednik vlade Tsaldaris in dejal, da vlada z veac Ijem ugotavlja  harmonik) političnih straok. dosfž-no na tej eeii parlamenta. Balkan*k pakt, ie naglasi!, je najevrstejSi temelj mi ru na Balkanu. $tiri države, ki »o iveuui<' med <<eboj z ne>im paktom.   *o sa«otovU> mir sebi ln drugim balkanskim    »1 rta vam Pakt predstavlja osnovo sodelovanja in spo razuma med balkanskimi narodi, sa kar se je Kriki narod od nekdai hori I. Pri »ade v a uja »tir i   narodov Kredo za tem.   da bi k paktu   pristopili   tudi   Bolgarija    in A.lba nija.
Govor predrtodoika vfcad»; \č vladna v»aft-na spreidtki z živahnim odobravanjem. — Pakt ie bil nato soglasno spre pet
Vremensko poročilo
JZSS
Bistrica-Bohinjsko jezero: 16. maroa: plus 3, dežuje. 15 cm južnega snega.
Bled, 16. marca: plus 1, dežuje.
Kranjska gora, 16. marca: plus 1, *ne*i. 25 cm južnega snega, Tamar in Vrftič dva in pol metra snega.
Planica, 16. marca: sne*i. 30 om «wh, južno.
Zelenica, 15. marca: 00 cm novega snega na eden in pol metra podlagi, sneži.
Skalaški dom na Voglu, 15. marca: —3. aeverozapadni veter. 1 m novega suhega snega, smuka dobra, do-^op zgažen, nosači na razpolago pri gostilni Logar m pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Smučarski dom Ljubljane na Pokljuki. 15. marca: plus 3, lepo vreme, 40 cm novega snega na podlagi. Smuka prav dobra.
Sorzna ooročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize. Amsterdam 2311.57 — 2822.9H Berlin 1360.69 - 1371.50. Bruselj 800.52 -804.46. Čirih 1108.35 — 1113.85, London 174.64 — 176.2-i, Nnvvork 3405.50— 34337^ Pariz 225.88 — 227.—. Praga 142.34 -143.50. Tret 293.79 _ 296.19 (premija 28.' odet.). Avstrijski String v Drivatnem Tclirin gu 9.15 — 9.25.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. 16. marca.   Faria 20.38, bon) 15.79, Ne\vvork 309.75  Bruselj 72.22f>. Mi' 26.55.  Madrid  42.20,    Amsterdam 206.n3 Berlin 122.75. Dunaj 57.—.    Prsuja 12i>\ Varšava 58.325. Bbkare** 8.06.
Sterilizacija z vidika kazenskega prava
Zanimivo predavanje namestnika višjega državnega tožilca in privatnega docenta dr. A« Munde
Ljubljana, 16. marca.
Dehvsko prosvetno in podporno društvo »Tabore je sinoči priredilo zopet prav zanimćv preda valni večer, na katerem jc govoril namestnik viš. drž. tožilca in privatni docent dr. Avg. M u n d a o »Sterilizaciji z vidika kazenskega prava«. Ime obče znanega jurista in pa aktualnost predavanja je privabila v kemično predavalnico na realki veiifco Število poslušalcev, med njimi tudi več univerzitetnih profesorjev in zdravnikov. Predavatelj je obravnaval problem sterilizacije z raznih vidikov zelo obširno, zaradi kratko odmerjenega prostora pa prinašamo le glavne misli.
Sterilizacija duševno bolnih in drugih telesno ali duševno manjvrednih ljudi je problem sedanjosti, ki se z njim bavijo biologi, politiki, kriminalisti, psihiatri !n teologi. Postala je tudi važen problem državne politike, O stvari jc nastala že ogromna literatura. S sterilizacijo se hoče zmanjšati odstotek manjvrednih ljudi in zvišati duševna kapaciteta naroda, obenem pa zmanjšati kriminaliteta. Raziskavanja so pokazala, da se rodi popolnoma zdravih :n evgeniško brezhibnih ljudi mnogo manj, kot pa takih, ki zaradi duševnih defektov ne morejo koristiti Človeški družbi. Tako postaja odstotek manjvrednih ljudi v narodu vedno večji Človeštvo tako stalno propada, ker je znaten de] duševno manjvrednih ljudi dedno obremenjen in se ti množe mnogo bolj kot normalni ljudje.
Država nima le pravice, marveč tudi dolžnost, da se brani pogina. Kako naj se zavaruje pred degeneracijo? Je več sredstev. Lahko pošlje manjvredne ljudi v oddaljene zaprte kraje, jih asiiLra v raznih zavodih ali pa jih sterilizira in kastrira. Zadnjo kazen so uporabljali- že v starih časih za seksualne delikte. Država se pa sme stenHzacije polužiti le tedaj, če bi ne mogla z drugimi sredstvi onemogočiti razploda manjvrednih elementov. Evgeniki zahtevajo pozitivna sredstva: vzgojo In poboljšanje evgerrično popolnih, boj alkoholizmu, nemoralni literaturi, prostituciji, prepoved zakonov manjvrednih in asilacijo.
A£i je sterilizacija kaznl-va? Ce se izvrši zgoij z namenom, da se sterilizirani lahko brez skrbi uda spolnemu uživanju, n, pj. ženske da se izognejo nosečnosti in materinstva, je nedvomno kaznivo dejanje. Sterilizacija se sme uporabljat: le v svrho ozdravljenja bolnega. Evgeniki hočejo vplivati ca razpiojevanje in preprečiti po dedovanje telesnih in duševnih napak, da tako dosežejo zdravo rotomstvo. Zaradi tega se mora dovoliti sterilizacija tudj v primeru dedne nagnjenosti. Ce sta oče in mati slaboumna, je 77% otrok shboumnih. Take osebe je treba sterilizirati, kar se je v Nemčiji zgodilo v 30.000 primerih. Slabo-
umne je treba prisilno sterilizirati, ker ni pričakovati, da bi starši slaboumnih otrok privoHH v sterilizacijo. Slaboumni so socijalno nevarni, tretjina njito je zločincev. Občostvu lahko koristjo le telesno in duševno zdravi ljudje, manjvredni pa so človeški družbi v breme in zahteva njih vzdrževanje velikanske zneske, -ki obremenjujejo evgeniško zdrave ljudi. Posledica tega je, da preprečujejo zdravi ljudje rojstva in širijo zločin odprave telesnega plodu (eks-poze nemškega notranjega ministra dr. Erika k sterilizacijskemu zakonu). Država mora gledati, da se plodijo le- telesno in duševno zdravi ljudje, njen interes ni !e kvantitativen, temveč tudi kvalitativen.
V sterilizacijo sme privoliti le oseba, ki pojmuje pomen sterilizacije in se more torej operirati le človek, ki je dedno bolan, nikdar pa ne dedno zdrava oseba. Sterilizacija je včasih potrebna iz socijalnih in ekonomskih razlogov v korist rodbine. Človek je član občestva in mora k skupnemu interesu po svojih močeh prispevati. Življenje, zdravje, plodnost in porast prebivalstva so pogoji za tekmovanje države z drugim; državami. Nemški narodni socija-lizem je načel tudi vprašanje sterilizacije iz rasne indikacije. Mešanje nemške rase s tujo je za nemški narod škodljivo in sramotno ter zločin zoper narod. Take zločince je treba sterilizirati, čerrav je ugotovljeno, da imajo rase, ki se plode le med seboj, le malo ženijev. Kriminalisti zopet hočejo s sterilizacijo onemogočiti zločine in je nemški zdravnik dr. Boeters sestavil zakonski načrt, da bi se smeli duševno bolni in kaznenci izpustiti iz zavoda, če se dajo sterilizirati.
Ali je sterilizacijski zakon potreben? Sterilizacija je pravno utemeljena, če je človeška družba v uevarnosti, da porast duševno in telesno manjvrednih vodi k propadu moralnih kvalitet naroda, če je dokazano, da se duševne bolezni ali vsaj nagnjenost k tem boleznim podeduje in če se ohranitev zdravih dednih snovi naroda ne da doseči z drugimi sredstvi. Uspehi sterilizacije so po sedanjih izkušnjah prav dobri. Operacija je lahko in brez kvarnih posledic. Sterilizacija je vsekakor potrebna, da ne nastane degeneracija narodov Ne sme se čakati, da bo nevarnost že na vrhuncu. Takrat bo prepozno, ker bo število ljudi, ki b' se morali sterilizirati, že tolikšno, da se sterilizacija ne bo dala več izvesti.
Predavatelj je omenil še nekatere inozemske zakonodaje, o boleznih, zaradi katerih je dovoljena sterilizacija in kdo io predlaga in je zaključili s pripombo, da bo sterilizacija dosegla svoj namen le tedaj, če bo šla roko v rok; z etičnim preporodom naroda.
Nasi esperantisti so zborovali
Esperanto dobiva tudi pri nas vedno več pristašev. — Ljubljanski esperantski klub šteje 144 članov.
Ljubljana, 16. marca, rlsperanto je pokret, ki dobiva tudi med Slovenci vedno več prijateljev. To je pokazal tudi snočnji občni zbor ljubljanskega esperantskega kluba, ki se je vršil ob 20. v klubskih prostorih v Delavski zbornici.
Zborovalce je pozdravil zaslužni predsednik g. Kozlevčar, ki je uvodoma poudarjal velik napredek mednarodnega jezika v minulem letu. Vedno večja zahteva in potreba je, da se esperanto uvede rudi v šole. V Franciji je večina občinskih odborov sprejela resolucije v prilog esperantu. V tem jeziku oddajajo danes žc vse radiopostaje sveta. Minulo leto je bilo tudi važen mejnik za esperantsko organizacijo. Na mednarodnem kongresu v Kolnu je bil dosežen sporazum glede enotne, močne centralne skupne fronte vseh esperantistov sveta. Tudi esperantsko gibanje v Jugoslaviji zaznamuje velik napredek. Ljubljanski klub beleži lepe uspehe, tako na polju tuj-skoprometne propagande, kakor tudi s tečaji. Klub je tudi vodil in dal Inicijativo drugim klubom v banovini. Za napredek in širjenje esperanta se klub poslužuje najnovejših metod, tako v ideologiji, kakor tudi glede notranjega življenja. Naloga bodočega odbora je pa ustvariti kader pravih esperantistov, veščih jezika in prepojenih z esperantsko idejo. Topla zahvala gre časopisju, ki je podpiralo naša stremljenja.
Tajnik g. Jakin je podal nazorno sliko internega in zunanjega klubovega delovanja ter navedel, da šteje zdaj klub 144 članov. Lani jih je pristopilo 20. Klub je priredil več esperantskih predavanj v radiu. 1. oktobra se je vršila važna posvetovalna konferenca, na katero so bili povabljeni vsi esperantski delavci iz Slovenije in na kateri so bile določene okvirne smeri espe-rantakem gibanju v Sloveniji. Konferenca je imela ta uspeh, da se je zdramila tudi dežela. Z drugimi klubi v Sloveniji je bil ljubljanski klub v živahnih stikih. Pripravlja se ustanovitev kluba v Kamniku, Največja ovira za razmah esperantskega pokreta je pa pomanjkanje dobrih učiteljev. Letošnjo zimo je klub priredil dva tečaja.
Kongresa jug. esperantistov za binkošti 1933 v Beogradu se je udeležil predsednik g. Koalevčar. Sprejetih je bik> več važnih sklepov, tako glede ustanovitve Esperantskega instituta, glede izdaje jug. antologije v esperantu itd.   Nastalo je pa nesoglasje
se 6por ne poravna.
Tujskoprometni prospekti v esperantu so imeli velik uspeh, % vseh krajev sveta prihajajo sdaj profinje, naj jih še pošljejo. Zato bo druitvo »Putnik« izdalo nove prospekte o Sloveniji v esperantu. Prospekti so že v tisku. Tajnik j« še poročal o rednih sestankih, O konverficijah, predavanjih, o 7amenhofevemu veoaru itd. ter zaključil Z želio naj se članstvo še bolj oklene organizaciji, ki dak M apor&ium med narodi ter
širi propagando o lepotah naše domovine.
O stanju blagajne je poročal g. Kramer, a knjižnično poročilo je podala gdč. Deja-kova, ki je povedala, da šteje knjižnica nad 300 knjig. Vsa poročila so bila soglasno in s pohvalo sprejeta, pri volitvah je bil pa zopet soglasno izvoljen za predsednika g. Kozlevčar, v odbor pa: Orel Podersan. Ja-komin, Rozman, Leutgebova, Vrančičeva. Wostnarjeva in Kreuselj, za revizorja pa Kralj in Kabajeva.
Pri slučajnostih se je razmotrivalo vprašanje izdaje nove slovensko-esperantske slovnice, ker je stara že pošla Sklenjeno je bilo, da izda klub novo učno knjigo, ki jo je že priredil prof. Modrijan. Predsednik je še opozoril članstvo, naj pristopa k mednarodni esperantski organizaciji LTEA, se zahvalil vsem odbornikom in funkcijonarjem za vzorno sodelovanje in zaključil občni zbor.
Naši plesalci trenirajo
LJubljana, 16. marca. Jutri zv?cer bo v Ljubljani v Kazini prvi mednarodni plesni turnir, ki ca priredi Pleano eportni klub >Ljubliana<. Zadnja dva dneva se zbiralo pr^d elegantnimi BoTiAftevlmi izložbami gledalci in obeudu-ieio okueno izložbo, prav za prav oddelek, kjm- je Pleanik lub razstavil dragocena darila za prvake. Ogromen klubov znak v srebrni barvi na modr?m poln. zanimive slike z raznih turnirjev, pokali posebnih oblik, vee to vzbuja upravičeno zanimanj-* javnosti, ki bo iutri videla okroc 20 prvovrstnih parov v plemeniti borbi eibov in ritma.
Posebnost, če hočemo reči. senzacija večera bo vsekakor tekmovanje v mednarodnem razredu, kjer bo v ekrvmem borba avstrijskih prvakov, znanih srednjeevropskih plesnih kapacitet. Odlična plesalca iz Avstrije inž. Skalka in Lorenzutti * svojima partnericama sta rivala in v Avstriji ie danes odprto vprašanje, kdo je boljši, gotovo pa je, da se bo na sobotnem turnirju to vprašanje razčistilo. Zato \* upravičena zahteva avstrijskih parov, da v mednarodnem raizreidu ne sodi noben a.vstriiski točkovni sodnik, temveč samo fucroslovenski. To je bil tjdi pocoj. ker bi sicer n? prišlo do in-tf*reeantne>ea srečania obeh prignanih parov Pomerila se bosta torej na nevtralnih tleh. sodili Hin bodo inozemski sodniki, v katera imata oba pravo zaupanje, naši plesni javnosti ee bo pa nudil iareden uiitek. Naslednja para dr. Scbreiner in inž. WoD s partnericama sta po kvaliteti koi za prvima in bodo naši prvi pari imeli dosti težko ©tališče. V zadnjem piemu pa Avstrijci javljajo &e 2 para. ki bosta tekmovala v skupinah C in B. Avstrija bo torej zastopana s 6 pari plesalcev.
Naši pari, devet parov, trenirajo vsak dan in #1 v formi znatno boličajo. Jenko, tmier kluba* Ima pome rok* dela vsak ko-rafc, veek srtt> motri in popravlja, k»r ho«.
da bodo prav vsi pari, ki jih ja vožbaL zreli trn mednarodni turnir.
Ce povprašaš naše prvake, kako so zadovoljni s treningom in kako srledajo na turnir in težko preizkušnjo, ki jih čaka, ne zveš ničesar — in to je prav za prav premalo, da bi knj napisal o njih. Tako izza kulis se pa govori, da trenirajo vsak dan po več ur m da gredo v težko borbo z gotovo samozavestjo, tako, da lahko računamo, da na« bodo dobro zastopali. Zanimanje je veliko tudi v Zagrebu, od koder pride veoje itevilo cledalcev, s posebnim ozirom na srečanje avstrijskih rivalov. O turnirju bomo še porocah'. R. K.
Marij Šimenc na Jesenicah
Jesenice, 15. marca.
V soboto zvečer smo imeli v Sokolski dvorani koncert našega najboljšega tenorista g. Marija Šimenca, ki ga je na klavirju spremljal profesor g. Srečko Kumar iz Zagreba. Udeležba občinstva žal ni bila taka, kakršno sta jo umetnika zaslužila. Zlasti na prvih sedežih je zijala velika praznota, ki je zgovorno pričala o zanimanju Jeseničanov za pevsko kulturo. Toda vsi, ki so se koncerta udeležili, niso mogli prehvaliti finese izvajanj obeh umetnikov, zlasti junaškega tenorista Šimenca, ki je nedvomno najboljši pevec, kar jih je kdaj nastopilo na jeseniškem odru. Njegova orjaška pojava, svežoat, jasna in izrazita izgovorjava, tehnika prednašanja v najvišjih glasovnih legah, lepo barvan in skrbno kultiviran glas, vse to je občinstvo silno razgrelo, da ni bilo ploskanja konca ne kraja. Zlasti je ugajala Gotovče-va »Na nočištu«, Gerbičeva »Skupaj sva pri oknu stala^ ter Jenkova »Strunam^., ki je občinstvo sikio užgala, da je pevca z burnimi ovacijami priklicalo ve-čkrat na oder. Se bolj kot koncertna pesem pa leže umetniku operne arije, predvsem one romanskega izvora. Z zanosom in lahkoto je odpel Johnsonove arije iz Puceinijeve opere »Deklica z zlatega zapada« in Griegovo romanco iz opere istega SKladatelja »Ma-non Lescout« in Walterjevo pesmijo iz »-Mojstrov pevcev numberških* Riharda Wagnerja.
Viharne ovacije občinstva so oba umetnika priklicale ponovno na oder, publika je hotela še in še in ni mogla razumeti, *3a je koncerta konec. Spomin na ta umetniški večer bo udeležencem koncerta vse življenje lebdel pred očmi in uverjeni smo, da če bi umetnika še kdaj prišla na Jesenice, bi imela nabito polno dvorano.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 16   marca: zaprto.
Sobota, 17 marca: Beograd ne-kdaj ln sedaj. Premijera Izven.
Nedelja, 18. marca: ob 15. uri Raj pote puhov. Globoko znižane cene od 4 do 14 Din. Izven. Ob 20. url Karijera kanclista Vinciga. Globoko znižane cene od 4 do 14 Din.
Ponedeljek, 19. marca: Ob 20. ur! Beograd nekdaj ui sedaj. Izven.
Torek, 20. marca: zaprto.
»Ljubljana nekdaj in sedaj« bi se lahko imenovala Nušičeva nova komedija, ki jo vprtzori drama v soboto kot svojo 16 redno premijero v tej sezoni. Komedija »Beograd nekdaj in sedaj« je eden naj-uspelejših komadov, ki jih uprizarjajo jugoslovanska gledališča v tej sezoni. Komad je zrežiran po režiserju Bratku Kreftu. Glavno vlogo pa igra g. Cesar. Premijera je 17. t. m. izven abonmaja. Opozarjamo na ta dogodek vse ljubitelje dobre veseloigre in pa prijatelje jugoslovenske dramske produkcije.
Genijalno delo Dostojevskega »Bratje KaramazovU pridejo na oder dramskega gledališča v dramatizaciji režiserja C. Debevca koncem t. m. Roman, ki je izšel v odličnem Levstikovem prevodu, se dobi v vseh  ljubljanskih knjigarnah.
OPERA Začetek ob 20. Petek, 17. marca: Carmen. Gostuje Marij
Šimenc Izven. Sobota, 17   marca:  ob 15. url Marta. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Nedelja. 18   marca: ob 15. uri Gorenjski slavček.   Gostuje   tenorist   Marij Si mene. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Ples v Savoju. Izven znižane cene.
Drevi gostovanje priljubljenega tenorista Šimenca v operi »Carmen«. Ta naš domači pevec, znan tudi preko meja, je izredno priljubljen in mu nudi baš partija Don Joseja možnosti, da pokaže svoj blesteči glas v vsej formi. Predstava se vrši izveu aJbonmaja.
Zborovanje planincev v Kranju
Kranj, 16. marca.
V torek zvečer je imela tukajšnja podružnica SPD svoj redni občni zbor. V restavracijskih prostorih Nar. doma se je zbralo okrog 80 članov, dokaz, da to društvo še ni izgubilo zanimanja v javnosti. Zbor je otvoril načelnik g. A Roje in po pozdravu sreskega načelnika in predsednika mestne občine ter nadzornika podružnic g. Pučnika podal daljše poročilo, v katerem je zlasti očrtal vprašanje postavitve planinskega doma na Storžiču. tej vsako leto bolj priljubljeni planinski točki. Podružnica je predvsem hotela kupiti parcelo, kar pa so zaenkrat onemogočili ondotni lastniki zemlje in tudi lovski zakupnik ni bil pripravljen dati lovsko kočo na razpolago planincem. Za postavitev koče se je sedaj zavzel komisar agrarne operacije. Uredilo se je tudi posestno stanje Valvazorjeve koče. ki jo upravlja kranjska podružnica, namreč da je tudi vrt in prostor pred kočo list SPD. Oskrbo te koče je sedaj prevzela gdč. Anica Omcu. dočim je v Prešernovi koči stara oskrbnica ostala. Na Stol so bile izvršene nove markacije tako od Žirovnice kakor po grebenu. Orientacijska deska ria kranjskem kolodvoru je sedaj v popraviu in bo kmalu zopet nameščena. Novembra je bil ustanovljen pri podružnici zimsko-sportni odsek.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Koršič. je razvidno, da je imel odbor 5 sej in več sestankov, da ima podružnica 288 člano , v novembru se je vršila v Kranju prvič skupščina SPD. podružnica pa je pri redila tri izredno uspela propagandna planinska predavanja z rekordnem obiskom —> G. KorŠiČ je podal tudi poročilo gospodarja O Obisku v obeh kočah na Stolu, da
Danes zadnjikrat velefilm po Puccinijevi operi:
M ADAME BUTTERFLY
Divna pesem ljubezni ljubke cvetljice iz zemlje v kateri sonce ne zaide...
V glavni vlogi SYLVTA STJDNET
Danes ob 4^ ^8. In 9.^4
Predprodaja vstopnic od 11. do ^313. ure
Elitni kino Matica
so bila izvršena manjša popravila, pri Val-vazorjevi koči pa napravljen velik vodni rezervoar. O zadovoljivem blagajniškem stanju je poročal g. Mavr. Da je zimsko-sportni odsek priredil 8 tečajev, 4 večje izlete in lov na lisico, je poročal načelnik Cingerli. V imenu nadzornega odbora je g. Kosmač predlagal absolutorij, kar je zbor soglasno sprejel. Na mesto v Ljubljano premeščenega prof. Kolarja je bil izvoljen za namestnika g. Cingerli kot zastopnik zimsko-sportnega odseka. Nadzornik podružnic g. Pučnik je prinesel pozdrave od centrale in podal splošno situacijsko poročilo o delovanju SPD in o Pl. Vestniku, ki se vedno bolj izboljšuje in izpopolnjuje. S tem je bil občni zbor zaključen.
SOKOL
Velika kulturna prireditev gorenjskega sokoistva
Jesenice, 14. marca.
V malokateri sokolski župi naše banovine se prosvetno delo tako intenzivno goji kot v večini društev Gorenjske sokolske župe. Skoraj vsa močnejša društva imajo svoje gledališke odre, močne pevske zbore, orkestre ali tamburaške zbore in dobro urejene knjižnice. V vsem tem pred-njačijo sokolska društva v škof ji Loki, Radovljici in na Jesenicah, v katerih se goji vsestransko prosvetno delo, ki se s telesno vzgojo izpopolnjuje in se tako vzgaja telesno in duševno zdrava in močna mladina.
Da pokaže sokolska župa Kranj tudi javno sadove svojega intenzivnega ter sistematičnega prosvetnega dela. prireja vsako pomlad župni prosvetni dan, na katerem nastopijo pevski zbori, orkestri in godbe na pihala v župi včlanjenih društev, ki skupno ali posamezno dajo zelo lepo in pestro sliko celotnega dela.
Prva riva župna prosvetna dneva sta ae vršila v Kranju, letos pa se bo vršil 18. t. m. na Jesenicah. Po pripravah sodelujočih sodeč bo to največja pevska in glasbena prireditev, kar jih je bilo kdaj na Gorenjskem. Dopoldne se bodo vršile skušnje za skupne in posamezne nastope, ob 15. uri pa se prične v Sokolskem domu koncert, ki ga bo prenašal ljubljanski radio. Na sporedu so skladbe Bedriha Smetane, Pa-ščana, Klemenčiča, Adamiča, Grgoševića, Gerbiča, Sclnvaba, Forsterja, Medveda, Mirka, Aljaža, Kernjaka, Ipavca, Marolta, Veselvja, Beethovna. Novaka in Hajdriha. Sodelovali bodo mešani zbori Kranjske gore, Kranja, Dobrove-Podnarta ln Jesenic, moški zbori pa iz Podbrezij, škofje Loke in Stražišča. Sodeloval bo na prireditvi tudi mladinski orkester ter mladinski pevski zbor Sokola z Jesenic in jeseniška sokolska godba na pihala, še posebej pa nastopi godalni kvartet bratov Sorgo z Jesenic.
Spored otvorijo skupni orkestri s Smetanovo »VTtavo«, simfonično pesnitvijo iz cikla »Moja domovina«. Sledi ^Sokolski pozdrav«, ki ga bodo peli skupni mešani zbori Sledili bodo nastopi posameznih zborov in orkestra, proti koncu pa bo godba na pihala zaigrala veličastno češko skladbo j^Sanje češkoslovaškega legionarja-. Koncert zaključijo skupni moški zbori, ki zapojo tri pesmi in kot zadnjo Hajdriho-vo »Jadransko morje*. Na podlagi pravilnika o voznih olajšavah, imajo polovično voznino na železnici vsi sodelujoči in vsi obiskovalci koncerta, ki so Sokoli, če jih potuje najmanj deset od enega društva ali ene postaje ln če imajo žigosana potrdila svojega društva. Glede na pestri spored se pričakuje rekordna udeležba občinstva od blizu ln daleč.
Vprašanje pohorske vzpenjače
Maribor, 15. marca.
Mnogo se je že govorilo in tudi pisalo o pohorski vzpenjači. Eni so navdušeno delali za njo, drugi P& zopet iz raznih utemeljenih, pa tudi neutemeljenih razlogov proti zgradbi te zaiamenite zračne železnice. Pred leti se je v Mariboru zbral pripravljalni odbor, ki naj bi proučil in realiziral zgradbo pohorske vzpenjače, ki naj bi vodila preko Reismanovega posestva v Pekrah na Pohorje. Ta akcija je bila hvale vredna, ker so bile takrat drugačne razmere in bi realizacija tega načrta zelo mnogo koristila tujskemu prometu. Kako pa je s tem sedaj? Ta čas je bila sprožena misel o zgraditvi avtomobilske ceste na Pohorje. To ni ostalo samo pri načrtu, marveč je cesta, ki bo vodila z Reke na vrh Pohorja, že do polovice zgrajena. Dru^a avtomobilska cesta bo vodila iz Slov. Bistrice do šmartnega- na Pohorju prav do krasne izletne točke, do koče kraljice Marije v šmartnem. Razen tega zgrade po grebenu Pohorja Široko avtomobilsko ceeto, ki bo vezala Šmartno z Ruško kočo. tako da bo vse Pohorje pre-preženo z avtomobilskimi cestami.
Spričo teh vele važnih cest za tujski promet se vprašajmo, ali je potem pohorska vzpenjača še potrebna? Splošno mnenje prevdarnega in trezno mislečega občinstva je, da bi bila zgradba vzpenjače samo potrošnja denarja, kar pa v teh težkih časih ni priporočljivo, čemu bi služila vzpenjača. če pa bomo imeli izvrstne avtomobilske ceste? Gospodje v pripravljalnem odboru so jako delavni tn so nabrali že precejšnje vsote denarja. Naše in mnenje mnorrih je, da naj bi ti gospodje stopili v stik z merodajnimi činitelji in pa z onimi, ki so na čelu akcije za zgradbo avtomobilskih cest, ter jim pomagali pri realizaciji teh načrtov. Kajti vedeti morajo, da Čim se uresničijo ti načrti, bo postala pohorska vzpenjača brezpredmetna. Ali ne bi bilo bolje, da se nabrani denar porabi za avtomobilsko cesto na najlepšo izletno točko bližnie in daljne okolice, na Sv. Urban? 2e sedaj je tu pozimi in poleti največ izletnikov, koliko več pa jdh bo, če bo vodila tja dobra vozna cesta. To ne bi bilo važno samo za tujski promet, temveč tudi v narodno obrambnem pogledu. Cesta bo po vsel priliki vodila preko Kam-nice na Sv Urban. Bolje pa bi bilo, čfc bi jo zgradili preko Brestmice. ka#1 tamošnji veleposestnik g. Perko se je i«rra*11. da je pripravljen nuditi za cesto »voje pose-
stvo brezplačno. Nedvomno bi se nato n -šel podjeten človek, ki bi zgradil na Sv. Urbanu moderen hotel, kar bi zelo dvignilo tujski promet in koristi bd bile vsestranske. 2eleti bi bilo, da se razvije o načetem vprašanju stvarna debata, ki bi končno razčistila vprašanje in dovodLa do prepričanja, da je pohorska vzpenjača v sedanjih prilikah res nepotrebna.
KOLEDAR.
Dane«: Petek dne ta marca katoličani: ivadovan. Ljubislava, pravoslavni 3 marci. DANAŠNJE pKIKKDITVE. Kino Matica:  Madame Bottdrflv. Kino Ideal: Kože iz Pariza. Kino Dvor: Sence preteklosti. [ZK1>: °tok demonov ob 14.30   v kinu
Splošno iensko društvo občni zbor ob 16. v društvenih prostorih. Rimska cesta 9.
Družabni veter »Krke-: 0b '20. pri Miki i ču.
DEŽURNE LEKARNE. Dane«:   Mr. Bohinc, Rimska ceeta 24, dr. Km-et, T>'r_ševn ceeta U iti Leustek. Re*-
lieva cesta 1.
^Zsttod sita
Pravijo, da ju naša kultura v nevarnosti, pa se motijo, temeljito motijo. Tako solidne podlage še svoj živ dan ni imela kakor jo ima zdaj. Po dokaze nam ni treba hoditi daleč. Poglejmo kar v stenografski zapisnik seje našega občinskega sveta. Tam stoji, da je za kulturni napredek (da ne bo kdo govoril o nekulturnem napredku) vneti občinski svetovalec pledirat najprej za moderno mesnico, potem se je pa dotakni! podpore Narodnemu gledališču, rekoč:
— Damo 400.000 Din.   Govorilo se jc, da to ni veliko. O ia, je veliko! Saše gle dališče nam mora dati tisto,  kar ljudstvo zahte\'a. Žalosti imamo ie tako ve liko. da je nam ni treba hoditi Še gledat v gledali šče.   Veseloigra in opereta, to je nekaj za ljudi! Zakaj naj bi jaz delal krvave ki oba se,   če ljudstvo   zahteva mesene (splošen smeh). Tisto, kar hišo napolni, naj igrajo.
Kdor še dvomi da naši kulturi ne preti niti najmanjša ne\'urnost, mu ni pomoči. Kjer vlada med gledališčem in klobasami tako lepa sloga, lahko kultura mirno spi, čeprav so gledališkim igralcem že pomerili gasilske čelade in jih začno v kratkem učiti plezati po Magirus lestvi.
+
Ljubljanski tramvaj ima baje štiri nasprotnike in sicer hudiča, ki je dal to krizo, policijo, ki zapisuje voznike in jih kaznuje, boga, ki daje Ljubljani mnogo lepih dni, da sc ljudje nočejo voziti s tramvajem in pa časnikarje, ki tako nemarno sekir a jo tramvaj po časopisju. Časnikarjem sicer mnogi dopovedujejo, da so velesila, da so pa takoj za bogom, tega si pač niso domišljali.
Drzen vlom v trgovino
Poljčane, 15. marca.
V torek ponoči je bil izvršen v trgovin^ konzumnega društva v Makolah drzeD vlom, ki mu ni kmalu para, kajti vlomilci so se pri svojem poslu poslužili avtomobila, ki ga pa niso pustili pred trgovino, temveč jih je čakal kilometer daleč od trga skrit v neki šupi.
Trgovina stoji sredi trga in ne mora!: vlomilci ravnati prav spretno, da jih ni nihče slišal. Kraj okna so si skozi zid izvrtali tako široko luknjo, da *o mogli z roko seči v notranjost in odstraniti železni zapah. Zvili in polomili so še križe v oknu nakar jim je bila pot v trgovino prosta. V naglici so pobrali, kar jim jo prišlo pod roko. Med drugim 71 komadov moške in ženske manufakture, 2 nahrbtnika, več svilnatih ženskih naglavnih in žepnih robcev, slamjače, 10 srajc, 5 svitrov, vrvi za perilo. 6500 Drava 50 Drina in 80 Vardar cigaret in še drugo v vrednosti, ki so jo mogli na hitro ugotoviti, okroglo 30.000 Din.
Vse blago so znosili na kraj, kjer jih jc čakal avto. Ker pa so videli, da no bodo mogli pravočasno spraviti vse robo v avto, kajti pričele so se že prižigati luči in ljudje so že začeli vstajati, so jo vlomilci hitro odkurili, prej pa so še ostalo robo zakopali in poskrili v šupi. To noč jih tako ni nihče opazil.
Drugo noč so se pripeljali zopet z avtom, da bi odpeljali Še ostalo robo, pa so jih ljudje opazili in pregnali. Avto je imel prižgano spredaj le eno luč, zadaj pa sploh ne. V njem je bilo 5 moških in ena ženska. PoljČanski orožniki so pod vodstvom komandirja g. Sebenika storili vse, da bi prišli zlikovcem čim prej na sled. V ženski so po vestnem poizvedovanju kmalu osumili neko C K.., ki je bila radi tatvine žo neštetokrat kaznovana, saj je bila celo v Begunjah. Prstni odtisi pričajo, da je ona res sodelovala pri vlomu m da je bila sploh voditeljica, ker je bivala svoj čas v Makolah in so ji tamkajšnje razmere dobro znane. Tako bodo po zaslugi tukajšnjih orožnikov predrzni vlomilci kmalu pod ključem.
Odlikovanje
Beograd, 16. marca. p. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom Sv. Save 4. Bton. g. Joško Pfelfer, župan v Krekom ln bivši banovinski svetnik.
V šoli,
U-čatelj: Povej nam, Janezek, kako pravimo človek«, ki popusti, kadar nima prav.
— O takem človeku pravimo, da j« parne ten.
— No, kako pa pravimo človeku, k! popusti, tudi če ima prav?
— To so Da oženjeni, gospod učitelj.
Žrtev.
Dva potepuha sta v hudem mrazu stala na cestnem vogalu.
— Jaz sem žrtev justične pomote, — je dejal prvi.
— Tako. zakaj pa?
— Oprostili so me — pri takem pasjem vremenu.
JUTRI!
premiera velike Leharjeve operete
CARJEVIC
M A R T H A EGGEKTH HANS SttHNKER
Elitni kino MATICA
Tel. 21-24.
DNEVNE VESTI
— Francoski šumarji v Jugoslaviji. Ob koncu aprila prispe v Jusoslavijo večia č»k±pina francoskih šumariev. Člani Jugo-slovenekesa šuinar&keua udruženja jim pripravljajo "prisrčen sprejem. Ekskurzijo bo spremljal od Jesenic de Beograda inspektor za šume i u rudnike inž. Milan Manoi-loviČ. od Beograda do ekskurzije pa inž. Nikolič. Francoski šumarji se odpeljejo iz Pariza 28. aprila preko Miinchena in priepo v nedeljo 29 aprila na J menice, kjer bodo svečano sprejeti. Ogledajo si Bled, potem se odpeljejo v Zagreb, kamor prispo 30v aprila zveč?r. Pozneje poselijo Vinkovce. Zemun, Beograd, Sarajevo, Han Pijeeak, Mostar, Dubrovnik itd. Preko Splita se vrnejo v ZagTeb 12. maja. Iz Zagreba odpotujejo na Sjšak in po kratkem izletu v Crikvmioo rv vrnejo preko Trsta v domovino.
_ Prva železniška razstava. Pod pokroviteljstvom prometnega ministra Radivoje-viča in častnim predsedstvom generalnega r]ir?ktorja drža\nih ž?leznic Iliča se otvori 22. aprila v paviljonih tehnične fakultete v Beogradu na svečan način prva železni-3ca razstava. Razstavljeni bodo predmeti, ki so jih izdelali železničarji v prostom času. Iz Beograda pride razstava v Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in Subotico. Predmete, ki pridejo na razstavo, je treba i>oolati v Beograd najkasneje do 10. aprila.
_ Nalezljive bolezni v nasi državi. V začetim februarja ie bilo v naši državi 233 primerov ošpic, ki so zahtevale tri žrtve. Difterija, ki ee je bila pojavila v 18u primerih, je zahtevala 30 žrtev, škrlatinka ie »brala 12 žrtev, pegasti tifus tudi 12, trebušni pa 2. Ošpice so bile najbolj razšir-;^ne v savski banovini, difterija pa v dunavski. Od 8. do 14. februarja so zahtevale naleslifce  bolezni  v naši državi 64 žrtev.
_ V Zagrebu zirrade veliko zletisce Za letosnii vseeokolski zlet v Zajrrebu zgrade pri Maksimiru veliko zletišče, ki<-r bo r»rostora za 5O-O0O gledalcev, na t-lovadišcj pa za 5000 telovadcev.
_ Zborovanje   upokojenih    orožni kov.
Udruženje upokojenih orožnikov kraljevine Jugoslavije je imelo včeraj v Beogradu občni zbor. Dohodki so znašali v preteklem letu 300.000 Din. Za predsednika je bil izvoljen Zivotije Lazarevič.
— Občni zbor pravnikov - prometnikov.
Udruženje pravnikov resora prometnega ministrstva kraljevine Jugoslavije sklicuje prvi redni občni zbor v nedeljo IS. t. m. ob 9. v Beogradu v prostorih restavracije
•Dedinje« na Dedinju.    Udeleženci imajo
od 15. do 20. t. m. dopust, ki se jim ne vračuna.
— Izpreniemha radioprogranm. Radio-r.aročnike opozarjamo, da naš radio jutri ob 20. ne bo prenašal iz Maribora operete
Rože v snegu«, temveč opereto ^Mala Floram ve«.
— Konkurzi, prisilne poravnave in po-Nrtnlovalna postopanja. Društvo industrij-<ev in velet rgovcev v Ljubljani objavlja /a dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo stati-
-o (številke v oklepaju se nanašajo na ■rlobo pretepenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (3), v .-avski 4 (2». v primorski 3 (—), v drin-1 (—). v dunavski 1 (2), v moravski «1>, v vardarski 2 (—), Beograd, Zemun, Fančevo 2 (—). — Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovim* 1 (3), v savski 4 (—), v vrbaski 1 Cl), v primorski 2 (—), v drinski 2 (1), v zetoki - (2), v dunavski 3 (1), v moravski Cl), v vardarski — (1), Beo-gra !. Zemun, Pančevo 2 (—). — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (7), v savski 1 (—). v vrbaski 2 (—), v pri-morski — (1), v zetski 1 (—), v dunavski 3 (li, v moravski 7 (1), v vardarski — '2"). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (11), v savski 1 (—), v vrbaski 2 (1), v primorski — (1), v drinski — (1), v zetski - (1). v dunavski 2 (2), Beograd. Zemun, Fančevo 1 (1).
— Hrvatski planinci   na Sv. Gori ln
Krvavcu. Hrvatsko . planinsko društvo Sljeme i priredi v nedeljo 18. t. m. svo-je čiane skupni izlet na Sv. Goro. Od 25. marca do 2. aprila bo v domu na Krvavcu in. smuški tečaj v letošnji zimski se-roni. rezerviran za zagrebške smučarje. Udeleženci tečaja se odpeljejo iz Zagreba 25. t. m. zjutraj.
— Splitski dnevnik »Jadranska Straža prenehaj izhajati. Včeraj je izšla zadnja številka splitskega dnevnika >Ja-•iranska Stražar, ki ga je izdajal in ure-
- J Manfred Makale. List je nehal izhajati zaradi aranžmana, ki ga je napravil lastnik   z izdajateljem   novega dnevnika
Jadransk: dnevnik«, ki začne izhajati prihodnji teden.
— Nov grob. ze včeraj smo poročali o tragični smrti pokojnega mornariškega -ehnfčnega kapitana g. Franje Čelika. Pogreb simpatičnega moža bo jutri ob 14.30 izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pr*vi, da 1 spremenljivo nestalno vreme, dež v presledkih. Tudi \v mi ie deževalo skoraj po vseh krajih nase države. Najvišja temperatura ie znašala v Skopifn 20. v Beogradu 19, v Sara levu 16. v Solitu 15. v Zacreb-j 14, v Mariboru 11.8. v Lf.ibljani 10.8. Davi ie kazal barom-ter v Ljubljani 749.7, temperatura |e znašala 4.4.
— Rdeč krii v Splitu. Včeraj zjutraj «> imeU v Splitu redek naravni pojav. Že več dni piha v Dalmaciji močan ing. včeraj zjutraj ie bilo pa vse nebo rd-če. Vse kaže. da ie tas prinesel oblak? rdececa saharsk"-•jri pe^ka. ki s* je pomešal z dežjem, tako da *o bile kapljice rd^če Okrog 10. ie znčel padati rdeč 6VŽ in kmalu so bile vse ulice in strehe rdeče. Na morfj je divjal lako 'nočan vihar, da ni bilo v pristanišče nobe-
■ja   lokalnega  on mika.
— Zaradi čunke ca ie zabodel. V vasi r*rdnu blizu Karlovca ie bil umorjen v >'*edo ivecer 401etni kmet Peter Lfefcvee. Z večer ee rs vračaj 8 oolja pa ga je na ea-ii*tn Dočakal soeedov sin Jura Pavicki. ki -a je že dolzo sovražil: sprta sta bila zaradi šunke.   Začel je metati   kamenje za
njim in Lisavec je bežal Ker pa ni vedel, odkod leti kamenje, je pri bežal naravnost k napadalcu, a ta je potecrnil nož in zabodel Lisavca v srce. Po zločinu ie Pavicki pobetmil, vcerai se j* pa sam iavi.1 orožnikom in skesano priznal, kaj ie 6torii.
— Znorela, ker je videla mavrico ponoči. Kmetica Ivka Brzic iz vasi Pečnik blizu Bosanskega Broda se je vračala ponoči od svoje sestre, pa je zagledala nad planino Vučnjak mavrico Ker je prazno-verna, se je tako prestrašila, da je omedlela. Našli so jo kmetje in ko je prišla k sebi, so videli, da je zblaznela. Čuden nebesni pojav so videli tudi drugi kmetje in razlagajo si ga kot znamenje velike nesreče.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimokterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Jo-sefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
— li Mariborski harmonikarji v Ljubljani. Julri popoidne boino itnelj na ljubljanskih ulicah prav lep in ljubek prizor. Z vlakom ob tričetrt na 2 popoidne se pripelje v Ljubljano zbor mariborskih malih harmonikarjev. Če bo vreme usodno, bodo nastopili takoj pri izhodu kolodvora mali harmonikarji v svojih narodnih nošah ter nam bodo tudi eno zaigrali. Zelo lepo bi bilo, če jih ljubljanska mladina pozdravi na kolodoru. Mariborčani bi takoj videli, da jih Lj.ibljana sprejema z odprtimi rokami. Vse pn vabimo na izredno prijeten koncertni večer, ki bo soboto dne 17. t. m ob 20. uri v unionski dvorani, ko nam bo mariborski zbor zaigral in zapel preko 30 naših narodnih in ponarodelib pesmi. Cene sedežem so od 6 do 30 Din. obisk je pač vsakomur omogočen in kdor hoče biti ta večer vesel, naj poseti koncert Mariborčanov v unionski dvorani. Pred prodaja v Matirni knjigarni.
—lj Ribji trs bi se moral danes imenovati prav za prav žabji trg. Zab je bilo mnogo vež kot rib Morskih rib je bilo samo nekoliko kilogramov in so jih po večini pokupili restavraterji na vse zgodni, za druge kupce ie ostale samo neka? tunja in ribonov. Tuni ie po 40 Din kg. druge morske ribe so razprodali po običajnih cenah, n. pr. lign»e in ribone po 36 Din kg. KeČ nih rib je bilo dovoli, zlasti ščuk. ki so po 30 Din. Preoeu ie bilo tudi donavske postrvi, ki so jo prodajali po običaijni ceni po 3*3 Din. Dr-.tge postrvi, ki iih ie pa bilo malo, so prodajali po 40 Din kot prejšnji petek. Gospodinje so se morale hočeš noče? zanimati za žabe. ker je bilo tako malo rib žabe so pa bile razstavi i ene tako vabljivo Seveda so se nooenile in kraki so tjdi pre-cei tolsti, ker zdaj žab? še ne hujšajo zaradi ljubezni. Najbolj tolste krake prodajajo po 1.50 Din par. srednja cena je pa 3 kraki dinar.
—lj Podmladek Rdečega križa na državni klasični cimnaziji v Ljubljani priredi v torek dne 20. t. m. na odru Šentjakobskega gledališča Ja len ovo igro * Dom-*. 2e samo ime avtorjevo jamči za lepoto te dram?. Tako smo lans/ko leto videli dramo >Bratfe« ki so jo uprizorili dijaki T. državne realne gimnazije in ki je docela uspela. Prav tako lepa ie tjdi drama >Dom<. ki zavzema eno izmed prvih mest slovenske dramatske umetnosti. Iz nje diha pristno kmečko življenje z včo svojo lepoto in neprisilienostio Pri igri ^odeluieio naši mlaiši. ki bodo pokazali, kaj se lahko doseže s trudom iti ljubeznijo. Vodstvo igre ima g. Fran Lipah, ki jo že nekajkrat pokazal svojo unretnosi prav na naši gimnaziji. V odmorih nas bo kratkočasil gimnazijski kvartet, ki doslej v javnosti še ni nastopaj, vendar pa zanimiv po svoji seslavi in izvajanju. Cenjeno občinstvo najvljudneje vabimo in opozarjam-j da je čisti dobičok namenjen revnim dijakom.
—-li Obletnica   >mrti    kneginje Zorke.
Društvo -Kneeinja Zorkfl' obhaja obletnico smrti Nj. Vis, kneginie Zorke, blafropokoi-n* inatore našega kralja, v soboto dne 7. marca ob 11. Ta dan se bo skižil v njen spomiTi parastos v pravoslavni kapeli v vojašnici na Taboru. Upravni odbor vabi tem potom vse članice, da se zadiušniee za visoko zaščitnieo našega drištva v čim večjem Številu ud-leže.
—li 01» tem slabem in pustem vremenu
ee boste za par d I nare v izvrstno zabarvali na praznik sv. Jožefa popoldne v Šentjakobskem gledališru Radio tenor« je veseloigra, polna kuoletov, opernih arij in komičnih zapletifaiev Začetek ob 3. uri. — Predorodaia vstopnic 19. marca dopoldne od 10. do 12. ure in 'eno uro pred začetkom predstave v Mestnem domj. Pridite, ker ie to zadnja uprizoritev te izvrstne veseloigre.
—lj Sezona za pomladansko posipanje cest se je začela. Najugodnejša pirilika za posipanje ie po obilnejšem dežju, ko lahko postrgajo blato z razmehčanega cestišča ter zasujejo kotanje z gramozom. Gramoz tako bolje obleži. Najbolje bi pa bilo seveda* če bi tudi vselej utrdili in zgladili posip z va-liarjem. ker ga sicer vozila kmalu razri-PeiO in nastanejo na cestah kolovozi. Vč> raj so posipali po^ mestu precej cest Posipajo tjdi Bleivveisovo cesto ki so io prvotno nameravali začeti že včeraj tlakovati. Delo so preložili na april, po veliki noči.
—lj Največja plesna revija r Ljubljani bo jutri v soboto v Kazini na >I. mednar. pl-snem turnirju*, kjer tekmujejo znani najboljši pari Jugoslavii?. Avstrije in Nemčije. Nainterfisantneiši bo vsekakor boj »varilskega prvaka inž. £kalka-W.-*nnie in prvaka neruskega saveza    g. Lorenzutti-berg
kakor tudi našega prvaka g. Seunig - Stoj-kovic s prvakom G raza inž. Woli-baron Sa-tis in štajerskim prvakom dr. Schreiner von GTafenstein. Tstotako tekma naših parov s pari Zagreba za naslov prvaka dravske banovine 1934. Nagrade in slike so razstavljene pri Iv. Bonadu. Informacije pri mojstru Jenkj v Kazini.
—li Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja, da poteče rok za prijavo pndob-nine dne 31. marca t. L in vabi gg. člane, da se vsled tozadevnih informacij zsrlasijo pri zdrjž^nhi- Nacelstvo.
—li V Mestni klavnici se bo jutri (šoto) ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
I. medu. plesni turnir
z velikim družabnim plesom
SOBOTA 17. T. M. KAZINA OB 20»/2
Tekma najboljših parov Jugoslavije — Avstrije — Nemčije
—lj Raz.-tava otroških risb bo v nedelio dne 18. in ponedeljek 19. m. na ucitedii-šču. Ob pri četku v nedelio ob 10. un bo predaval vseučiliški profesor g. dr., Karel Ozvald o važnosti otroškega risanja v predšolski dobi za poznavanje otrokove dušev-nosti. K obisku, ki ie brezplačen, vabi društvo 5Šo1a in dom*:.
_li Udruženje jugoslovanskih lnženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi člane, da se j deleže pogreba pokojnega y. ini. Evgena Poniža, ki bo v soboto dne 1«. t. m. ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti v Costovi ulici 14 (za Bežigradom).
—lj Kino. >Madame Batterfly< ima vsak dan večji usp^h, ali kai pomaga, če si to nežno lirsko dramo ogledamo lahko samo še danes, ker ma bo iutri že razveseljevala sla^a Leharjeva opereta »Carjevič«. Glavno vlogo igra Marta Kggert, ki se nam je tabo priliubila v nepozabnem >Hrepene-nju- a Carjevič: je v marsičem vendar se lepši od >Hrep^nen|ac ter v njem nastopajo samo najbolj izbrani igralci. Seveda so pa tudi slike tako krasne, da pomeni >Car-ievir; za Ljubljano pravo senzacijo. Ob 14.30 d lahko v kinu Matici ogledamo tudi >Otok demonov«, ki ga vrti ZKD. Človek strmi pred posnetki starodavnih arhitektonskih veledel, ki kljubujejo tisočletjem na otoku Bali v Malaiskem arhiplj, kjer je na svoji ekspediciji grof Pless posnel najčudovitejše običaje, zlasti pa prastari kuli nagote tetra lepega plemena.
—li Mornarji! Udeležite se vsi pogreba tov. Frania Čelika, ki bo v soboto 17. t. m. ob 14.30 uri izpred mrtvaške veže Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Mornarska sekcija k. o. JS._
ZVOČNI  KINO DVOR
Telefon 2730
Samo Se danes ob 4., 7. in 9. uri
M-eimera ti je osvojil srca. vseh Ktrodov
•SENCE PRETEKLOSTI4
tSuge-D K!opfer. Ma^da So-nj*, Henni Ft-hor Cene Din 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din
—lj Učenci 8 b r. II. drž. real. gimn. so
darovali 130 Din ^Podpornemu draštvu< namesto venca na grob dr. Kobeta.
—lj Velike Senzacijonalne odločilne ro-koborbe. Danes ob 20 30 bodo v dvorani Delavske zbornice velike mednarodne izločitvene profesijonalne rokoborbne tekme za svetovno prvenstvo leta 1934 v gr-ško-rimskem slogu, aranžirane po ASK Primorju za premijo 15.000 Din. Danes se bore sledeči pari: 1. Tom §ayer proti Sza-ji, nazvan emu ogrski bik. 2. Mrna (ČSR), bivši svetovni prvak, proti Kawanu (Avstrija), kralju smrtonosnega dvojnega nel-sona. 3. Herzog, jugoslovenski Herkules, proti Bognarju, prvaku Madžarske, na-zvanemu kralj tehnike.
—lj Drevi prosvetno-drnžabni večer »Krke« pri Mikliču! Po zajiimivem predavanju Filipa TJratnika godba! Na prijeten dolenjski večer vabimo vse člane in prijatelje Dolenjske! Vstop vsakomur prost!
—lj Octovo kislino je pila. Izgubljenka Klara A., delavka brez posla, je včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu v obupu pila octovo kislino. V krčih zvija-jočo se so našli mimoidoči in obvestili reševalno postajo, nakar je bila Klara prepeljana v bolnišnico. Tam so ji izprali želodec in je že Izven nevarnosti.
—lj Po konkurenčnih cenah prodaja fine damske svilene nogavice v najmodernejših barvah M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22.
Iz Ptuja
— Hitro izsleden uzmovič. prj posestniku Trunku v Cvetkovcih se ie pred dnevi zglaeil neznan moški, ki bi bil rad dobil delo. Neznanec je pa izrabil ugoden trenutek, ko ie bila soba prazna, da je segel v odprlo omaro, iz katere je izmaknil 3000 Din ter iadrno pobrisal proti Ptjju. Po Dovratku v sobo je Tmnk takoj opazil tatvino ter o tem obvesti orožnike, ti pa orožni Sko posta io v Ptuju. Ptujski orožniki so tatu izsledili v mestu še istega dne in Trunk ie dobil svoj denar nazaj.
— Velik požar v G ere? ji vasi. V sreio zvečer so bili nenadno alarmirani phii-ski gasilci: gorelo je v Gerečji vasi. Stanovanjsko in gosoodarsko poslooje vdova nnsestnice Marije Drevenšiek ie bilo vse v nlamenih. ko so prihiteli gasilci, sama pocestnica s svojo 171 etno hčerko Antonijo pa sta ležali s smrtnimi opeklinami na trati, kjer Hma je nudil dr. Vrečko prvo •pomoč. Ravno tako sta dobila pri reševanju iz goreoe hiše nosestnice Drevenšek in njene hoerke težke opekline gasilca Štefan Rozman in Golob Fric. Vse štiri so hitro prepeljali v ptiisko bolnico, kjer pa i* vcerai zjutraj hčd Antonija v <rroznih bolečinah izdihnila, mati pa se še bori s emrtio. Razen poslopij, ki so pogorila do tal. ie zgorel tudi ves živež in veliko premičnin, kakor tudi s^no in slama. Skoda se ceni na Din 100.000. Kako ie ogenj nas'al. se 5e ne ve.
— Napad s kamnom. Ko se je nred dnevi vračal posestnik Caflinger Franc iz Dragov!xa iz svoie kleti v Senčaku domov ie v vasi Zagorci naletel na nekega V. L. posestnikovega sina iz Zagore, ki ie zahteval od niega. videč da nese Cailinger s t»«*-boi pijaco, da mu da piti. čemur pa se ;e Cailinger uprl. V. ie fco t*ko mzkačilo. da je pograbil velik kamen ter ga z vso silo vrgel v Cailingeria, ki io omahnil ob obcestni iar^k s prebito gomio ustnico.
— Občni zbor Jadranske straže bo v soboto 17. t. m. ob pol 20. uri v spodnji dvorani Narodn^ca doma Po obenem zboru Da bo v zgornji dvorani ooslovilni večer komandanta mesta g. podpolkovnika Mirona Šarca.
Selijo se in se ne preselijo
Magistrat ima hude preglavice z deložiranimi baraka rji
iz gramozne jame
Ljubljana, 16. marca.
Mnogo se je že govorilo o tem, da bodo zgradili letos šolo v mestni gramozni jami za Bežigradom, kjer je veliko barakarsko naselje (bilo je 63 hišnih številk). Preden pa začno gra-diti, bi se morali izseliti iz jame barakarji. Vsi so bili o teim obveščeni, vendar se s samimi obvestili ta zadeva ne more rešiti. Občinski svet je odobril za odkup nekaterih barak kredit, vendar tudi to ne pomaga, kajti vseh barak ne bodo odkupili. Baje jih bodo nekaj tudi prestavili v Mestni log. Dokler ne bodo porušene vse barake, podjetje ne bo začelo graditi šole.
Prejšnji teden so začeli mestni delavci podirati veliko mestno barako. Dvanajst družin se *e izselilo, kamor je kdo vedel in znal. Nekateri so še ostali v Jami, priselili so se k drugim barakarjem v drvarnice in kjer je bilo količkaj strehe. V drugi baraki, enako veliki, so pa medtem Be vedno stanovali ljudje. Nekateri so bili obupani ter so tarnali, nekateri se pa niso brigali za ves svet in si niso belili glave, kje bodo prenočevali naslednjo noč.
Bil je deževen, vetroven dan. Prva baraka je bila že porušena, uporaben les so odpeljali, delavci pa niso vrgli orodja iz rok, čeprav je kazalo, da jim barakarji v Urusi baraki ne verjamejo, da gre za res. Toda delavci so morali delati. Zlezli so na streho ter jo začeli odkrivati. Barakarji se niso ganili iz barake. Deževalo je pošteno in voda je začela curljati skozi strop v borna stanovanja. Tedaj so se barakarji prestrašili. Nastala je zmeda. Ljudje niso vedeli, kaj naj store. Pohištvo je bilo čedalje bolj mokro. Razen tega so pa delavci začeli razbijati strop. Omet, prah, voda so se vsipavali na nesrečne barakar-je. Otroci so gledali začudeno. Nekateri so jokali s starši vred, drugim je pa bil všeč ta čudovit nered.
Ni kazalo drugega, kot da so se barakarji začeli umikati. Bili so v defenzivi v slabi trdnjavi, pasivni odpor jim ni pomagal. Zato so začeli vlačiti naglo pohištvo iz razvalin. Oprezali so za pristreški in mudilo se je vsem, ker so se bali, da bi jih ne prehiteli drugi. Ob takšnem vremenu ne moreš pustiti pohištva na prostem. V severnem delu jame je bilo nekaj praznih barak, ki jih je občina odkupila, da jih podre. Tam je našlo nekaj brezstrešnikov streho. Tri družine so se pa preselile pod monumentalen stadijanski pristrešek ob Tyrševi cesti. Ko je arhitekt ustvarjal načrt za stadijon, najbrž ni mislil, da bo praktičen pristrešek služIl kdaj tudi za stanovanje revnim deložiran-cem. Da, na magistratu imajo preglavice z 'barakarji.
Na hodniku ob najprometnejši cesti, ki služi tudi mednarodnemu prometu, niso mogli pustiti deložirancev (eden ima osem otrok!), kajti bedo je treba skriti, tedaj je
Iz Maribora
— Mariborska koča dobi električno razsvetljavo. Priljubljena Mariborska koča dobi še letos električno razsvetljavo. Tok bo dajala električna centrala >Pohorekega doma*. S tem bo ustreženo želji mnogih turistov, ki bodo potem prav gotovo še raje obiskovali Pohorje in sMariborsko kočoc.
— Izpred sodišča. Na zatožni klopi sta v torefc sedela nepoboljšljiva pretepača 33-letni tesar Kop Ivan in 271etni drvar Kvas Josip, oba iz Smarinega. Obtožnica jima očita, da sta dogovorno napadla v noči na 28. julija lanskega leta Šušteršiča Ivana in ga z ročicama pobila na tla. da ie nezavesten obležal. Osumlienca sta prizadejala ^ušteršicu težko poškodbo na glavi. Kaeen-skermu senatu sta dejanje skesano priznala in sprejela kazen po 3 oziroma 4 mesece strogega zapora. — Istega dne je tričlanski senat sodil kravjega ta tj Pečnik a Martina, posestnika iz Zgornie Pristave. Obtoženec ie raznim gospodarjem ukradel tri kiaive v vrednosti 5000 Din. Pečnik je krave prodal po smešno nizki ceni. Obsojen te bil na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo listnih državlianskih pravic za 2 leti.
Iz Celja
—c Občinska organizacija JNS za Do-brno bo imela redni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 8. v narodni soli na Dobrni. Poročali bodo gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek, predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan in sreski veterinarski referent Maksim Sribar.
—c Občinski urad za Celje-okolico opozarja vse lastnike psov na dolžnost prijave psov ln nabave pasjih znamk, ki se mora izvršiti brezpogojno do 30. t. m. Po preteku tega roka se bo pobirala v smislu zakona taksa v dvojnem iznosu.
—c Umrla je v sTedo 14. t. m. v cel jaki bolnišnici 681etna dninarlca Antonija Kosova z Vranskega.
—c štiri nogometne tokme. Oba praz« nika bosta nudila pester nogometni spored. V nedeljo 18. t m. ob 13.30 bo na CJlaziji prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom in SK Laškim; ob 15. pa med SK Ilirijo iz Ljubljane In SK Celjem, dočim bo na praznik 19. t. m. ob 13.30 tekma med celjskim vojaškim teamom in SK Celjem ter c*b 15. med SK Rapidom iz Maribora in SK Olimpom.
—c Izgubljeno. Neka uradnica Je p>rel dnevi izgubila na poti od Mariborske ceste do gimnazije 200 Din vreden zlat prstan z rdečim kamnom, neka dijakinja pa je izgubila na poti od Narodnega doma do Vegove ulice 1200 Din vredno zlato za-pestno uro brez šipe in kazalca.
—c Davčno napovedi. Društvo jugoalo-venskih obrtnikov za dravsko banovine, podružnica v Celju, obvešča vse svoje člane in članice, da bo uradoval prihodnji torek 20. in sredo 21. t. m. in po potrebi tudi še v prihodnjih dneh, vsakokrat od 3. do 5. popoldne v društveni pisarni. Raz-lagova ulica 6, pritličje, iz prijaznosti in naklonjenosti napram našemu društvu, odličen strokovnjak, ki bo izpolnjeval davčne napovedi, kakor jih morajo vložiti vsi obrtniki in obrtnice najkasneje do konca meseca marca na predpisanih uradnih obrazcih. Ob tej priliki bodo dobili obrtniki in obrtnice lahko tudi vsa v davčnih zadevah potrebna pojasnila ln pouk. Vse to bo popolnoma brezplačno, le predpisane tiskovine, ki jih je dobiti v papirnicah in trafikah, naj prinese vsakdo že 8 seboj Obrtniki ln obrtnice — člani hi članice — se vljudno pozivajo tn so vabljeni, da se te ugodne prilike poslnžijo ln se zglasljo
vse dobro... Toda kam naj pošljejo w-srečne ljudi? Tri dni so »stanovali«, od •< bote do torka, pod pristreškom in ljudje so se zgražali nad to razstavo revščine. V jami je bilo še nekaj praznih barak, ki Jih nameravajo sicer kmalu podreti, a jih vaa.i za nekaj dni lahko še zopet obljudijo. In barakarji so romali izpod monumentalnega stadijonskega pristreška zopet v jamo Gordijski vozel...
Zdaj so na  vrsti  barake  v severnem delu jame. Podrli so že tri. Druge so se vse polne in kaže, da se bo še česče ponovila tragikomedija, da bodo podrli str*' he nad glavami barakarjev. Tisti, ki trn i tako številno družino in ki se Je preselil od stadijona zopet v jamo, bo najbrž prvi na  vrsti. Mnogi  barakarji še čakajo, da jim  ocenijo  barake ter odkupijo  ali jim pa  vsaj jasno povedo, kaj nameravajo I njimi. V negotovosti čakajo. Govorilo se je, da bodo izgnali iz mesta vse, ki nis pristojni v Ljubljano, drugim bodo pa postavili  barake  v Mestni  log, kjer so zidarji že na delu. Toda tudi to ni tako enostavno, kot se zdi. Z Izgonom se ne bodo iznebili barakarjev, ker bi se prej ali sle; vrnili. Barakarji, ki se prištevajo v kategorijo poštenih, nedolžnih revežev, si tmV žele,  da bi se rešili  neprijetne druščin« Toda. kjer je beda, se kopici tudi vso dni go zlo, zato jc pač naivno misliti, da bod.' kdaj izumrli vsi izgubljenci, ki jih jo pri tisnila beda k tlom. dokler bodo stale barake.
Tudi tu jih je nekaj, a posledic bede sa mih na sebi ne moreš odpraviti. Brodolom-vi življenja so, ki se rogajo vsemu. Lahk jih obsodiš, to je pa  tudi  vse. Nekateri imajo kopice  nezakonskih otrok. Zato s*1 tudi zgodi, da se ta ali oni ponorčuje na kaj značilen način: »Dokler nam bodo da jali   podpore,    bomo    spravljali   na svei otroke !c To Je pač usedlina, ki se zblrs na dnu takšne družbe, kakršna pač Je. m največ trpe nedožni otroci, ki so obsojen' vnaprej, da množe slab materijal družbe, obsojeni so v naraščaj  bednih hi nekoristnih njenih članov. Problem Je jasen, toda ne verjamemo, da se ga bo kdo lotil
Kdor ima meglene pojmo o socijalnir vprašanjih, ki ti stopajo pred oči na vsa kem koraku v barakarskem naselju, bi si moral ogledati kopice otrok med to pisano revščino. Otrok, ki žive v umazanih, tesnih barakah, bolehajoči sa Jetlko, slabo hranjeni ter prepuščeni sami sebi. Na tt otroke mislite, ko podirate barake, ko se lite revščino od enega konca na drugi, ko nalagate tudi na nje breme bede ter vso težo tega večnega preseljevanja! Mtsllt* na nje, spomnite se, da so najbolj potrebni tako zvane zaščite dece! In sprevldetl b1 morali že vendar, da bi ljudje, ki ne prevzemajo odgovornosti za otroke Id ki »o morda še celo dedno obremenjeni — n« smeli roditi otrok!
ob navedenih dneh v pisarni našega društva pri tam poelujočem strokovnjaku, da bodo lahko vložiti predpisom ustrezajoč* napovedi in da pozneje ne bi imeli morda nepotrebnih sitnosti, težko* in stroSkov. — Odbor.
ZVOČNI  KINO IDEAL
Danes ob 4., 7. in 9.^i uri zvečer: Premiera!   Fritz   Scholz   in   J uli os Falkenstein v veseli opereti
, Roža iz Pariza"
Vstopnina: Din 4.—, 6.— ln 8.— Din
Iz Črnomlja
— Veliko zanimanje za trboveljske slavčke. Iz Zagreba in Karlovca, kjer bodo naši vrli mali trboveljski pevčki priredil' koncerte, pridejo v nedeljo tudi v Crno melj in nam v našem Sokolskera domu prirede popoldne koncert s skrbno ubranim programom. Med našimi ljudmi vlada ie sedaj za koncert, ki bo za Belo Krajino ne kaj posebnega, zelo veliko zanimanje in bo sokolska dvorana najbrž razprodana. Naglasiti moramo plemenitost malih sUvčkov. ki so del Čistega dobička namenili tudi na šemu Sokolskemu domu, ki je, kakor je znano, prišel v velike plačilne težavo, ker ima mnogo dolga, a je še vedno v surovem stanju, kar na konstrukcijo zgradbe ne vpliva ravno ugodno. Temu lepemu zgledu revnih slavčkov naj bi sledili tudi drugi ln vsestransko podprli tako važno ustanovo, kakor je naš Sokolski dom.
— Predvajanje kmetijskega filma. V nedeljo dopoldne bo v dvorani tukajšnjega Sokolskeca doma predvajan kmetijski film o naprednem gospodarju, ga katerega se naši okoličani že sedaj zelo zanimajo. Film bo pojasnjeval tajnik Kmetijsko družbe Iz Ljubljane g. Fran Kafol, ki marljivo deluje za olajšanje bede našega kmeta in je kot tajnik KD organiziral že več nakupovalnih akcij za sadje, jajca in druge pridelke. Na sporedu bodo poleg tega glavnega filma $e nekateri drugi poučnega in zabavnega značaja. Predvajanje se prične ob 10. dopoldne in naj bi se ga poleg okoličanov udeležilo tudi čim več Crnomaljcev, ker film lasluži res največjo pozornost.
— Gostovanje Sokola iz Gradaca v Podzemlju. Nedavno so gostovali v Podzemlju na šolskem odru bratje in sestre Sokola iz Gradaca z lepo pripravljeno akademijo. Zlasti je ugajal vsem mladinski tamburaški zbor, ki ga vodi popularni belokranjski javni delavec šolski upravitelj g Matko Ljubic. Ugajalo so tudi brhke peri-čice in deklamacije dece in naraščaja. Telovadne točke so člani in Članice izvedli res odlično in so jih gledalci tudi prisrčno pohvalili. Zelo posrečen je bil tudi nastop kovačev^ a posebno je ugajal zadnji nastop, ki jc pokazal, kako tesno so med seboj povezana bratska sokolska srca. Akademija jc v vseh točkah odlično uspela, le žal da jc bilo premalo obiskovalcev, ker so istočasno tudi nasprotniki Sokolov imeli svojo prireditev, kar pa naših vrlih Sokolov v njihovem plemenitem delu ni oviralo. Pod-zemeljčani so bratom in sestram iz Gradaca za lepo prireditev iskreno hvaležni in jih žele še večkrat pozdraviti v svoji sredi.
V šoli.
— Janezek, zakaj se pa smeješ?
— Na nekaj aem mislil, gospod učitelj.
— Zapomni si, da med mojim preda vanjem ne smeS na nič mialiti.
Don$OD du Terrail
20
Zdravnikova tajna
Roman
Baronica je nekaj časa molčala. V svoji duši je bila hud boj med srcem matere, ki ne more prokleti svojega sina, med srcem žene, ki čuti v sebi hrepenenje po odpuščanju, in pa med ponosom rase, ki je prevladoval v nji vse življenje. Toda v tem boju je ponos rase podlegel. Baronica je naenkrat podala svojemu sinu roko. rekoč:
— Dvigni vendar svojo ženo. ki se vedno kleči pred menoj.
Hektor je od radosti vzkliknil.
Berta se je pa vrgla vsa srečna baronici v naročje. Potem se je obrnila žareč od veselja k Hektorju. rekoč:
— Vidiš torej, da sem storila prav, ko sem prišla s teboj.
X.
Zdaj se pa vrnimo v Maisonneuve.
Bilo je zjutraj, po noči, bogati na burnih dogodkih, ko je lord Helmuth izdihnil, obdolživši pred smrtjo Rektorja umora.
Samo dva človeka sta slišala to priznanje umirajočega. Bila sta to sodni uradnik in dr. Rousselle.
Mladi uradnik, poslan iz Orleansa na kraj zločina, je bil energičen, hladnokrven mož.
Poznal je dobro kraj in vedel je, kako velik ugled uživa že od nekdaj rodbina Mausejour. Zato je dejal zdravniku, ko je lord Helmuth izdihnil:
— Ste slišali zadnje besede umirajočega?
— Da.
— Obdolžil je moža, ki bi si ga nihče ne drznil obdolžiti.
— Strinjam se z vami. — je pritrdil zdravnik.
— Ali razumete, kaj pomeni ta izpoved?
Zdravnik ni odgovoril.
— Vendar pa hočem zaslišati moža, čigar ime je lord Helmuth izgovoril, predno se za kaj odločim.
— Berača Mauberta?
— Da.
— To bo pametno, — je odgovoril zdravnik, ki je v njem zažarela iskrica upanja.
— Moral bom pa na vas posebno paziti, — je nadaljeval sodnik, — oe mi pod častno besedo ne obljubite, da boste o lordovi izpovedi zaenkrat strogo molčali.
Zdravnik se je začudeno ozrl na namestnika državnega tožilca.
— Samo vi in jaz veva, da je lord Helmuth obdolžil Hektorja de Mause-joura.
— No in?
— Torej je samo ena možnost: Ali se je lord Helmuth zmotil ali pa je Hektor de Mausejour kriv. V prvem primeru bi bilo odveč, če bi se ime te ugledne rodbine le izgovorilo.
— Prav   pravite,   —   k pritrdil zdravnik.
— V drugem primeru, — je nada-Ijeval namestnik državnega tožilca. — pa pripada Hektor de Mausejour roki pravice in nihče ne sme poskusiti iztrgati ji ga.
Zdravnik se je priklonil, rekoč:
— Dajem vam častno besedo, da ne bom nikomur izdal, kaj sem slišal.
Tedaj je odprl zdravnik vrata in dejal Jeanni, ki je bila prihitela, čim ga je zagledala na pragu:
— Je že končano, drago dete! Jeanne je planila v mrliško sobo, za
no pa oče in služinčad Maisonneuva. Vsa objokana se je vrgla na mrtvega lorda Helmutha.
Sodnik je pa stopal ta čas iz sobe, da bi dal orožnikom potrebna navodila.
Zdravnik je stal nepremično in zrl molče na nesrečno dekle. Zdelo se mu je, da je ta bolest nekam glasna in naenkrat se je oglasil v njem grozen sum.
Ta čas se je pa že vrnil sodnik z zapisnikarjem, orožniškim stražmoj-strom in beračem Maubenom.
Mauberta ni bilo treba iskati, ker je bil med drvarji in kmeti, ki so bili prihiteli v Maisonneuve. čim se je raznesla vest o umoru.
Zdravnik je zadrhtel. ko je zagledal tega moža. Vstal je, da bi odšel toda sodnik ga je pozval, naj ostane.
Orožniki so izpraznili sobo.
— Kaj hočete od mene? — je vprašal Maubert.
— Takoj vam povem, — je odgovoril sodnik. — Ste poznali lorda Helmutha?
— Ah. ubogi lord! — je vzdihml Maubert.
— Bil je umorjen, — je dejal sodni uradnik. — Zdaj iščemo morilca. Ce je vam znano kaj, kar bi nas moglo privesti na njegovo sled, nam povejte.
Maubert se je ozrl na mrliča, rekoč:
— Ubogi lord! Njemu to ne bo pomagalo ... jaz bi si pa nakopal s tem sovražnike ... Ne, ne, ničesar ne povem.
Hotel je oditi, toda orožniški straž-mojster ga je zgrabil za vrat.
XI.
— Ce nam poveste, kar je vam znano, vas izpustim, dragi moj, — je dejal namestnik državnega tožilca Mauber-tu, — če se boste pa upirali, bom prisiljen aretiraci vas.
— Kdo vam pa pravi, da kaj vem? — se je odrezal Maubert.
— Vaše vedenje, vaša groza, nejasne besede, ki so vam ušle iz ust... Sicer je pa lord Helmutih tik pred smrtjo izgovoril vaše ime, — je pripomnil namestnik državnega tožilca.
— Ubogi lord! — je vzkliknil Maubert, — govoril je o meni...
— In dejal je, da bi mogli vi imenovati njegovega sovražnika.
Maubert je kriknil Kazalo je,da postaja njegova groza vedno večja; in začel se je tresti po vsem telesu.
— To da je dejal? — je zamrmral... Toda, ne bo ga več tu, da bi me branil...
Ta čas, ko je Maubert govoril, je zapisnikar skrbno zapisoval vsako njegovo besedo. Maubert je naenkrat to opazil in dejal:
— Kaj pa zapisujefe? Mar hočete, da bi me umoril tako, kakor je lorda Helmutha?
— Maubert, — je dejal namestnik državnega tožilca strogo. — Pravim vam, da so minute pravice štete, da nimamo časa čakati. Vaše zadnje besede so dokaz, da dobro poznate morilca lorda Helmutha. Ce se vam takoj ne razveže jezik, vas dam ukleniti in odvesti v ječo, ker vas utegne vaše obotavljanje obdolžiti soudeležbe pri umoru.
Te besede so padle na beračevo glavo kakor strela iz jasnega.
— Sokrivec!, — je zajecljal, — jaz naj bi bil sodeloval pri umoru ubogega lorda... ki mi je storil toliko dobrega ... ki me je snoči rešil, da me niso umorili...
In vrgel se je pred namestnika državnega tožilca na kolena, sklenil roke in zajecljal ves iz sebe od groze:
— Toda če bom govoril, gospod, me boste branili, kaj ne, gospod, vi, ki vas orožniki ubogajo? ... Daste mi toliko denarja, da se bom lahko odpeljal daleč ... zelo daleč.
— Pravica vas vzame pod svojo zaščito, — je odgovoril namestnik državnega tožilca. — Ničesar se vam ni treba bati. Govorite!
Maubert je zopet nekaj časa okleval, potem je pa kazalo, da se je končno premagal in začel je pripovedovati:
— Predsnočnjim je lord zasledoval v gozdu zelo mladega divjega lovca, ki mu je bil ustrelil psa. Bil sem baš v gozdu in pomagal sem lordu ujeti tega lopova, ko je naenkrat stopil iz gozda razkačen mož in me pobil s kopitom svoje lovske puške na tla. Lord mi je hotel pomagati, toda ko sta se spogledala s prišlecem, sta si zagrozila s pestmi in mi obrnila hrbte. Ce se ne motim, sta pozvala drug drugega na dvoboj.
— Kdo je bil mož, ki je vas udaril?
— Ali me bo pravica res ščitila? — je vprašal Maubert znova.
— Da.
— To je bil Hektor de Mausejour.
— Oho! — se je začudil sodnik in pripomnil:
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Pollciia v sleparjevih mrežah — Cela mafija odličnih in vplivnih osebnosti ie krila njegov hrbet
V bavonneski zastavijamici je Sta-visky vedno videl svoje podjetje, ki je imel v njem glavno besedo. Iz orleanske izkušnje je vedel, da zveza občinskih zastavljalnic budno pazi na poslovanje svojih članov in zato je enostavno prepovedal, da bavonneska zastavljalnica ne sme vstopiti v to organizacijo. Še bolje se pa vidi njegovo razmerje do podjetja in tudi njegova neverjetna skrb za vsako maknkost iz tele prigode: Cim je bila zastavljalnica otvorjena, je -prispel Stavisky z avtom, si vse ogledal in naročil Tissieru, da morajo dobiti vsi uslužbenci uniforme mestnih uslužbencev, a nad vhodom da mora viseti bavonneski grb. Tako je skrbel za zunanji dekor in njegovo sugestijo, Tissier je pa zvesto izpolnil njegova povelja.
In še za nekaj je Stavisky poskrbel. Mestna policija bi mu mogla biti nevarna, če bi slučajno kaj zavohala in se začela vmešavati v njegove posle. Tissier je dobil torej migljaj, na i se začne zanimati za policijo in
zaplete v afero vsaj enega policista.
To se mu je tudi posrečilo. Policijski inspektor Antoine Vincem Digoin je bil v tem pogledu pravi mož in vsemogočni ravnatelj zastavljalnice mu je šel zelo rad na roko. Na kip bnez vsake vrednosti mu je posodil 3000 franKov in s tem si je zagotovil neposredni vpliv na policijo. Digoin se je pa izkazal prožnejšega, nego je sam Tissier slutil. Po raznih zbliže valnih poskusih se je ta mož popolnoma udinjal slepar-stvu, končno je celo zapustil policijsko službo in delal za Staviskega deloma kot njegov agent, deloma pa kot detektiv, ki je skrbel, da so šle sleparije v mestu gladko od rok.
Da vsaj malo spoznamo te sleparije, poglejmo, kakšne posle je mogla opravljati taka podeželska zastavljalnica. Največja zastavljalnica v Nizzd doseže 18 milijonov letnega obrata, v Lyonnu 3V2 milijona, v Bordeauxu pa poldrugi milijon frankov. Toliko znaš* vse njeno poslovanje, a bavonneska zastavljalnica je imeJcs iz trgovinskega ministrstva uradno 1 ovoljenje, da sme izdati samo bonov za 32,000-000. Zupan Garat je pa na svojo roko dovolil dvojno povišanje po 50,000.000, v resnici je bik) pa
izdanih bonov po prvi sodni ugotovitvi za 258,000.000 frankov.
Nad četrt milijarde je torei pobasal Stavisky s svojim5! pajdaši iz vseh mogočih papirjev, ki sta jih podpisala njegov privesek Trssier in tenorist Piet. Za 130,000.000 frankov je bilo teh papirjev plasiranih v rezervnih fondih velikih socijalnih in privatnih zavarovalnic. Enako slepo so
sli na lhnanice velikemu sleparju država m zasebniki.
Ravnatelj trojne zavarovalnice Guedau je igral pri tem s svojimi zvezami glavno vloog. Sai so našli samo v eni njegovih treh zavarovalnic za 30,000.000 bonov. Poleg tega so imele zavarovalnice Avenir Familiale za 15,000.000 bonov, druga Confiance za 10,000.000, France Matualiste za 8,000.000, Urbai-ne za 7,000.000 itd. Pozneje bomo videli, kako so dosegli sleparji naravnost čarobno moč tega neverjetnega uspeha. Tu se nam pa zaenkrat nujno vsiljuje vprašanje, kako je bilo mogoče neopazovano uganjati tako velike sleparije in kako to, da oblasti nad tri teta niso prišle sleparjem na sled.
Toda to ni pravo vprašanje — sle-par# so bili osumljeni že od samega začetka. Zlasti ie bilo vznemirjenih nekaj policijskih inšpektorjev in komisarjev v Parizu, ki so Staviskega poznali, saj so bili strokovnjaki za denarne sleparije. Mož se jam je zdel sumljiv že v času, ko so prišle na dan zastavljalni-
Mi vsi smo veseli in zdravi, ker nam štajerska jajea dobavi lX>WY, SREDIŠČE OB DRAVI
Skladišče: LJl BLJ.VNA,
Kolodvorska ul. 35
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOUJA V LJUBLJANI — se priporoča oledim  in  slabotnim osebam
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6T
HIŠNIK ISCE STANOVANJE
Opravljal bi tudi razna dela pri hiši in na vrtu. Vselitev lahko takoj. — Ponudbe ali se pove naslov v upravi »Slovenskega Naroda pod »štev. 1210«
STARA OBLEKA
in perilo naprodaj. — Kode-ljevo, ob Ljubljanici 33. 1228
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
FRANJO ČELIK
mom. tehn. kapetan v pok.
dne 14. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 17. marca 1934 ob i:3. uri popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Uubljaiia-Maribor, dne 15. marca 1934.
Žalujoči ostali
IŠČEMO ZASTOPNIKE
za prodajo ameriških pisalnih strojev svetovne znamke. Agilnim, z nekoliko kapitala, se nudi dober zaslužek. V poštev pride en zastopnik za Ljubljano in eden za Maribor. — Ponudbe na veletrgovino: St. Kugli, Zagreb, Ilica 30. 1221
ZA OKRAJE GROSUPLJE, TREBNJE, NOVO MESTO
iščemo agilne zastopnike za prodajo priznanih radio aparatov. — Dober postranski zaslužek. — Ponudbe pošljite na upravo >Slov. Naroda« pod »Dolenjska 1216c.
SADNA DREVESA visoko- in c i-odebelne ja člane in hruške, cešplje. črešnje, višnje, breskve, marelice, agras is ribez, zajamčena rodovitnost — dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S. (Zahtevajte cenik). 1140
KOVAŠKO KAMENO OGLJE
več vagonov cementa, rezanega in tesanega lesa in okrajnikov kupi I. Krnoul, trg. Varaždin.
ške kupčije Alexa v Orleansu. Orleanski župan Turbat je svaril župana Garata v dolgem pismu,
naj se varuje Alexandra.
Garat se mu je zahvalil za važne informacije, ostal je pa pri svojem. V februarju 1932 je poslal Turbat v Ba-yonne orleanskega komisarja Frevssar-da, ki se je na njegovo željo zanimal za preteklost Sergeja Alexandra in odkril v nji zelo vznemirljive stvari.
Frevssard je informiral o zadevi v glavnih obrisih policijskega komisarja Guiberta, ki je takoj hitel po župana. Našel ga je v kavarni v družbi in ker ga ni hotel motiti, je napisal na listek v notezu opozorilo, da je pravkar zvedel, da je Alexander slepar Stavisky. Župan Garat na svarilo ni reagiral in ko so mu pozneje to očitali, je dostojanstveno izjavil, da župan mesta ne more jemati na znanje ovadbe, ki ni bila storjena v vsej uradni obliki. In po tej prigodi je Garat leta 1932 v občinskem svetu
zagovarjal sijajno poslovanje zastavljalnice
in še lani se je branil revizije ter jo z vsemi sredstvi zavlačeval.
Svarila pred tem gospodarstvom so se pa množila. V juliju 1933 je priobčil »Journal de Bourse« dolg svarilen Članek, v katerem je razložil kaj vse mora imeti zastavljalniški bon, da je pred zakonom veljaven, in namignil je, da bavonneski boni niso primerno opremljeni. Poleg tega je naravnost izračunal, da je bilo izdano po uradnih podatkih v Bavonnu za leto 1932 bonov za 24.000.000, da jih je pa v nekaterih večjih pariških zastavljalnicah uredništvo ugotovilo za 7S,000.000; rvoleg tega je list namigaval, da je zastavljalnica v stiskah, ker že ponuja 7% obresti samo da bi bone plasirala. Članek se je začenjal in zaključeval z vprašanjem, ali ne čaka Francije bavonneska afera.
Toda na to proroško vprašanje takrat ni balo nobenega odgovora. Stavi-sky ni imel več samo svoje tolpe zločincev, pustolovcev in pajdašev, imel je že celo
mafijo   odličnih bi vplivnih osebnosti,
ki so neprestano gasile plamenčke grozečega požara na vseh straneh. Do tega neverjetnega vpliva si je bil Stavi-sky pomagal deloma s svojim družabnim nastopom, deloma pa z ogromnim obsegom svojih podjetij, v katera je potegnil vsakega vplivnega človeka, ki ga je srečal, samo da bi neprestano naraščalo število onih. ki jim je moralo biti mnogo ležeče na tem, da bi afera ne prišla na dan.
Pogumna toreadorka
Španija, zlasti njeno žensko prebivalstvo, je lahko ponosno na 18 letno Juanito Cruz de la Časa ne samo zato, ker je zapustila pisarno in se posvetila bikoborbam, da je zdaj edina profesionalna bikoborka, temveč tudi zato, ker ima dovoli poguma, da se bori z oblastmi za popolno enakopravnost španskih žen z moškimi. Juanita je bila prvotno strojepiska, a boli jo je mikala arena. Zgodnjo mladost je preživela med otroci paznikov madridske arene. Prvič se je spoprijela z bikom, ko ji je bilo 8 let, pa je odrezala slabo. Bik jo je zadel z rogom in ji prebil zgornjo ustnico. 2e takrat je bila znana pod imenom »la torera«. Njen sedanji manažer don Rafael Garcia jo je vzel s seboj v Salamanko, ko ji je bilo 15 let, da bi se tam izvežbala.
Dva organizatorja bikoborb sta jo hotela takoj angažirati, pa ni dovolil njen oče, ki je zahteval, da se mora Juanita posvetiti strojepisju. V aprilu 1932 je Juanita prvič nastopila v areni Guidad Bealu. Takrat pa ni smela ubiti bika. Ko je nastopila drugič v Leonu, je bilo občinstvo tako navdušeno, da so oblasti dovolile, da lahko Juanita bika ubije, kar je tudi gladko storila. Takrat je bila deležna tudi redkega odlikovanja, da je smela vzeti bikove uhlje in rep kot trofejo. Prihodnje leto je nastopila mlada toreadorka že 16 krat v bpaniji ter 4 krat v Franciji in na Portugalskem. Njeni uspehi so pa ujezili njene moške kolege, ki so napeli vse sile, da bi jo izrinili iz arene. Sklicevali so se na zakon, ki prepoveduje ženam vežbe v bikoborbi. Takratni notranji minister je izdal okrožnico o prepovedi nastopa Juanite v vseh španskih arenah.
Zdaj je pa začela pogumna toreadorka bo; z vlado. Obrnila se je najprej na notranjega ministra z zahtevo, naj dotično naredbo kot protiustavno umakne. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da je bila izdana prepoved pod monarhijo, zdaj pa velja republikanska ustava, ki določa enakopravnost žensk z moškimi. Juanita zahteva, naj se oblasti drže ustave in ministru je zabrusila v obraz, da je enakopravnost samo na papirju. Najbrž bo s svojo zahtevo prodrla, ker stoji za njo špansko ženstvo.
če dela človek v pijanosti
Ameriški stenograiski lisu priobču-jejo zabavne zgodbe iz življenja ameriških stenografov, čijih poklic je v Ameriki močno razširjen. Zakoni poed:n:h držav' določajo, kdaj je treba poklicati stenografe in na sodiščih je sodni stenograf neobhodno potreben. Iako določa zakon v državi G-iorgija, da mora sodni stenograf točno zabeležiti zaključni govor predsednika sodišča pred porotniki. Neki priletni sodnik se je pri zaključnih govorih vedno ponavljal tako. da med poedinimi govori razen imen ni bilo skoraj nobenj razlike. Nekega dne je zopet govoril, ko je pa pogledal čez mizo. je zardel in obmolknil. Opazi! je namreč, da je sodni stenograf nekam sumljivo povesi! glavo in da se njegova roka ne premika. Prejšnji dan je bil malo dolgo v veseli družbi in zdaj ga je premagala utrujenost. »Zbudite se. gospodi — ie za-rohnel sodnik na ubogega stenografa. — »in zapisujte moi govor!« Stenograi je^pa dvignil glavo in odgovoril mirno: *No, no, menda ne bo tako hudo, saj sem že itak tri stavke pred vami!«
Baš nasprotno se pa pripoveduje o nekem zelo sposobnem južnoafriškem ministru in politiku, ki je bil pa hud pijanec. Nekoč ga je imel pošteno pod kapo in moral je javno govoriti. Govoril je o vsem, kar mu je prinesla slina na jezik, brez vsake zveze in doslednosti. Naslednjega dne je prišel k njemu stenograf, da bi skupaj popravila govor in ga priredila za tisk. Videč točno zabeležen svoj govor je minister ozmerjal stenografa, potem mu je pa narekoval govor, kakršnega bi imel, če bi bil trezen. Končno je odjslovii stenografa z besedami: »Kakor vidim, sta marljdv in nadarjen mladenič, svetujem vam pa, da nikoli ne stenogratirate, kadar ste pijani!« Stenograi se je moral seveda molče priklonili in zahvaliti gospodu ministru za očetovsko svarilo.
Iz Trbovelj
— Odličen obisk smo imeli te dni v Trbovljah, v torek zjutraj sta dospela v Trbovlje zagrebški francoski generalni konzul g. Garou in ljubljanski francoski konzul g. Neuville v spremstvu namestnika generalnega ravnatelja TPD g. ini. Julliarda, *i so si ogledali rudniške naprave v jami in na površju. Zvečer »o ae vrnili v Zagreb in v Ljubljano.
— Obratovanje rudnika v marcu. Sedaj je razglašeno, da bo rudnik v marcu obratoval 14 delovnih dni. praznoval pa IS dni, tako da se bo na teden 3 dni delalo in 3 dni praznovalo. Koliko bi bilo veselja v naši dolini, če bi se delalo vse delovne dni v mesecu, tako pa bodo tudi letošnji velikonočni prazniki za naše delovno ljudstvo žalostni, ker bo le malo zaslužka.
— Humana akcija Rdečega kriia. Prihodnji teden bo razdelil tukajšnji RK med one, katerih prošnje »o ostale nerešene, nekaj koruzne moke, zdroba ter nekoliko aavinih surogatov. Izmed 500 prošenj xa podporo, ki jih je prejel RK, je ostalo se nad 50 nerešenih. Tudi tem prosilcem tx> RK ustregel, čim dospejo darila.
— O zboljšanju travnistva je predaval v nedeljo na tukajšnji kmetijski nadaljevalni soli si taki kmetijski referent Iz Laškega. Preda^atelj je ^okovno pojasnjeval, kako zasejemo do^ travnik. Vsi. ki si žele zasejati stalne ali menjalne trav nike, dobe semena za polovično ceno pri kmetijskemu oddelku sreza ali banovine. Zadostuje pa tudi prijava na občini. Travniške mešanic«, ai morajo biti prilagođene zemlji in klimi, pripravi posestnikom kmetijski oddelek banske uprave, sreaki kmetijski referent ali pa tuk. kmetijska nadaljevalna šola.
— Kuha voska. Čebelarska podružnici za Trbovlje,  Hrastnik in  r>ol bo na bel nedeljo   pri    gospodu    Jenku    v Hrastniku kuhala vosek, čebelarji dobe za vo-ščine bodisi vosek ali umetno satje. Vošči ne pa morajo biti suhe in ne plesnive.
— Davčne prijave za pridobnino. Pav« ne prijave za pridobnino, ki se morajo vlažiti pri davčni upravi do zadnjega t. m., delajo marsikomu preglavice, mnogi pa ni ti ne vedo, kako se ta prijava izvrši. Zato je^ Društvo hišnih posestnikov sklenil', prirediti v ta namen javno predavanje, 1a se davčne zavezance za pridobnino primerno pouči in informira o načinu prijave pridotmine. Predaval bo predsednik Zveze hišnih posestnikov g. Frelih iz Ljubljane dne 22. t. m. ob 15.30 v tukajšnjem Sn-kolskem domu.
Iz Laškega
— Nov grob. V Hrastniku je preininui v visoki starosti 82 let tast našega župana dr. Franca Rosa, nadučitelj v p. g. Ivan Sorčan. Pokojnika sta dičila kremeni! značaj in neupogljiva narodna zavest. Z njim je legel v grob zopet eden izmed ju-goslovenskih pobornikov. Sladak naj mu bo večni sen v svobodni grudi, tugujnčim svojcem naše iskreno sožalje!
— Se enkrat občni rbori. Društvo talnih posestnikov bo imelo svojo letno skupščino dne 21. marca ob 20. uri v hotelu »Savinja«. Na skupščini bo poročal tudi zvezni predsednik g. Frelih o novem davčnem zakonu, sestavi pridobninskih prijav itd. Dne 25. marca ob 16. uri pa se ho vrši! v hotelu »Henke<- občni zbor tukajšnjega trgovskega gremija.
— Občinski proračun za 1933-34 je uprava sestavila in je interesentom na vpogled v občinski pisarni do vštevšega 17. t. m. Plenarna proračunska seja pa je skii-cana za 22. marca ob 15. uri.
— Poplava, ki je zopet ogrožala kraj« v porečju Save in Savinje, nam je tokrat prizanesla. Dočim je dosegla Savinja lanske jeseni 5.20 m nad normalo. je narasla zdaj samo za 2 m.
— Ribarske knjižic« za leto 1934 bo iS-dajalo sresko načelstvo med uradnimi urami, počenši s 15. t. m. Banovinska davščina na ribarske knjižice za lov žlahtnih rib znaša Din 120, za ribe belice pa 50 Din. Za člane ribarskih društev znaša ta davščina 8u, odnosno 30 Din, predvidevši, da bo finančno ministrstvo to znižanja odobrilo.
Urejuje: Josip Zupančič Za »Morodne tiskarno«: teran JeserteJi
— Zrn uprave ln tnaeratni aei usta. Oton Jbrutoi _      v si v Ljubljani