Tečaj XIX. gospodarske ob r « t n i š k e è m nar o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 90 kr pošilj po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr za pol 2 fl. 10 kr 1 fl kr. nov. dn v Ljubljani v sredo 26. junija 1861. Nekaj tem ? kar kmetijstvu najbolj potreba se pa v lakem kraji napraviti ne dá, naj se mu streha na pravi, da se ffiioj največje bogastvo kmetijsko, varuje naj vecjega njegovega roparja to je s o n c a. (Konec prihodnjic.) Cesar Napoleon I. je nekdaj rekel, da treh reci potřebuje za vojsko: perva je denar, druga denar, iu skerben gospodar tretja zopet denar. Ravuo tako potřebuje za uspesno obdelovanje svoje zemlje tudi treh reci, iu sicer: Cbelarska novica pervič gnoja, drugi'č gnoja in tretjič zopet gnoja. Da si ga bomo za svoje potrebe dovelj napravili, moramo posebno skerb za-nj imeti, in gotovo ne bo previdnega in pridnega ospodarja težko stalo, da si ga saj več napravi kakor ga ima dosihmal. • » 16. in IT. kimovca (septembra") bo veliki zbor nemških čbelarjev v Gradcu. Cbeiarski zbori, ki so vsako leto v kakem drugem mestu, so večidel od bližnjih in daijnih čbe- tr ft larjev. Dvanajst vprašanj je določeuo, o kterih bojo po menki, na priliko: Kaj je treba storiti, da se čbele čez Ni je skoraj stvari na svetu, ktera bi se ne dala ober- zimo dobro ohranijo? Koliko največ in koliko najmanj ži- niti v gnoj, in vendar le se tako pogostoma slišijo pritožbe da kmetovavcom gnoja primankuje. Da odvernemo take pritožbe, treba je ? pervic: da tako gospodarimo, da si pridelujemo vec klaje, in si redimo več živine; potem bo mogoče, veza potrebujejo čbele noter do tistega časa, da zacno same med nabirati? Kaj skušnje uče o potrebi pijace? Ktere rastline naj se sadé čbelam za pašo? Kako se naj lože prazno satovje dobro obrani za prihodnjo rabo? Ali je kaj razločka med laško in domačo čbelo? Kako se dá gnjila drugič: na dveh, ali saj najmanj na treh oralih zalega odpraviti? in tako dalje. S tem zborom bo sklenjena dobre zemlje eno živinče dobro in lahko prerediti, in tretjič: da nehauio živino na pašo goniti, ampak da jo v hlevu redimo. Kadar smo to tako vravnaîi, moramo za koristno na- tudi razstava cvetlic, sadja, grojzdja in mnogih rastlin, ki so čbelam ljubljena paša zbora. Vsak more deležnik biti tega pravo hlevov, gnojnisc in gnojnic skerbeti. Brez tega troj nega ni dobrega gospodarstva. Hlevi. Gospodinjam kaj Da se v hlevih nič ne pogubi od napravljenega gnoja • ř (Da se vam poleti meso ne us m rad i), kupite si v apotekhkreosot-a. Ko ste meso oprale, vlite kreosota v vodo (na pol lota kreosota vzemite 1 funt vode, na lot je treba, da se hlevi goveje živine, kónj in ovác, preden kreosota 2 funta vode). Potem namočite meso v tej kreo-se v ujib tlak napravi, najmanj za 4 pavce na debelo z sotni vodi in obesite ga na zraćuo mesto, kodar sapa piše. il ovco zatolčejo, da se gnojnica v tla ne poceja in po- Kreosot ima to sosebno lastnost, da varuje vsako stvar g ubija. Ce se tla še s cementom (hidravličnim apnom), O" ft njilobe. Kreosot je tudi v dimu, v kterem meso sušimo i ki se ga lahko dosti dobi, ali z asfaltom prevlečejo. se zato je prav za prav kreosot vzrok, da se suho meso Treba gnojnica kar ne bo mogla iz hleva pogubljevati. -je tudi, da tla nekoliko visé, da se gnojnica sama po sebi lahko odceja v žleb in v gnojnišče, iz gnojnišča pa v jamo, ktera je zraven gnojnišča nalašč za to napravljeua. dolgo derži. Slovenci! povejte svetu 9 da se steka v njo preobilna gnojnica, s ktero se včasih na kaj se opirate, ko hoćete in želite« prosite Iti gnojnišče polij e, ali pa ki se kako drugač v prid oberne. zalitevate^ da se vani tipeJje vas jezik v vase učil- Ovčji hlevi so malokje s tlakom previđeni (flaširani); vendar je to ravno tako potrebno in še potrebniše kakor pri hlevih goveje živine, zakaj v ovčjih hlevih ni žlebov, da bi se preobilna gnojnica (scavnica) odcejala v kakošno jamo, ampak nastel in ovčji gnoj jo morala či*to poserkati; kako pa jo bota poserkala popolnoma, ako je veliko uide skozi mehko zemljo v hlevu? b. Gnojnišča morajo vselej blizo in tiko hlevi morajo biti: ravno tako kakor nice iu vaše pisarnice? .... P. Slovenci imamo terdne vodila, kterih se zvesto deržimo in nobenega prestopiti nas volja ni. Naše omenjene želje se opirajo na zdravo priprosto pamet, na nepodkupljivo pravico in na cesarske postave. Kdorkoli bereš naslednje verste, tri priče: pamet, pravico in postavo izprašuj, iu po tem sodbo izgovori. Slovenci se tako-le modrujejo: 1. Neskončno modri Stvarnik je tudi nam vložil čutila tud ali sicer podflaštra » ojnišča z ilovco zabile in s cementom in dušné zmožnosti ; gotovo pa ne, da bi spale v nas e biti in tla gnojnišča tako viseli na temveč da se bude, blažijo, likajo in mikajo. Izobraženje eno strau, da se gnojnica lahko iz gnoja v jamo odcej ki je tudi naših u čil nic cilj in konec; torej smo v tem, da je zraven gnojnišča. Gnoj « * se napravi po številu goved se ustanove tudi pri nas ucilnice, enih misli z vlado. Toda ali kónj večj ali njse Cez 4 beno gnojnišče globok ak h gnojem. Napravi bolj senčnati strani, da ga souce preveč ue prepeka i naj ne bode uo- po svoji slabi pameti si učilnic nikakor ne moremo misliti bro gospodariti z v korist narodu, ako se nam nevednežem, kakor nas naši kulturtrager- itt po svetu razglasujejo, vede in uki dopo- naj se pa, če je le mogoče, gnojnišče na » Kjer vedujejo v jeziku, kterega naše matere niso učile nas. Kar 206 ftič ne moremo zato, da Nemca ne razumemo, ako nemški z nami govori. Ali Nemec, Lah, Francoz Slovenca slovenski Ali si upate pa morebiti reci. da presvitli cesar s tem zagotovljenjeui niso resno mislili? Te misli bi ms Slovencov govorečega morebiti razumejo?! V ptujern jeziku nas učiti, bilo strah, ker podkopává vse zaupanje, ki je deržavi in ali pa nič! Mislimo toraj, da se naj Slovencom sloveuski deržavljanom enako potrebno; % i « • m m • a m ^ . . . «» mi Slovenci smo cesarju dopoveduje po učilnicah in tudi po pisamicah. Povejte nam: vedno zvěsti bili in serčno udaui in nikakor ne moremo ali zamore kdo, ki ima le še zdravo, če tudi še tako pri- verjeti, da bi cesarja kdaj ne bila volja dati. kar obljubuje prosto pamet, drugače misliti, želeti, sklepati, pričakovati iu zagotovlja. in zahtevati? Saj naša pamet ne spozná, kako bi to drugače Slovenca v ptujern jeziku za življenje mu potrebnih i tudi tega nam menda ne bo odrekel celi bilo. vednosti učiti, ni učiluica, je pa mučilnica. Tudi Slovenci davke plačujemo, akoravno ne lahko, ker smo revni, vendar pa vselej zvestó svet. Plačujemo deržavne, deželne in srenjske davke. Iz teh davkov se placujejo stroški za učilnice in pisarnice. Ker menda učilnic ne narejajo in pisarnic ne vravnavajo nikjer le zato, da bi preskerbeli uradnike in učnike s kruhom, jih tudi na Slovenskem ne. Pi'd mi boste djali „Se vé da ne, učilnice so vam v in ne temu, ki v ujih ući. u V «Te je pa temu tako, nam naša pamet drugače kaže. ptujern jeziku osnovana učilnica nam ne more biti v prid. Mislimo, da bi tudi Nemcom nić kaj ne ustregli, ako bi jim zato, da bi se tudi ptujega jezika naučili, slovenske učilnice in pisarnice osnovali! — Ali morebiti pa? Le po-skusite!! Plačevati učilnice nemški osnovane pa veudar moremo; ali ni to v nebo upijoča krivica! Za naše denarje naj se nam šole ustanovljajo. Po tem mi hrepenimo; skaži nam kdo, da te pravice nimarno! Kar sem do zdaj govoril od učilnic, veljá tudi od pisarnic. Tudi o njih bi po svoji pameti smeli pričakovati, da bi smel vsaki deržavljau v njih govoriti v svojem je- ziku, pisma vlagati v svojem jeziku, odgovorov pričakovati v svojem jeziku, v zapisnike narekati v svojem jeziku, ker se v ujem zamore do dobrega dopovedati, kar ga teži, prositi, česar želi, pa tudi zvediti želi od njega. Nemški, laški, ogerski, hervaški iu serbski deržavljaui te pravice vživajo, in kdor je količkaj prebrisane glave iu cesar gosposka brati in pisati zná, si marsiktere pisma do gosposke sam naredi in spiše, ali saj sam prebere. Le naši ijudje si mo- rajo iskati kakega člověka, ki nemški zná, in si že zavolj tega tudi bolje plaćati dá; le slovenski deržavljan vabíl oklicov in razsodb, ki jih iz pisarnic dobiva, ako komu kaj ne plača, ne sme razumeti, brati, ker nemškega ue raz- ume 2 Oj pravica, kje si? Ali je to ravnopravnost med deržavljani? Po svoji slabi, pa kakor se vam dozdeva, se nespačeni pameti, bi rekli, da ni. Ce pa vendar je, bi prosili i da bi nas kdo poduči!, kako strinjajo to z zdravo pametjo ? Kar pa tiče tako imenovane srednje učilnice ar im V M> nazije, realke) svojo želje opiramo še na pravice, ki nam jih dajejo same cesarjeve postave, iu tako-le mislimo: Cesarska osnova gimnazijalnih in realnih učilnic od leta 1849 v pervo versto keršanski uauk stavi; koj za tem pa materni jezik, ki se naj uči po teh učilnicah. Glejte, ioliko važnost cesar maternemu jeziku dajejo! Sto križakov temu, kdor zamore po zdravi pameti in neskaljeni pravici drugače. kakor si Slovenci odgovor mislimo, odgovoriti na naslednje vprašanja : kteri narod na Kranjskem stanuje in prebiva? in: kteri jezik je na slovenski zemlji materni jezik? — Ako pa Slovenci, ki slovenski govorć, na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, Isterskem iu Goriškem prebivajo, kako je to, da je sloveuski jezik v naših učilnicah komaj le pasterk ? Ali po pra Kako je toraj to, da se pri nas še ni spolnila in se tudi zdaj ne spolnuje omenjena osnova od leta 1849? Smo li mi tega krivi ali kdo? Ali jo je morebiti kak pozneji ukaz preklicat? To nam ni znano! Velikoveć nas da tacega ukaza bilo ni. misli, še danes poterjuje slavni ukaz od 8. avgusta 1859, kterega so „Novice" že tolikrát na pomoč klicale, in po kterem tudi slavni dr. Lovro Toman v deržavnem zboru poprašuje ministra Schmerling-Brali smo omenjeni ukaz po „Novicah", ki so ga nesle po a. v kterega brali g a pa celem svetu, brali v deržavnem zakoniku menda niso stavili ukazov, ki nimajo veljave; nismo med oklici, ki jih dobivajo učiluiške vodaije» Ali se to pravi, cesar- Kdo je tega kriv? Mar li mi? skih postav deržati se! Verh vsega tega zdaj pa še navedamo cesarski diplom 20. oktobra 1860, podeljeno ustavo 26. februarja 1861 ia cesarjevi nagovor, s kterim se je 1. maja 1861 deržavni zbor pričel ; povsod nam je zagotovljena enakopravnost vseh narodov, in vendar je pri nas ne najdemo; kako je to? Ali preveč zahtevamo, ako želimo, da bi nam cesarjeva beseda bila saj enkrat resnica? In vendar se najdejo krivićniki, ki nas gerdijo in tožijo pred svetom, da smo prenapeti, prešerni, krivični in Bog vedi kaj še! — Ako smo si sami kaj krivi, da se nam ni že spolnila cesarjeva beseda, smo krivi Ie v tem, da se je nismo koj do dobrega poprijeli. Luterani so drugače ravnali. Komaj je bila izrečena cesarjeva beseda „vers ka enakopravnost", že so začeli kamenje lomiti, ter vlagati vogelnik svojemu Božjemu hramu, in kmalo je stalo poslopje. Enakopravnosti v jeziku bi se bili mogli mi Slovenci ravno tako terdo poprijeti. Pa kaj, ker nam je poman kovalo mož, ki bi bili umeli presvitlega cesarja, še bolj pa mož, ki bi bili hotli spolnovati njegovo besedo! Imeli smo pa » može, ki so ukaz od 8. avgusta 1859 ad acta djali, ćeš » da nas Slovencov ne zadeva, med tem, ko v deržavnem zakoniku stojí natisnjeno. da veljá za vse kronovine in narode. Mislili so menda ti možje. da slovenske dežele niso kronovine, in da Slovenci niso narod! — Ali se drugače 7 v zamore sklepati o tem? — Ce je pa temu tako, bi nam bili bolj ustregli, ako bi nam bili očitno povedali, da ne spoznajo kronovine kranjske, štajarske, koroške itd.. in nas slovenskega naroda. Tedaj bi bili saj o kratkem zvedili, pri čem da smo in s kom se nam je boriti. Pa saj je zaper-seženih zopernikov naših zvijača ena, da tavajo po skrivnih potih in se očitno ne kažejo sovražnih; in tako ravnajo za to. ker dobro vedó, da je veliko težje boriti se s sovraž-nikom skritim. kakor s protivnikom, kteremu gledamo v oči. Slovenci so se po tem takem do zdaj borili za pravice dežele iu naroda, ki so jih bili jim zbrisali iz cesarstva av-strijanskega, morda tudi celó iz Evrope in svetá. — Taki boritvi ne more biti uspeh. i • gimnazii (Konec). O posamesnih delih govora. Većina laških in slo vični ravnopravuosti, in ne velikoveć po krivični krivoprav- venskih imen ženskega spola izhaja v imenovavniku enoj- ki se spreminja v imenovavniku množnika v v „e" ; postavimo !š. la donna, sl. žena, nosti? nika na r> a Ako se z vsemi cesarskimi ukazi tako ravná, kakor z obeh jezikih vsem avstrijanskim narodom danim cesarjevim ravnopravnosti, se pač ni čuditi, da je prišl zag tovljenjem množnik Is: le donne, sl. zené. Vse druge slovenske ir* derža u asa laške imena zenskega spola, ki ne izhajajo na v skorej nerešljive homatije. Po taki poti se ue more priti vendar v imenovavniku množnika končnico » i" 7J a drugam lš. n la vergine Ci množnik n le vergini", sl. n 1 , imajo ; postavimo devica"; sL 207 r> nit« 9 mnoznik „niti44 Ravno tako izhajajo vse možke V G već ali manj imena v slovenskem in laškem v imenovavniku množnika jezik pod j bolj slabše govorijo slovenski ? ki same skupujejo sočivje ali zelenjad na končnico „iu ; « postavimo lš. .JI gambero u mnoznik in ua tergu od okoli mesta prebivajočih Slovenk gamberi, si. rak", mnoznik raki" itd. Ravno to veljá tudi vsi rokodelci in kercmarji, in stacunarji, ki se tudi nekako za priloge. v ojih kupčijah s Slovenci pecajo Pri zaimenih se dobijo med slovenskim in laškim je- ki iz Furlanije vozijo turšico v G celó oni Furlani na terg in jo pro- 9 zikom take enakosti, kterih ne nahajamo , kakor samo pri dajajo večidel našim goriskim slovenskim gorjancom 9 romanskih jezikih, namreč Slovenci in Lahi imajo kratice se tudi posestniki v Gorici, ki imajo svoje posestva na (Is. i pronomi affissi) pri osebnih zaimenih; postavimo laško io di me a me me y 9 mi mi slovensko jez mene, me meni, mi mene meni 9 me laško tu di te a te ti te ti slovensko ti tebe, te. da, Slovenskem, in ktere ti kramljajo slovensko • • im slovenski kmetje obdelujej 9 tudi Kdo tedaj bod me bravci vpra šali, ne 9 ti. 9 Instr. con me z menoj con te tebi tebe tebi. s teboj. voriti 1 j u d j e govori Bodo m v Gorici slovensko v Gorici? To mi je težko odg pa asprotniki rekli, res je, da vsi uni govorno slovenski, al tako. da Slo te ušesa bolij Te gospode poprašam pa 9 kako • • govorijo naši Slovenci in Slovenke okoli Gorice furlaušćino, ktere so se naučili Ie na goriškem tergu pri prodajanji in vkupovanji? Tako tudi pri tretji osebi, samo da slovenske in laske Od govorim ji m, da jo kramljajo ravno tako, kakor Goričani kratice pri tretji osebi si niste tako enake, kakor in drugi, in da Lahi imajo kratice tudi v množniku, venci pa le v enojniku; u postavimo, lš. „il padre našo slovenščino ! Naj povem še neke dogodbe zadnjih let na Goriškem ti da un da pokažem, da so se nekteri laški ali furlanski sinovi s pri pervi Slo- 9 9 sl. „oče ti dá kos kruha.44 V tem samim lastnim pridom naučili slovenski jezik gladko govo pane stavku se zaime in glagol enako glasita v laškem in slo- riti in čisto pisati. Znano je, da na Goriško-Slovenskem venskem in obá jezika rabita genitiv partitiv. so ljudje bolj pobožni in da duhovnike bolje spoštujejo. Mnogo enake si so tudi laške in slovenske prisvojivne kakor sploh na Goriško-Furlanskem; tudi je znano, da so zaimena, postavimo lš.: „i tuoia, ,,i suoi a sl. : tvoji liUIIII VLJU^ pVCi« T 1111V AO* • A A U VF I ^ I DUUI j OI» • ^ V Y l/J I « SVOJ!» ? vuuuv m %* « v kam «^»vkii ^«mvmv wuijv |Jl V Tudi oziravne zaimena imajo v slovenskem in laškem nekaj skerbljene kakor na Furlanskem : ni čuda tedaj, da so fur u slovenske fare na Goriškem z materialno plačbo bolje pre enakosti ; postavimo: lš. che izg. ke, sl. ki. lanski duhovniki od nekdaj želeli, zadobiti slovenskih far 9 Kar rabo osebnih zaimen tiče, je laška slovenski po- al to se je le redko zgodilo, da so jo dosegli, ker niso polnoma enaka, ker tudi Lahi osebne zaimena pri glagolu umeli slovenskega jezika. Tem bolje me veseli povedati, le tedaj rabijo, kadar imajo naglas ; ravno tako rabijo Lahi da poznam nektere duhovnike, rojene Furlane, ki so se in Slovenci daljše osebne zaimena le, kadar imajo naglas, poprijeli slovenskega jezika že potem, ki so bili v duhovski sicer pa kratice. službi; naučili so se ga in dosegli so slovenske fare, kjer se duševno in materialno prav dobro imajo. Tako bi se dalo o tej jezikoslovni zadevi se veliko pi-al ker mi ni namen pisati primerljivno slovnico laškega Pri glagolib si so končnice perve, drusre in tretje osebe množnika popolnoma enake v laškem in slovenskem, namreč: m o te, o; postavimo: laško nutro nutri nutre nutriamo nutrite nutrono O besednem redu. 9 v a slovensko redim rediš redi redimo redite red ijo. sati in slovenskega jezika, naj bo toliko zadosti, da spoznamo, da slovenski in laški jezik imata velike enakosti med seboj, in da v tej reči se ne more meriti z laškim jezikom noben neromanski jezik, kakor naš. Pri taki enakosti slo- jezika v izgovarjanji, v sklanjbi in drugi venskega in laškega Se veća enakost, kakor v pregibu, v besedoredu in v osnovi govora sploh, ni dvo-miti, da kakor se Slovenec prav in gladko nauči laškega jezika, se bode tudi Lah naučil ravno tako lično v sloven-posamesnih besedah, je pa laškemu in slovenskemu jeziku skem jeziku govoriti in pisariti, ako ga bo le volja v besednem redu, kar naj dokaže par izgledov, ki imajo prava; brez truda in terdne volje pa nič ne opravi ne Lah ne Slovenec! Naj bi se slovenskemu jeziku djavno vsi enak besedni red v laškem in slovenskem jeziku. lš. ýuando sarebbero i giovani felici, se non lo sono spoznale enake pravice kakor laškemu ali nemškemu. nella giovanezza? sl. Kadaj bi bili mladenci srečni 9 sl. Da napredovanje ni enostransko, ampak občno, da se narodne močí razcvetó in obrodé sad, mora temelj narodnega življenja, jezik njegov, veljati v družini, v šoli v cerkvi, v uradnijah, v vsakdanjem življenji. postale bodo tudi okoliščine v Gorici našemu jeziku ugod-ako ne v mladosti? nejše; slovenski sin se ne bo več srarnoval svojega mater- nega jezika; slovenske družine v Gorici bodo slovensko govorile, in te se bodo tudi pomnožile, ker pri vseh uradnijah v Gorici nekteri uradniki bodo Sloveuci ; slovenski 9 jezik se bo tudi rabil v družbah omikanih ljudi; da se bo lš. Acciocchè il progresso non sia parziale, ma gene- pa pri takih priložnostih tudi voljni Furlanček naučil našega rale, affinchè le ferze nazionali si sviluppino e portino frutta, jezika, kdo bo to dvomil? Pomislimo tudi, da po sedanjem sistemu bil je za Lahe deve la base delia vita nazionale, la lingua di essa, valere nella famiglia, in scuola, nella chiesa, negli uffizj 9 nella 9 vita uuotidiana. in Slovence v celi gimnazii nemški kot učni jezik vendar se ga niso Lahi in Slovenci učili kot v štirih nor in lš. Se tutti gli uomini fossero giusti, non vi sarebbe malnih šolah, in sicer popred, kakor so podlago imeli v più 1 ingiustizia. svojem maternem jeziku. Ako se bo pa Lah ali Furlan učil sl. Ako bi vsi ljudje bili pravični, ne bi bilo več slovenskega jezika skozi šest let od tretje iu četerte krivice. normalne šole naprej in sicer potem, ko bo že imel pod Naposled naj omenim še to veliko enakost slovenskega lago v svojem maternem jeziku, vprašam, kako po tem in laškega jezika, namreč da tirjata laški in slovenski jezik takem ne bo mogel biti Lahom ali Furlanom slovenski kot povsod na enako vižo dve zanikavnici ( negationes) ; posta- učni jezik v zgornji gimnazii v Gorici? Kar gosp. pisatelj piše zastran normalnih šol, da bi se vimo: lš.: „il cieco nou vede niente, sl.: slepec ne vidi n i c" ; lš. : „questo non sa nessuuo 9 si. : noben človek." tega n e ve mogli Lahi slovenskega, in Slovenci laškega jezika uciti že v tretji in četerti normalni šoli, s tem se ujema popol 2. Naj se obernem sedaj v djavno življenje in pokažem, noma tudi moje mnenje, in sicer to že z ozirom na nižjo kako se sploh godi Furlanom pri učenji slovenščine. in višjo realko v Gorici, ker tudi v realki se bo mogla 208 v rediti jezikoslovna. Kako bi se to izpeljati dalo, naj se oglasi, komur je osnova realk boij natanko znana, kakor meni. Resnica pa ostane, da pri povzdist slovenscine na Goriškem mora se že začeti v ljudskih šolah. Kako bi se dale prestrojiti iu povzdigniti ljudske šole na gorisko-slovenskem, hočem, ako Bog dá. vprihodnje razjasniti. < Na Dutiaji 22. rožnika. O — Silna žalost nam serce mori. Zakaj nek? bote vprašali. Zato, ker vidimo, da se domoljubi zemlje slavenske še vedno čertijo, da se jim v eno mer hudobni nameni podtikujejo in vsemu svetu sumljivi stavi jo ; — ker vidimo, kako se ustavna ravnopravnost slovanskému narodu odločuje, da bi se proti svoji koristi iu zdravému umu svojim pravicatn odrekli, zatajili in se last-noročno umorili; ker vidimo, kako malo se postave po pravici in sedanjemu času primerno tolmačijo; kako se s šun-tanjem brat nad brata vzdiguje in keršanski postavi: ,?kar nočeš sebi, ne stori drugim" nesramno v obraz bije in tako mir, edinost iu zaupanje ter obravnava v smislu ravnopravnosti podira. Da, velika žalost je, če pomislimo, da mi Slovenci, čeravno smo udje ustavne avstrijanske deržave in z břemeni kakor drugi narodi obloženi, že skoraj upanja več nimarno, ravno tište pravice in dobrote vživati, ki jih so ali jih bodo drugi deležni! Veseliti smo se (in kdo nam bo veselje zaměřil?), da se bodo na deržavnem zboru tudi slovanské zadeve dostojno cenile; al kam meri sedaj njega većina? Veselili srno se, da bode gospod minister na Toman-ovo interpelacijo že skor pred 3 leti o klica no postavo berž v življenje vpeljal in tako spoluil to, kar je zamudila prejšna sistema. Al tudi to upanje je splavalo po vodi, odkar smo 19. rožnika čuli odgovor, da ne poterdi naravnost postave od 8. avgusta 1859. Mislili smo, da pri ustavni vladi veljava narodnega jezika ni Ie dar iz vladnih rok, ampak da je sveta iu neoveržljiva narodna pravica, ki brez pogodb mora obveljati. Zmotili smo se. Gosp. minister pravi, da se bo sicer na narodnost ozir imelo, da pa je veda poglavno načelo šolsko; tedaj se dosledno v takem jeziku ne more učiti, ki je premalo ornikan in ima premajhno književnost. Al za božjo voljo! kako je mogoče jezik izobražiti in knjige spisati in slovstvu na noge pomagati, ako se to v šolah ne začne in v vsak-danjem življenji ne doveršuje? — Toliko bolj pa nas je osupnil ta uiinistrov odgovor o zadevah narodnega jezika v šolah, ker je ravno v tem zboru o protestantiških zadevah za Tirolsko prav kategorično oklical vers ko ravnopravnost in rekel: Bog ne daj, da bi Tirolci se tej kaj ustavljali! Ako mora za tiroljsko liberalnost obveljati, čemu se delajo za nas izjeme? Enake pravice morajo povsod veljati ali pa nikjer. Nekako bolje nam je pri sercu danes, ker se je dr. To man oglasil in svetu s krepko besedo pokazal, da je izmed poslancov slovenskih dežel vendar eden se najdel, ki pozna rane našega naroda in terja enake pravice tudi za-nj v vsakem oziru in v ravni tisti meri kakor za druge narode; mili Bog le daj, da njegov domoljubni trud ne bo brez uspeha! Drugo tolažilo je tudi, da se bode jugoslavenska akademija kmali odperla; pervi dan, ko se snidejo udje, nam bode priča, da nismo zgubljeni tudi mi Slovenci ne; pričal nam bode tudi, kaj lastna bramba pomore in da če si človek satu pomaga, mu tudi Bog pomaga! Tedaj darujmo za bolje ustanovljenje in pospeh tudi mi po svoji moči in pornagauo bode v duševnih interesih nam in bratom našim, ki se zdaj tako možko za politiško svobodo poganjajo in svetu kažejo, da niso rakovei, kakor se psujejo sploh vsi Slovani od leta 1848 sploh brez po-mislika na to, da so — řešili Avstrijo! Iu poveui vam, da jo bojo še, ako jim bode pravična vsem svojim narodom, ker ne bodo pripustili, da bi Magjari na njih razvalinah postavili svoj „Magyarorszag" ali ko bi Nemčija hotla Avstrijo spraviti pod supremacijo svojo. Iz Zagreba 22. junija. K. Ž.— Debata o kraljevskih preposicijah se je začela — al da pravo kažem, dospěla je že skoro do verha. Samo enmalo še bo treba tresti in pretresevati in dozorelo jabelko bo odpalo! Z re-šenjem perve kraljeve preposicije, namreč o ustanovljenji razmirja proti Ogerski, se bo ob enem tudi dru^a kralj, preposicija o ustanovljenji razmirja proti Avstrii rešila, ker ena je v drugo tako zapletena, da se nobena za se raz-pletati ne dá. 0 pervi kraljevski preposiciji so trije pred-logi, namreč predlog osrednjega odbora, predlog poslancov grada zagrebškega in predio? Kvaternikov. Perva dva pred-loga sta si bistveuo skoro enaka, samo da je predlog poslancov zagrebških diploruatičneji. Oba pa predlagata zavezo z O^erskim pod posebni mi pogodbami. Ktere in kakošne so te pogodbe, to tukaj razlagati bi me predeleč peljalo, samo to rečem, da so skoz in skoz dostojue neod— visnosti hervaške krone Zvonimirove. Kvaternikov predlog-je osnovan na historičnem pravu, ter ima tako stalno, tako široko podlago, da nobeden proti njemu česa ugovarjati ne more. Glavno načelo njegovega predloga je: ne le vim, ne desnim potom iti, ampak samo svojim; to je, ue z Magjari ne z dunajskim ministerstvem , ampak neposredno z ustavnim kraljem samim se v pogovore in dogovore puščati. Al težko da bi ta misel obveljala, ker zunaj zbora ima več zagovornikov, kakor v zboru. Od vseh govornikov do danes še nobedeu ni na njegovo stran stopil! Celó taki go-vorniki ne, ki so drugač vedno zagovarjali neodvisnost, samostalnost, idejo jugoslovanstva itd. Pred ko je Kvaternik s voj predlog prebral, je v skoro tri ure dolcem govoru jasno dokazal. da zaveza z Ogerskim bo v vsakem obziru Hervatom več škode kakor koristi přinesla, al govoril je, kakor smo se kmali prepričali, gluhim ušesom. Kvaternik si je v zgodovini jugoslovanstva po tem svojem predlogu slavno mesto zadobil. Nisem bil nikdar srečen prerok, pa mislim, da morebiti že ne čez dolgo časa se spoznalo bode, da on edini imel je prav. Tudi uas Slovencov Li pozabil v svojem predlogu. V 3 tako-le pravi: ,,Za slučaj razsapa niemačkoga saveza, da se slovèno-hrvatske pokrajine, kao: Goricu i Gradišku, Korušku, Kranjsku te Marku vindičku (med Suimom, Murom. Dravom i Savom ležeču) kruni hrvatskoj, ako bi to preuapomenute pokrajine zaželile, pridružiti ne bi propustio; za da tužni ondašnji narod pošlje hiljadu-godišnjeg robovanja uzmogne starodrevno, poviesti osigurano si pravo i slobodu s ostalim si narodom hrvatskim več jednom uživati.u Tudi gospod V7 on čina je ko izvestitelj predloga osrednjega odbora se spoinnil sorodnikov Slovencov: rDa nenapominjem ništa drugo, hoču. da vas sietim gospodo zastupnici! na ona orudia germanizacije, što ih je tudja uprava iz posestrime zemlje Slovenije ovamo pozivala u hudobnoj namieri, da narodu našem slovensku bracu omrazi, nadajuč se, da černo značai slovenskoga naroda suditi po značaju odmetnici oči otvoriše, da slovenskomu narodu bratinsku ruku pružiti i s njim u što užji duševni savez stupiti valja itd." — Zdaj pa se nekaj ! V več ćasopisih in tudi v zadnjem in predzadnjem listu „Novic" smo brali, da se v nekterih krajih slovenske štajarske nabirajo podpisi za konterpeticiju proti naši. ki smo jo s skoro 20.000 podpisi na ministra Šmerling-a poslali. Mi štajarski Slovenci tukaj v Zagrebu očitujemo, da vidimo v takem počet i u zgolj prevare ljudstva, zakotno agitacijo proti politiški individualnosti slovenskega naroda in šuntanje in huškanje ene narodnosti proti drugi. Dalje smo spoznali, da ta stvar od nobenega drugega pod-taknjena ne more biti, kakor od neo.škutarskih uradnikov, še zmiraj živih udov obglavljenega Bachovega sistema, ki se morebiti boje službe zgubiti, če bi se slovenski jezik v urede upeljal. Proti vsem tem mi javuo iu slovesno prote- 209 ter prosimo naše oiina rojake ua Stajarsk naj se s celo silo zoperstavljaj i n piraj kim početj j 9 in mi pi > d je 9 ura. redaj grem v uemško kavano rt Caífé tedesco", ker narodne kavaue v celi Heki ui. ce je mogoče, vajo nabiranja pseudopodp pa tudi imena poedinih ljudi, ki se udelez jiti poznamo Na protigovor po ar » Novicah naznanjaj » barona H à r d t 9 da da je Gradcu 20. jun. Fr. S (Ko prihod.) Nemila smert nam je pokosila zlahuo cvetlico. Umerl je 17. dan t. m. v tukajšn zg laž > kar je v „Polit. Riickbiicke^ zoper njega pisauo mestjauski bolnisnici, kamor je pred kratkem přišel zdravja drugih časnikih tudi v poslednjih „Novicah v B in kakor v mojem dopisu bilo omenjeno, razglaša gosp. Mirk go vic, pisavec onih „Riickblicke", da vse to, kar je iz Hard tle v ega pisma od 20. julija 1856 povzeto, ni ža- ískat. gosp. Ferdinand Bavman, bogoslovec 4 y škofi je 9 k labodske v 25. letu svojega življenja za pljučnico. Prišli so převodu oce, brat, sestre in žlahta, iz mariborskega gosp. duhovni pastir Kosar, gospod semenisca visokocastit izmišlj libog lost vred kmali » pak od besed d besed v J resnica, kar bode z mnogimi dru » > z a-rečmi profesor Herg in vsi sošolci med drugimi graškimi duhovni tudi 9 t dok maun in dr. Knupl kakor tudi njegova krajana gosp. profesor dr. Leh V Reki 13. junija 'A Ker že dolg časa nisem bil v vodila većina tukajšnih bo Sleduo čast mu skazaj ga je spre 6 Reki res. res 9 , mislit sem se tudi jez tjè podati, da bi vidil kar se o Rećanih po svetu trobi. Al ne samo kar sem slišal in bral o reških zadevah, an 9 tujec bil. Pod vodstvom gosp. Dragotiua Gavbi-ja so mu ali je , da je pak še mico. Raj 9 akoravno njim je rajni pěvci graskega bogoslovj na pokopal * V peli milo pes rljiv in pobožen mládenec, izversten učenec sem marsikaj novega opazi Ko v mesto stopim, vidim iskren Sloveuec in serčen domoljub počiva sedaj dalj 9 od cerkveni terg in nektere ulice s troboj vé da ma- domovine pri sv. Petru v Gradcu. Bodi mu zemljica lahka djarskitni) barjaki preprežene 9 zmed kterih so nekteri 10 > A 'I» lz Celovca Naša nekteri 8 ali tudi več laktov dol bili z nekterih okenj in bode perveg julij „Klageufurterca" oznanuje 9 štacunov so tudi manji kot metuli molili. Opazil sem tudi mu bo: „Ze i tun g fur Kárnt v Ceiovcu se začel nov časopis 9 da ime Prav je, da dobi sčm ter tjè z kone, Toda sem mislil jesenom okinčene okua, vrata in bal- neodvisen in liberalen časopis; vsi smo ga že davno priča , kdo ga bo vredoval? Tisti go in ljudi prazničuo oblečene po mestu se sprehajati. kovali. Pa veste Slovenci ___ ___ ___ _ • « i i i • • Kak velik gospod bo menda přisel v spod ki se je ravno skazal kot najhujši Rek ker je mesto tak ozaljš Pa res nisem se pre- veuskih pravic: Častiti gosp protnik sloven dr Alojz H varii v svojem mišljenji, ker malo za tem sem vidil pro- dr. Jiskra ua Moravském cesijo s sv. sakramentom iti po uiestu ; bila je namreč 9 je dr H usa. Kar je na Koroškem. Zalostuo osmina sv. resnje , da so Slavjaui Slavjanom najbolj sovražni! Česa Telesa; Gospod vseh Gospodov je hodil se imamo od novega časopisa nadjati, se lahko dozvemo po mestu Sprehajaje se gori in doli po gosposki ulici tud iz besed 9 s svojim znancom zagledam kup ljudi, ki so pred kavarno vrednik prosi za podp s kterimi se uovi časopis oklicuje. Gospod n dass das Blatt in die Lage stali, tobak pili in jezno se pomeukovali. Vsi so bili po kommt, z u r F o r t p f 1 a n z u n g deutscher K magjarsko oblečeni, ali saj mag jarske klobuke in kalpake Bil dun g sein Schárflein beizutra----u s puran« poprašal kaj peresi so imeli na glavi. Ko sem prija nek imajo ti gospodj 9 da dito in ozbiljno razgovarjajo? mi je rekel 99 se tak ser-danes ob 8 uri bode ži pisano gledaj so Rećanom i panijski zbor; menda kterega zastopnika tako tur und D Se vé da se zraven tudi Slovencom dass wir die gerechteu Anspruche Aller gleich vertreten werden Di IPIPPI|ÍR|P sladkari rekoć: „Wir versichern 9 seieu sie Bewohuer diessseits oder jenseita der 9 sind sie doch Aile treue Karutner Mi poznamo ki se memo njih sprehaja ker Hervati tisto nemsko kulturo in uemško pravičnost gosp. dr. Hu thema (proklestvo). Najlepše mi se je pa iu gorje uatn Slovenco ako si damo natvesti w J ar © : oV '9 O vidilo, kadar sem zagledal verpo gospá in gospodi z nemsko kulturo, iu nam pojde po njegovi pravičnosti magjarskimi klobuk in kalpaki, ki se pa od možkih v ni Pa SI 9 ue daj se r cemur kot sa bij ločujejo, samo da imajo daljšo peresuico, ktera katoliška vera, naša kersauska ali kuhinska metlica k moli. Mislil sem sam zavue pravice naj uam bojo nad vseî Zatoraj ne daj Naš materni jezik, naša ika in naše božje in der- :no se ! pri sebi, kako srećen bi bi! sedaj Istran, ki včasi muozico puranov z vel Tukaj v Ceiovcu bomo dělali in se trudili, največ ko kim trudom po mestu prodaja in jih ne more moremo 9 pa le tudi po drugih mestih in krajih delajte in razpećati ; sedaj bi svobodno meso doma pojel in bi same se trudite, kolikor premorete. V Ceiovcu bo na svitlo iz peresa ložej in draže prodal, ko včasi v jeseui purane. — hajal nov časopis v nemškem jeziku, ki bo bránil naše pra N enkrat 9 k sem w> m w V m ves zamišljen vse to premišljeval, vice zastran jezika, vere in svobodě. Ze smo ga oznanili m a g jatla ki mlad mož celó blečen v rudečih hlačah. Precej poprašam pri- vidim posebno prikazen. Proti meni pride v „Klagenfurtarciu tako E i il 1 a d u u g ali so Reča jarsko posado dobili, ker h zur Prânumeration auf die deutsche Zeitschrift vStimmen vidim po ulici se sprehajati. Smejoč mi odgovori: „e takvih aus Inner ôs ter reich", Beitráge zur Durchfiihrung der ua huHarah imad mačke koj vise ovdj ma to nisu husari, uo one tionalen, religiôsen und politischeu Gleichberechti o* » ung. su veljače mjeseca tako ružuo po gradu kr Unter diesem Titel scheint vom 1. August 1. J. in njevčale.* lu ko je bila Reka v obsad sta nj dj mi der Leou'schen Buchdruckei eine Zeitschrift folgenden pra nadalje , je ena teh maćk odšla v Pest, da bi se tam Inhalts po magjarski mjavkati takih maćk. iu se ma ker pa tam tudi dovelj imajo I. r> Leitende Artikel4* iiber didactische und natio jarsko mjavkauje z reskim ue slaže, nale, sociale und administrative, religiose uud politische je reška mačka prišla nazaj Toda to niso husari nfecta) z rudećimi hlačami Interessen mit besonderer Beriicksichtigung der von Slo pak to so le mačke svojim mjavkanj 9 ki z nam ponoći večkrat godej veuen bewohnten Provinzen. II. Eiue „Zeitun£-8sch u V in welcher interessan Prav smešno mi se je zdelo, kako morejo Rećani tere Artikel anderer, besonders geguerischer Zeituugeu vor jarski element toliko ljubiti kteri laško poreklo in ua- gefiihrt und gebuhrend vado visoko čislajo, in vso svojo omikanost Lahom pripisu 111 Î5 Orig besprochen werden Kor respond en aus jejo Ze stara pra je 9 da obleka ne delà sarnostanca, ôsterreichischen Provinzen, vvorin offentliche tak menda tudi z motozi preprežene jope, rudeće hlače in heiten zur Sprache pol lakta 9 gebracht alien Angelegen- uud ar ewiirdigt werden dolga per ne esuica za klobukom ali kalpakom stori Magjara, ker tak Magjar bi tudi mogla opica biti. Ko sem se teh hervaško-primorskih laških Peštancov do IV » fieichsrath Sk iiber die wichtigern Gegenstânde der und Landtags-Verhandlun m mit Beifugung der nôthigen Bemerkungen aitosti uagledal. začne stari posestnik v želodcu kljukati 9 V Eiue » Chronik", in welcher die vorzuglichern und einílussreichern Weltereignisse biïndig zusammengestelit und mit einer Kritik begleitet werden. Tako si bomo prizadevali mi spolnovati svojo težko nalogo; Slovenci! prosimo, da storite tudi vi svojo dolž- Die Grundlage, aof welcher sich die „S tim men aus nost. Z Bogom! Innerôster reich « bewegen werden, ist der modeme Rechtsstaat nach Massgabe Tako naznanja „Slov. Prij." novi nemški časnik v slo der im allerhochsten Diplome venskem duhu. Ze v poslednjih „Novicah" smo ga pozdra vora 20. Oktober 1860 gezogenen Greuzen, und der aus vili s serčuim „dobro dosel!" dem einfachen Rechtsprinzipe : „Gleiche Lasten gleiche Rechte" abgeleiteten Grundsâtze. Diese „S ti m m en" erscheinen in Heften von 4 Druck-an jedem 32. Tage. so dass bis Ende December 24 bogen Druckbogen Tage, er8chienen sein werden. Das erste und zweite Heft mit 8 Druckbogen erscheinen zusammen am 1. August, das dritte Heft am 2. September, das vierte am 4. Oktober, das fiinfto am 5. November und das sechste am 7. December. Der Preis fiir diese 6 Hefte Leon'schen 50 kr. oest. W. Buchhandiung 2 y betrágt ohne Post in der mit Postversendung 2 Die vollstandige Durchfiihrung der Gleichberechtigung aller Religions (iesellschafteu y aller Nationalitâten und Sprachen, aller Staatsbiirger. Vôlker und Lander ist aner-kannt die Grundbedingung der Hebung, des Fortschrittes, des Glanzes Oesterreich s. Wir zâhleu der Bliithe und Millionen und Millionen wahrer und begeisterter Patrioten und Freunde unseres herrlichen grossen Vaterlandes. Sie Aile, namentlich jedoch die lunerosterreichs, lade ich hôf-lichst ein, ja bilte sie herzlichst, mein patriotisches Unter-nehmen durch zahlreiche Pránumerationen wie auch durch gediegene Artikel und Korrespondenzen stiitzen. gutigst zu unter Die Prànumerationsgelder bitte ich entweder mir oder der Leon'schen Buchhandiung portofrei einzusenden, und zwar recht bald . u m bei dem sogleich zu beginnenden Drucke die Starke der Auflage bestimmen zu kônnen. Andr. Einspitler, Klagenfurt den 8. Juni 1861. Eigentbumer and Redakteur, Bo se pa morebiti kdo čudil, da za slovenske pravice časopis v nemškem jeziku. Gospodje, ki imajo govoril bo ■■■■HH ■^HHHflHB oblast v rokah in nam pomagati morejo, so Nemci; spodje, «V- () ki nas ponemćiti hočejo, so Nemci; gospodje, ki so slovenske kervi pa sprotniki potegujejo žalibog nemškega duha in z našimi na , so skoraj tud i že Nemci. Ne meo m moramo pa resnico in pravico po nemško povedati; mislimo, da nam bo to već pomagalo, kot deset časnikov v slovenskem jeziku, ki jih pa Nemci brati nocejo ali ne zuajo To so V naše misli ! Slovenci! ako si vsi na Koroškem, Stajarskem, Kranjskem, Goriškem iu Isterskern, vsi Slovenci po „Notranje-Avstrijanskem" lepo in bratovsko v roke sežemo, nas ne premoti in ne premaga nikdo. Po- vsakdo po svojem! Nekteri z dnarjem, da si ea- rn a gaj mo sopise naročé in jih tako podpirajo; nekteri s peresom y da pridno spisujejo za naše pravice, jih možko branijo in naše rane in bolečine serčno odkrivajo, naj jih svét zvé in po- magajo © tisti y ki so přejeli od Boga oblast in dolžnost. Vso našo omikano gospodo, duhovno in posvetno, pri ranio segajo m po jazno in ponižno prosimo, naj nam pod magajo! Božja pomoć!! Naša nevamost in sila je zdaj ve lika; nam Slovencom, posebno Koroškim, gré za u glavo : iMi Kjer pa je najveća sila , tam je Božja roka mila. pa obljubimo, da bomo svoj časopis vredovali v enako pravnem, katoliškem in lojalnem duhu. Zastran našega je zato, da naš slovenski jezik do zika bomo se potegovali biva po slovenski zemlji tište, pa vse tište pravice y ki jih ima nemški jezik po nemški zemlji. Zastran svete vere bomo terdni in zvěsti katolićani, pa ne bomo nili ali proganjali drugih cer y tudi vsega ne hvalili, kar se nahaja po katoliškem svetu: „svobodna cerkev v svobodni deržavi", bo naše geslo. Zastrau politiških pravic bomo lojalni in se 1860 možko deržali cesarskega diploma od 20. oktobra bomo stali na strani autonomistov v deržavnem svetovavstvu. y Iz ipavske doline 22. rožnika. £ — Kar je sviloreja zlo oživěla, je reja murbinih dreves najboljši prihodek, ker se murbiuo listje lahko in dobro prodá, ako se domá ravnajo sviloprejke ali „kavalirji" kakor jih tukaj imenu jejo; v 6 tednih se lep dnar zasluži. Ta teden se je kup čija z galeto začela; plačuje se funt najboljše do 2 gold. y nizje pa do 1 gold. 50 kr. ; cena ta je dosti nižja memo lanske; nevem, kaj je letos tega krivo ? #) — Vročina hudo tukaj pritiska; ako Bog kmali dežja ne dá, more vse spe-čeuine zveneti; terta dobro kaže, ker je v lepem odeve-tela ; ce kakosna posebna nesreća čez njo ne pride, se je nadjati letos jako dobrega vina. Bog daj! iz Ljubljane. V 141. listu ..Laibacherce" sta odgo vorila gospoda Heiman v in Issleib „Novičnim" dopisnikom iz Kranja in iz Ljubljane v 25. listu, ktera ništa prepira začela, ampak le razdražena bila po „Trieeterci" in „Lai-bacherci". Ker je vsako vredništvo odgovorno za spise v svojem listu, iu ker oba protigovornika se hudujeta le bolj na y „Novice" v obče, mora vredništvo samo danes sprego-voriti besedico. „Novice" se odnekdaj, to je od leta 1843 trudijo za omiko našega naroda in omiko jezika. Pravična obveljava našega jezika v šoli, uradnijah in javnem življenji jim je bila pa zato najbolj pri sercu, ker se more s pa me Ijo roda le v njegovem jeziku in omika zika le po njegovi djanski rabi mogoća. Hvala Bogu! da tudi nam te zdrave pameti dozdaj še ni zmešal in da še nikoli nismo bili juda-iškarijoti, ki zatajujejo svojo kregati, kdor taji, da je omiko vsakega vsakega n a je domovino. To je naš „Standpunkt" in mora biti vsakega, » komur je za omiko narodno v resnici mar. To bi mogli tudi Vi gosp. Heiman spozuati, ker Vas stejemo med libe- ralne ljudi. Al dozdeva se nam, da Vam nemški yy Zopf hângt von hinten", in da bi tudi pri nas na razvalinah na- bandero nemške -kulture". sega naroda radi povzdignili v Kultura je v vsakem jeziku mogoča ; Gerki in Rimci so jo kadaj imeli v svojih rokah, iu kakor so Nemci, da z va- kulturo sesali iz gerških. latinskih šimi besedami govorimo virov in jo sesajo sedaj iz fraucozkih, talijanskih in sèm ter tjè tudi iz slovanskih, tako jo tudi mi lahko sesamo iz vseh teh in tudi nemških, ktere dostojno čislamo, pa ne, da bi se podlagali ptujcevi peti", in da bi mislili, da zunaj nemstva ni zveličanja. To dobro premislite in ne skerbite 3) za blagor naše dežele, ktere celó nic ne poznate y zakaj našega jezika, Ljubljana ni Krajna, in nikar ne z a i u c u j t e kteri Vam je tako neznan kakor nam kineški. Pustite skerb za omiko našega naroda našim ljudém. Saj sami dobro veste, kako lahko se maj h na srenjca protestantov hudo zdraži, će človek le svojo termo terdi. Koliko več razpertij si pa na glavo nakoplje, ako se kdo utikuje v narodne ki so mu čisto neznane. Da ste se nam v omenjenem listu tako odkritoserčno spovedali, kako ste od judovske vere prestopili v protestantiško, celó treba ni bilo, ker Vam tega nihče ocital ni in tudi ne bo, ako bi morebiti kadaj za reči y dobro spoznali, prestopiti celó k naši veri. V to spoved Vas je zapeljal Ie přestav lj avec „Novičnega" sostavka, ki y če je morebiti tudi kakošen profesor, tistega sostavka Morebiti je vaša galeta slaba, ali pa so vas kupci opeharili? Mi nasproti smo slišali, da je pri nas na Dolenskem že funt kokonov za 5 gold., na Notrajnskem v Prema nek celó za 10 gold, zaaran. Ali je res tako ali ne, se bomo kmali prepričali; to pa za gotovo vemo, da kmali iz začetka sta se pri— klatila dva Laha k nam, ki sta z mnogimi izgovori sleparila ljudi, da jim prodajo galeto po celó nizki ceni. — Tudi brez mark. Vred. 211 razumel ni; mi smo tam le bacherćnih". kteri so govorili o » Leitartikelnih Lai „revolutionary v kozji z S variacije velikih dunajskiíi ju- vsak narod pravico se rog vgnati ravno sedaj, oglasiti dovskih in protestantiških ćasnikov, s kterimi pa dr. Issleib stavni poti. svojo majhno kramo prodaja. Da Vas je dopisnik iz Kranja odkriti svetu. ko ima za svoje pravo na p o in slovenski narod ima zalibog! dovelj ran štel v tisto nam dobro znano ..kompanijo u r> gerdo i ki zoper vsako pisari po časnikih, mu na interpelacijo dr. Toman-ovo Iz Ljubljane« Odgovor gosp. ministra Schmerling-a zastran vpeljave národnega národno stvar slovensko tako ne smete zameriti, zakaj sploh je znano, da ste tudi Vi jezika v gimnazije in realke po postavi od 8. augusta 1859 eden tistih korespondentov, kakorsnih nobena druga dežela je tudi tukaj, kakor v druzih slovanskih deželah, izbudil nima, iu dr. Issleib sam je unidan to nekemu gospodu (ou dvombo: ali se bo nas jezik stel med tište, ki je že dosti Vam bu že povedal kteremu) razodel. Dr. Issleiba sicer omikan za učni jezik? Cesarska postava od leta 1859 ne to bode, da se korespoudeuti z imeuom imenujejo; al sedaj delà razločka med jeziki, ampak govori Ie od večine je očitnost povsod vpeijana; kaj se bojo uek casnikarski prebivavcov, po kteri se ima ravnati vpeljava jezika v korespoudeuti pod mernjk skrivali? Naj jih zve celi svet, šole; diploma ok to be raka, lastno ročno pismo ce-in če ne pretresaj© mestni odborniki, deželni iu deržavni sarjevo do ministra deržavnega, prestolni ogovor obe poslanci, vredníki časnikov zakaj bi le korespoudeuti v tajo vsem narodom brez izjeme ravnopravnost narodno; tčmi sedeli? — Sedaj pa Ie še eno. Ker se Vi tako iskreno gosp. minister sam je, ko je peticijo slovensko bla ovoljno 8prejel, obljubil ravnati po besedah ustave in pre- ogovora. Ako pa se bojo presojevali jeziki še le potegujete or stoluega za nemško supremacijo in za ravnopravnost judov in protestantov, kaj nek bi od nas katoliških Slovencov mislili, ako bi mi dali svoje verske in narodne pravice z po svoji zrelosti, je vprašanje: kdo bo o tem sodnik? nogami teptati? Pervo je, da se v svojem domu za svoje kdo bo narodu spričbo podpisal , da je zrel v svojem je-pravice potegujemo. Ce na Vašo milostljivo koncesijo: ziku podučevan biti? Kdor ne pozná naše literature po-,,da besede do besede, kakor tudi dr. Tomanov govor 22. junija, v kterem je krasno in tolažljivo govoril o pravieah narodov, o potrebni autonomii dežel, o odgovoru ministra Schmerling-a na njegovo interpelacijo itd. Govorilo je za tem še več drugih poslancov; imenitniši govori so bill Clámovi, Pe t r i n o v i škofa Jirsika. ki je zagovarjal toliko napadano katoliško cerkev, Brin co v in Pil le rs dor f o v, čigar beseda je bila polna mirú in sprave. Vceraj so se začeli sosebni pomenki o Miihlfeldovem predlogu. Omeniti moramo še, da v tej seji je tudi zbor poslancov kakor zbornica gosposka danja, napraviti. Slovak i uaposled so imeli tudi te dní zbiralisce v Tu ros ke m s v. Martinu, ter sklenili poslati na ogerski deželni zbor prošnjo sledečih 4 členov: a) Naj jim se odloči posebuo zemljišče pod imenom: „Hor-nyo-uhorske slovenske okoli" kamor bi spadali vsi kraji in mesta, v kterih so Slovaki većina; vendar tako, da bi to zemljišče ostalo celovit del y ogerske dežele; b) naj se v okrožji tega zemljišča vpelje povsod narodni jezik ko uredni 5 enoglasno sklenil, ko je slišal, da se bo presvitla cesarica spet za zdravja voljo podala na otok Karf, poslati deputacijo do nje s serčnimi vošili za dosego terdnega zdravja. Al obema zbornicama sta presv. cesar in cesarica poslala odgovor, da se lepo zahvalita za nju lojalno razodetje, da pa v svoji žalosti ništa v stanu deputacije sprejeti. Presvitla cesarica, spremljena od Njih Velič, cesarja, se je v saboto popoldne po železnici podala čez Terst v Miramare, odkodar bo po rnorji pot nastopila v naj se napravi za nje slovanska višja in menična sodnija; in za izobraževanje slovaških pravoznancov naj se osnuje slovaška pravna akademija; d) na peštanskem vseačilišću naj se vstroji stolica za slovensko (slovaško) slovstvo, in sloveuski matici naj se daje podpora iz deželnega zaklada. Napomenjamo še, da se tudi Rusini in Rumuni š ibljejo, in enake zahteve pripravljajo. Posebno se sedmo-graški Rumuni tako očitujejo, da dokler se ne prekličejo zakonov od leta 1848, ki ustanovljajo oni členi ogerskih druge nemagjarske narode Karf, otok jonskega morja. Važniše novice preteklega leta moremo danes spet le ob kratkem dovzeti. Tudi od zbornice magnatov poter jena ogerska adresa je menda šla že na Dunaj k cesarju. Ali jo bojo cesar sprejeli ali ne, in kaj bo potem? je zdaj najvažniše vprašanje. Naj popišemo danes, kako magjarsko supremacijo čez vse na Ogerskem, ne bodo oni nič hotli znati od zveze (unije) z ogersko krono. Cesar Napoleon je přiznal te dni italijansko kraljestvo, pa s tem prideržkom, da za zdaj ostane francozka armada še v Rimu, kar je Lahe nekoliko poterlo. Govori se, da tudi rusovska vlada bo kmali priznala italijansko kraljestvo. Sv. oce papez so spet zboleli stoje Ogri s svojimi brati Slovani. Izun Rusi nov izrekli so se vsi ce je res, kar se v casnikih bere, je njih bolezen nevarna rodi na drugi slovanski na- Ogerskem to je Hervatje, Serbi in Slovaki r V Kursi na Dunaji 25. junija kakošnem razmerju hočejo gledé narodnosti s Magjari živeti. Mislimo svojim bravcom ustreči, ako jim očitovanje teh naših soplemenih bratov ua kratko oznanimo. 5% metaliki C8 fl. 15 kr. Narodno posojilo 79 fl. 75 kr. Ažijo srebra 36 fl. 75 kr Cekini 6 fl. 57 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník: Jožef BlâZnik.