PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 189 - Cena 3.- lire TRST, četrtek 10. januarja, 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi »e ne vračajo Storili smo vse, kar je v naši moči, da bi se Izpolnile vaše težnje, da bi bili v letu 1946 dokončno združeni v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Enotnost in bratsko sožitje slovanskega in Italijan* skega prebivalstva bosta mnogo pripomogla k ustva* ritvl velikega cilja za srečo ln procvlt ljudstva Ju* lijske Krajine. Maršal Jugoslavije JOSIP BROZ - TITO Danes prvo zasedanje sicupščine čeni jugoslovanskim oblastem !Ne bo trdnega miru. če ne bodo kaznovani Agencija Tanjug sporoča, da Združenih narodov London, 9. AFP — (Jean AUary). V četrtek 10. januarja se prične zasedanje glavne skupščina združenih narodov v Centralhall church-house. V London so prispeli Paul Ban-cour-Herve, Alpihand Fouques, Du-parc in ostali člani francoske delegacije. Ameriška delegacija je i-mela danes sejo, ki Je trajala 2 uri in četrt. Poleg Bymesa so se je udeležili senator Vandentoerg, senator Oonnally, Stettinius, ga. Roosevelt ter pomožni delegati Sol Blooim, John. Grownsend, Frank Walker, John Foster in Dilles, kakor tudi pet izmed devetih svetovalcev. Namen seje je bil ugotoviti dokončno stališče ameriške delegacije, ki ga je ogražalo Vandenber-govo razkolništvo. Pojasnila, ki jih Je dal Byrnes pred odhodom iz Wa-shingtona, niso mogla omiliti bojazni dveh delegatov, ki ju je smatrati za «opozicijo». Davi so ameriški krogi smatrali Vandenbergov odstop mogoč. Problem se nanaša na ameriško politiko in na celoten mednarodni položaj. Spomniti se je treba v tej zve-da je kongres po zaslugi Rooseveltove osebne avtoritete sklenil °dreči se strankarski politiki v mednarodni politiki. Truman je podedoval tak privilegiran položaj, toda Vandenbergov incident ustvarja bojazen, da se namerava kongres vrniti k staremu postopanju. Očividno je, da bi se v takem primeru mednarodna avtoriteta ZDA zmanjšala. Ameriško javno mnenje terja naj kontrolna komisija za atomsko energijo ne dobi nobenega vpogleda v tajnost bombe same. V ameriških krogih v Londonu so nekateri mnenja, da bodo debate v skupščini prisilile Byrnesa, da spremeni Svoje stališče. Nekateri sicer opozarjajo na Bymesovo energično stališče med konferenco petih zunanjih ministrov v Londonu, vendar pa ni mogoče prezreti, da se Je Bymes v Moskvi odrekel pozicijam, ki jih je branil v Londonu. Verjetno je bil prvi sestanek med ®yrnesom ln Bevinom privatnega značaja, vendar pa bo Byrnes po v«sj priliki našel v Bevinu energično podporo. Kar se tiče sovjetske strani, ni bilo dano nobeno pojasnilo o interpretaciji moskovske deklaracije. Vendar pa se zdi, da Sovjetska zveza ne bo nasprotovala bistvu ameriške interpretacije. Angleški kralj priredil večerjo London, 9. Ass. Press. — V sredo zvečer je priredil angleški kralj v Palači sv. Jakoba večerjo, kot uvod v Prvo zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Člani danske delegacije se krtu Ijevega banketa niso mogli udeležiti. ker je njihovo letalo zaradi sla. *)e8a vremena, moralo ostati v Ko-P^nhagenu. V ameriški delegaciji ni nesoglasij London, 9. AFP. — Po končani •ejl ameriške delegacije je Byrnes Rjavil, da med člani delegacije ZDA m nobenega nesoglasja. Ratificiranje sklonov moskovske konference London, 9. - (VZN) — Buka-•■eštanska radijska postaja Je sinoči sporočila, da je rumunski ministrski svet uradno ratificiral ■klepe konferenc« v Moskvi, ki se tičejo Rumunije. Objavil je njegovo izjavo, s katero se obvezuje, da *x> izpo-lnil vse pogoje, ki sta jih zahtevali Velika Britanija in Zdru- žene države za uradno priznanje rumunske vlade. Ti pogoji so: izvesti Čim prej splošne volitve na osnovi splošne volivne pravice ter s tajnim glasovanjem. Zagotoviti svobodo tiska, besede, vere in združevanja. Notranji minister, minister za pravo-sodstvo, za vero in Informacije, imajo nalogo izvesti zgoraj navedene sklepe. Seji ministrskega »veta sta prisostvovala tudi oba nova ministra Emil Hazieganu, kot zastopnik narodne kmečke stranke in Mihail Romniceanu, kot zastopnik narodne liberalne stranke. Oba sta člana opozicije. Stavkovni val v Ameriki New Jersey, 9. Ass. Press. — Preko 600 članov delavske organizacije «Neodvisne strokovne zveze* je stopilo danes v stavko, ki grozi, da se razširi po vsej državi. V mestu New York danes že vedno miruje vsa brzojavna služba. Stavka telefonskih in brzojavnih nameščencev družbe «Westen U-nion» traja že drugi dan. Splošna slika delovnih sporov v ZDA izgleda takole: Jeklarska industrija. — Predsed-sednik Truman je dejal, da bo ver. jetno dovoljeno zvišanje mezd, vendar pa ni mogoče predvideti, ali bo to moglo preprečiti stavko, ki Je napovedana za ponedeljek. Konzervi anja mesa. — Verjetro bo prišlo do sestanka predstavni-ko\ strokovne zveze in podjetij za konzerviranje mesa, da preprečijo splošno stavko, ki je napovedana za torek. Petrolejska industrija. — Pred- j nosti republikansko ustavo, v ka- skovalna komisija je zaključila svoje delo in predložila vladi poro. čilo glede zaslužkov industrije in zmotnosti izplačila 30% povišane mezde, ki jo zahteva strokovna zveza, Zdi se, da bo prišlo do kompromisa z 18% povišanjem mezde. Egipt in mirovna pogodba z Italijo Cairo, 9. - Radio Milano — Glede ugovorov Egipta, ker so ga izključili od sodelovanja pri sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo, poročajo, da utemeljuje egipčanska vlada svoj ugovor z dejstvom, da je Egipt resnifoo sodeloval v vojni ter pretrpel škodo od bombardiranja in drugih italijanskih vojaških dejanj. V egipčanskih merodajnih krogih poudarjajo, da je Egipt posebno zainteresiran za usodo nekih kolonij, ln to predvsem Libije. V tem pogledu izjavljajo v Egiptu, da bo Egipt vztrajal na tem, da bi bil pripuščen varuški svet za upravo italijanskih kolonij, če bi se ta ustanovil. Francoski komunisti za skupni ustavni načrt s socialisti Pariz, 9. - AFP — Listi prinašajo mnogo komentarjev o predlogu komunistov socialistom gkde skupne izdelave ustavnega načrta. «Cas je že, da bi načrt ustave postal predmet splošne razprave v javnosti*, piše o tem Marcel Four-rier v listu «Franc-Tire-ur». Želeti bi bilo», nadaljuje člankar, «da bi obe veliki delavski stranki združili svoje napore ter predložili jav- Pritegnitev rumunske opozicije v vlado Moskva, 9. - Tass — Dne 31. decembra 1945 je prispela v Bukarešto komisija, ki so jo sestavljali namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadev« ZSSR Višinski, veleposlanik ZDA v ZSSR Harriman in veleposlanik Velike Britanije v ZSSR sir Clark Kerr, da bi sporočila rumunskemu kralju nasvet vlade SZ, ZDA in Velike Britanije, ki so ga sprejeli trije zunanji ministri na svoji nedavni konferenci v Moskvi. V času od 1. do 8. januarja je imela komisija številna posvetovanja z rumunskim kraljem Mihaelom I. in s člani sedanje rumunske vlade. Za časa teh posvetovanj so komisiji sporočili, da sta kralj Mihael I in sedanja rumunska vlada pristala na vse sklepe, ki so jih »prejeli na seji zunanjih ministrov v Moskvi. Nadaljnja posvetovanja so se končala z imenovanjem Hazie-ganua, člana narodne kmečke stranke, ln Romnlceanija, člana narodno liberalne stranke, za kandidata rumunske vlade. Komisija se je prepričala, da oba kandidata ustrezata pogojem, kot so jih določiti moskovski sklepi. Na predlog rumunskega ministrskega predsednika Petra Groze in z odobritvijo kralja Mihaela I sta biia Hazieganu in Romniceanu s kraljevim odlokom z dne 7. januarja imenovana v rumunsko vlado. S tem je svojo delo. komisija zaključila ter! bi bila v največji meri upošte vana načela politične in socialne demokracije, ter pripomogli do zmage te ustave. Ze vnaprej vemo, da nam bodo rekli, da ni ustava samo za desnico ali levioo. Končajmo že s tem: Ustava sproščuje politične in socialne oblike demokracije*. Kaznovani madiarskl vojni zločinci Budimpešta, 9. - Tass — Ljudsko sodišče je obsodilo bivšega podpredsednika ministrskega sveta v Pešti Endreja Laszlo-a na smrt na ve-šaMh, bivšega namestnika notranjega ministra Jarosa Andorja, ki je prevzel to mesto 19. marca 1944., pa na smrt s streljanjem. so zavezniške vojaške oblasti izročile jugoslovanskim oblastem vojnega zločinca Milana Nediča. Vojni zločinec Ilija Paranos je na poti iz Barija v Trst izvršil samomor. Tako so vojni zločinci Milan Nedič, Vaso Dimič, Lev Rupnik in Djuro Djokič v rokah jugoslovanskih oblasti. Delegacija Ukrajinske republike Kiev, 9. • Tass — Svet ljudskih komisarjev Ukrajinske republike je imenoval delegacijo sovjetske U-krajine za prvo zasedanje skupščine Združenih narodov. Delegacijo sestavljajo ljudski komisar za zunanje zadeve ukrajinske sovjetske socialistične republike, kot vodja delegacije, Ba&an, Petrovski, dopisni član ukrajinske a-kademije znanosti, Vojna in Tara-senko odgovorna uradnika ljudskega komisariata za zunanje zadeve. Sovjetsko ljudstvo izbira svoje predstavnike v Vrhovni sovjet vsi krivci vojnih zločinov Nemški militarizem je bil samo orodje za uresničenje nemških imperialističnih načrtov Moskva, 9. - Tass — cSoglasnost, ki označuje imenovanje sinov in hčera našega ljudstva za kandidate v Vrhovni sovjet ZSSR, je dokaz velike življenjske sile sovjetske demokracije*, pišejo «lzvestja». «Sovjetsko ljudstvo kaže izredno aktivnost v izvajanju pravic, ki mu jih daje volivni zakon. Volivci blok komunistov in izvenpartljcev, ki črpa svojo moč iz ugleda partijskih organizacij, iz številnih javnih organizacij delovnega ljudstva In širokih množic aktivnih izvenpar-tijskih državljanov, se pripravlja na zmago svojih kandidatov na bližnjih volitvah. Ko delovno ljudstvo Izbira »voje kandidate iz ogromnega števila ljudi, ki so se v preteklih dveh letih dvignili do javnih položajev, soglasno izjavlja, da si želi le energičnih ljudi, ki so do kraja preda-n i domovini in sposobni nesebično pošteno delati za mogočnost svoje domovine. Kandidati so ljudje različnih poklicev, predstavniki vseh socialnih skupin, čl Ani partije in izvenpartlj-ci. Kar jim je vsem skupno, je najgloblja predanost stvari Leni- Ameriškl polkovnik zatrl „skoral upor" Jokohama, 9. Ass. Press. — Polkovnik Charles A. Mahony, vršilec dolžnosti poveljnika ameriškega letalstva na Japonskem, je danes izjavil, da je zatrl «skoraj upor» čet Vlil. armade, ki so pozdravile ameriškega vojnega ministra Roberta Pattersona s klloi: »Hočemo do- na in Stalina in nesebično delo za blaginjo svoje dežele ln svojega ljudstva. Nekateri izmed ljudskih kandidatov zavzemajo najvišja vladna mesta, drugi imajo manjše funkcij« v različnih panogah narodnega gospodarstva ali kulture. Vsi so goreči sovjetski domoljubi. Življenjski cilj kandidatov je delo za interese SZ, za interese ljudstva. Predvolilno zborovanje na harkovski univerzi Harkov, 9. Tass. — Na predvolilnem zborovanju profesorjev in slušateljev harkovake univerze, je bil »oglasno Imenovan za kandidata v vrhovni sovjet SZ član ukrajinske akademije znanosti junak socialističnega dela Evgenij Patom. Georgijev v Kremlju Moskva, 9. - Tass — Dne 8. januarja je priredil predsednik Sveta ljudskih komisarjev ZSSR Stalin na Kremlju kosilo na čast bolgarskemu ministrskemu predsedniku Georgijevemu, Razen Georgljeva so se kosila udeležili bolgarski zunanji minister Stainov, notranji minister Jugov, bolgarski poslanik v ZSSR prof. Mihalčev in tajnik bolgarskega poslaništva v Moskvi Nikolajev, Ra-devskl, Kristov in Vladov. S sovjetske strani so se kosila udeležili Molotov, Vorošilov, Ni-kojan, Zdanov, Kaganovič, Beria, Malenkov, Voznesenski, Koeejgin, Bulganin, Merkurov, Dekanozov, Semičasnov, Popov in drugi. Niirnberg, 10. Tass. — Politični pomen nUmberškega procesa ja v dejstvu, da gre za proces proti hi-tlerizmu in nacizmu ter proci njegovemu bistvenemu delu, nemškemu militarizmu. Ora pri t6m za proces proti pruskemu militarizmu in njegoiHm sistemom roparskih vojn, militarizmu, ki je že ved kot enkrat povlekel Evropo in ves svet v vrtinec krvava vojne. Poslednja zasedanja nrlmberike-ga procesa so bila posvečena dokazovanju krivd« in zločinstva nemškega generalnega štaba ter nemške vrhovne komande. Vodja tega generalnega štaba » voditelji nemške vrhovne komande, Ooeringom, Kehtelom, Jodlam, Doenitzom in Raederjem na čelu so sedaj na zatožni klopi. Okoli njih se je zbiralo na stotine višjih častnikov, ki so imeli voditeljska mesta v armadi. To so bili možgani nemške roparske armade, vrhovno poveljstvo barbarskih oklopnih hord, ki so poplavile Evropo s krvjo in hotele pogaziti ves svet. Dokumenti, ki so jih proučili na niimberški razpravi, potrjujejo pred vsem svetom, da je nemški militarizem kriv za vse neštete zločine, prizadete človeštvu, da je bil pravzaprav eno in isto * nemško nacistično stranko tar da ni moglo biti govora o kakih tsporih» med hiti&rjevci tn vojaško kliko. Ce so pred vojno nastale v gotovih vprašanjih razlike v stališčih, se je to nanašalo samo na dobo, kdaj bi imela biti sprožena napadalna vojna in kakšna sredstva naj bi bila zanjo uporabljena. Ti spori pa so bili izglajeni posebno po zaslugi sramotne, pomirjevalne politike za-padnih sil. Med vojno se je ustvarjala vedno tesnejša združitev militaristov in voditeljev nacistične stranke; med nemško vojsko in posebnim i nacističnimi odredi so bile izbrisane vse formalne in konvencionalne razlike, kar je imelo pokazati zunanjemu svetu enotnost vojaške in na-dietične stranke. Nemški militarizem je bil samo orodja za uresničenje vseh krvavih načrtov, ki sta si jih izmislila hitlerizem in nemški generalrti stab. Niso zaman trdili, da ni bila Prusija država z vojsko, pač pa vojska z državo, Nemški generalni štab in nemški militarizem sta bila tako pred Hitlerjem, kakor tudi za časa Hitlerjevega režima, zasnovatelja kanibalske, roparske, krvave vojne, propagatorja grobe sile In nauka zasedbe tujih pokrajin, torej propagatorja takozvane geopolitike. Načrti podjarmljenja Evrope in načrti svetovne hegemo- nije nemške rase so delo pruskega militarizma in nemškega militarizma. Nemški generalni štab in nemški militarizem sta odgovorna za nečloveške in divjaške metode vojnega vodstva, ki jih je uporabila hitlerjevska Nemčija. Ona dva sta odgovorna za ogromna razdejanja, ki so bila prizadejana evropskim državam ter za iztrebljevanje milijonov miroljubnih državljanov, žena, starčkov in otrok. Misel totalitarne vojne ni bila porojena v možganih tega ali onega nacista, pao pa ja bila razglašena in izdelana od nemških militaristov. Prva knjiga pod naslovom ^Totalitarna vojna» je bila izdana od generala Ludendorfa, ki je bil naklonjen nacistom. V nemških vojaških revijah so bila obelodanjene že pred vojno iz- gre pri tem za razprave praktične uporabe, pač pa, da podajajo ti članki samo osebna mnenja posameznih vojnih piscev. Slo je pa pri tem za formuliranje ciljev v vojni, ki jo je hotel nemški militarizem sprožiti v svetu, ki bo kmalu postal priča grozotnih zločinov, kakršnih še ni poznala človeška zgodovina. Ne bo trdnega miru in ne bo moglo priti do pomirjenja v bližnji bodočnosti, če ne bodo kaznovani na samo oni, ki sedijo v NUrnbev-gu na zatožni klopi, pač pa tudi vsi krivci številnih krvavih vojnih zločinov. Odločitve potsdamske konference so močno poudarile nalogo odstraniti-*? vse dediščine nacizma in pruskega militarizma. Kljub temu pa so se v gotovih nevtralnih državah javili glasovi v obrambo nemškega Črpne razprave o metodah in zna- \ militarizma in javno mnenje demo- čaju prihodnje totalitarne vojne. S tem so dokazovali, da ne gre za vojno proti armadam, pač pa za vojno porti narodom in da je obstajal namen totalno uničiti narode. Dokazovali so, da je možno m modernimi sredstvi uniditi ves narod, četudi bi štel na desetine milijonov državljanov. Ko so ljudje čitali te razprave nemških vojaških piscev, so nekateri mislili — to je bilo v razdobju med letoma 193£. In 1938. — da ne kratičnih držav je seveda vznemirjeno zaradi teh poskusov reakcije v raznih deželah, da bi bila ohranjena dediščina nemškega militarizma in da bi bili od njega prevzeti ideologija sile, politične igre, tekmovanje v oborožitvi in uničenje vsakega družabnega življenja. Da bi bila ohranjena mir in varnost narodov, je treba stremeti za popolnim moralnim in političnim porazom nacizma in nemškega militarizma. Razkrite podrobnosti fašističnih diktatur v o naklepih lUiirohergo »Nemčija prepušča Jugoslavijo Italiji1' NUmfcerg, 9. - Unipress — Britanski tožilec Maxwell Fyfe je danes pred mednarodnim vojaškim sodiščem govoril, kako je Ribbentrop v septembru 1940 obvestil grofa Ciana, da namerava Španija stopiti v vojno in da si želi osvojiti Gibraltar. Britanski tožilec je nadaljeval, da j« Ribbentrop obvestil Ciana, da namerava podpisati tajen protokol s španskim zunanjim ministrom Sunerjem, kakor hitro se bo vrnil v Berlin. Protokol bi določal pogoje o »panskem vstopu v vojno in napadu na Gibraltar. Ribbentrop Je dejal: »Spanci bi sl radi sami osvojili Gibraltar. Da bi »e pa preprečil neuspeh, bo Nemčija preskrbela Španiji specialne čete, oborožene s posebnimi orožji in z nekaj eskadrilami letal. Fyfe je tudi dejal, da je Ribbentrop obvestil Ciana, da prepušča "-e •!# tfV« ■*lk •>*»-*«**» • m '■■IM- ' te#,. i-sr:'v. * .V-'V • -.HM Pogled v veliko razpravno dvorano v Nurnbergu, kjer se vrsi proces proti glavnim nemškim vojnim zlocincem 13 In g. D. GUSTINČIČ Trsi ali problem razmejitve med Jugoslavijo m Ifalijo Načrti rešitve tržaškega problema ln kal se skriva za njimi Zasedli so svojo in ne tuje zem-l)e. KakrM koli naj bi bili tudi slu-faJni formalni dogovori pred to ta->eUbo z zavezniki, se na tej zasedbi fom/ilnih razlogov ni smelo nič *Preminjati, ker vsa pravica je bila ^ strani primorskega, zaveznikom vdanega ljudstva, šestega zaveznica. v leaterem se s spremembami smelo vzbujati dvomov v njego-'JK najelcmenttarnejie pravice, v nlogovo dokončno osvoboditev. Ni *e smelo ialiti trga zvestega Ijud-na njegovi zemlji. z zavezniško zasedbo Trsta in 'a Primorske pod formalnim iz-°°Vorom. da je bilo tako prej do-fl°uorjeno med zaveznilkim in jw-®c»fouon«Wm poveljnikom ter da e ie io napravilo zato, da se zaver zveza med trlaiko luko in »s-. *nHkimi vojskami v A cslriji (n ‘n* Nemčiji, je storjena jugoslo-'l3kern hidstvu velika nezasluie-krivica in žalitev. Krivica zato, ker se mu, — četudi ne dokončno, — s to zasedbo de faeto osporava samoodločba in svobodna ureditev lastne deiele. Žalitev zato, ker je Titova Jugoslavija dovolj stvarno dokazala svoje neomajno zvestobo do svojih velikih zaveznikov, ker M nikoli izpodbijala potrebe zveze tar veznikov z njihovimi vojskami v Avstriji in južni Nemčiji in ker je nova Jugoslavija kulturna dricla in do\x>lj močna — kakor smo videli — da sama zavaruje vse zatrezniilce transporte na svojih tleh. Ne nacionalni niti ekonomski ni-fi varnostni razlogi niso silili &a-veznikov k zasedbi Trsta In dela Primorske. Kdor je zasledoval literaturo o *tržaikem vprašanju» pa razbitju nemškega Reicha in zasedbi Trsta po jugoslovanski vojski, zlasti italijansko, je easlr.dll v njej nekoliko načrtov, tičočih še prihodnje razmejitve med Jugoslavijo in Ita- lijo. Enega izmed teh projektov predstavlja tudi o»novna ideja sedanje demokracije, ki je nastala po znanem sporu med zavezniki in Jugoslavijo, t. j. po umaknitvi jugoslovanske vojske iz TrsKa in Gort-oe. Oglejmo si te projekte in njihov pomen/ Tu imamo predvsem projekt starih italijanskih liberalcev (grofa Sforze i dr.); ttmu zboru se pridružujejo vsi povampirjeni Italijanski fašisti. Nič ni bolj naravnega, kakor da ostaja ta skupina dejansko na svojih položajih izza časa prve svetovne vojne. Italijanski liberalci so idca-torji in prvi vodje italijanskega imperializma. Ta je seveda danes na tleh, toda, kako bi se oni mogli odreči svoji življenjski potit Zato je čisto naravno, da zagovarjajo v vprašanju razmejitve med Italijo in Jugoslavijo svoje tradicionalno stu. tUče, ki bi jim omogočilo ohraniti vse glavne postojanke na Jadranskem morju, ohraniti Jadransko morje, «mare nontro* (naše morje), izključiti balkanske narode od svobodna trgovine na tem morju in zadržati Primorsko tude le nadalje kot odskoinico za svoj prihodnji pohod na Balkan. To so prvine, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da je epoha italijanskega imperializma le za gorami in zato vztrajajo vse do danes pri svojih starih zahtevah, « edino razliko, da bi bili pripravljeni odstopiti Reko — ne Jugoslaviji! — pač pa nekemu po svoje zamišljenemu prihodnjemu tdruitvu narodov», ki ne bi smelo pustiti Jugoslavije na Jadransko morje. Ta tendenca je politično tako jasna, da bi bilo škoda izgubljati besede o njej. Ne daleč od te pa je tudi ogromna večina raznih italijanskih demokratičnih struj. Tem sicer ne moremo odrekati dobrih namer, da se doseie med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom trajen sporazum, so pa v splošnem zelo slabo poučene o dejanskem stanju nacionalnih razmer na Primorskem in le manj o resničnih gibalnih silah, ki usmerjajo italijanski imperializem na vzhod, na Primorsko in od tu dalje na Balkan. Ni dvoma, da ima večina ideologov teh demokratičnih skupin subjektivno dobre namene in da sledi le' svojemu nacionalno razbičanemu čustvenemu razpoloženju; toda, ker ne vidi materialnih temeljev prizadevanja italijanski ga imperializma, ki jih ti ideologi nimajo v oblasti, oni pri vseh svojih dobrih namenih s svojimi zahtevami ne morejo doseči drugih končnih učinkov, kakor sta jih sasledovala italijanski liberalni ln fašistični imperializem. Pot italijanskemu imperializmu na Balkan ostaja v teh projektih odprta. Skoraj vsi ideologi teh demokratičnih skupin so prepričani, da je Primorska resnično «narodno me- šana pokrajina* in da »ato ni druga poti k narodni pravičnosti, kakor da se jo po salamonsko razdeli na dve polovici, od katerih naj ki ter s tem novo torišče nacionalnih bojev med Slovenci in Italijani. Mnogi italijanski demokratje u-videvajo to enostavno resnico, zato Nemčija Jugoslavijo popolnoma na razpolago Italiji. Ko je danes Fyfe pričel % naštevanjem dokaznega gradiva zoper Ribbentropa, je bral odlomke iz zapisnika sestanka Hitler-Rlbbentrop-Ci&no v Salzburgu 12. avgusta 1939 in navedel Hitlerjeve besede, da je tieba »sovražnike likvidirati drugega za drugim». Fyfe je podrobno govoril o Rib-ber.tropovem delovanju proti Jugoslaviji v času protiosnega državnega udara, nato pa o njegovi politiki proti SZ in prvič vpletel v dokazno gradivo sovjetsko-nemski nenapadalni pakt proti komin-teml. Fyfe je dejal, da je bila prestre-žena brzojavka japonskega veleposlanika v Berlinu za Tokio z dne 29. novembra 1941, ki pravi, da je Ribbentrop ž» obljubil nemško pomoč proti Ameriki in terjal, naj Japonska uresniči svoj «novi red.» Ko Je japonski veleposlanik Oshima vprašal, ali sta Nemčija in Amerika tik pred vojno, je Ribbentrop dejal, da je Rosevelt fanatik, zato ni mogoče predvideti, kaj bo storil. Glede na Anglijo je Ribbentrop dejal, da ne ve, ali bo invazija neobhodno potrebna, da je pa Nemčija na vsak način odločena, skleniti z Anglijo mir. Ribbentrop je ob tej priliki prerokoval, da bo vojna končana leta 1942 ali najkasneje leta 1943. KRATKE VESTI bi zapadna s Trstom pripadla Ilar, predlagajo tretji projekt, katerega liji, vzhodna z Reko — pa Jugoslaviji. Ti dobri im pošten i ideologi italijanske deTnokracije ne vidijo, da sreča naroda in njegova kultura nista odvisni samo od tega, da narod svobodno uporablja svoj jezik in razvija kulturo, temveč tudi od tega, da gospodarsko prosperira. Z razdelitvijo pa, ki jo oni predlagajo, bi Trst, kot svetovno pomorsko luko in veliko trgovsko in industrijsko mesto, samo gospodarsko dokončno ubili, zakaj v takšnem položaju izgubi Trst iz razumljivih vzrokov vse svoje prometno in trgovsko zaledje, njegova industrija pa izgubi v povojni Italiji ves svoj raison d’itre. Trioška industrija M zadobila zopet svoj smisel le tedaj, če bi Italija dobila novo možnost priprave za novo ekspanzijo na Balkan, ta možnost pa je majhna. Italijanski demokratje, ki predlagajo ta projekt, bi torej razen tega. da bi napravih Slovencem in Hrvatom novo neopravičljivo nacional-no-politično krivico, žrtvovali veliki bedi dve tretjini vsega italijanskega prebivalstva na Primorskem. Breg dvoma bi se moralo znatno število primorskih Italijanov in Slovencev Izseliti s svojih domačih tal v tuje dežele. Trst bi postal novo žarišče italijanskega impet*io-hzma in fašizma v kaki novi obll- vrednost se da oceniti najlhlj po tem dejstvu, da se z njimi srečavajo na isti politični Uniji z najskrajnejšo, najbolj izdajalsko slovensko in hrvaško reakcijo, t. j. * ono reakcijo, ki je vsa ta vojna leta zvesto služila Mussoliniju in Hitlerju in ki se danes, ločena od svojega naroda, nahaja v emigraciji. Ta načrt zahteva, naj se iz celotne Primorske, ki je bila do sedanje svefotm« vojne pod Italijo, torej skupno z Reko in Trstom, ustanovi posebna vmesna država (corpus separatum) pod pokroviteljstvom Italije oh pa novega tDruštva narodov*. Mi razumeno jugoslovansko reakcijo, ki jo je narod izločil iz sebe, da si Uče za vsako ceno košček zemlje v neposredni bližini Jugoslavije, kjer bi pletla svoje intrige proti jugoslovanski demokraciji in jo izdajalsko poskušala zaplesti v novo vojno z Italijo, v nadi, da se kakorkoli zopet dakO’plje do svoje reakcionarne oblasti v Jugoslaviji. Ljudem, katerih edini ideal je gospodovo nad sužnji in osebna korist, je kajpada vseeno iz kaklnih rok in v kaki obliki dobijo svoje izkoriščevalske pravice. Ne moremo pa razumeti italijanskih demokratov, da si morejo samo za trlnur tak domišljati, da je po taki vojn* in tolikih osvobodilnih naporih primorskega ljudstva le možno uvesti v to deželo prejšnje stanje. Narod, ki je žrtvoval na strani naših zaveznikov za svojo svobodo in demokracijo vse, naj bi se zopet dal mirno razkosati ter spraviti sebe in italijansko ljudstvo v nove, še večje nevarnosti 11 Ljudje, ki si dane« Se predstavljajo take možnosti, kažejo samo, da se v tej svetovni vojni politično niso nič naučili. Preden zahtevajo take žrtve od Jugoslavije, zato in samo zato, da ustvarijo nove možnost, italijanskemu fafistHčnemu imperializmu, naj se vendarle spomnijo usode nemškega ljudstva od koncu sedanje svetovne vojne! Primorsko ljudstvo — tn sicer ne samo slovensko in hrvaško, temveč tudi italijansko — je v tej vojni s svojo strnjeno vstajo proti narodnemu in gospodarskemu zatiranju dovolj jasno dokazalo, kaj hoče in kako si hoče ustvariti svoj dom. Ljudje, ki mislijo, da v tej deželi lahko Se v kakrSni koli obliki vzpostavijo stari imperialistični in fa-iisflični red — dobro ali slabona-memo — po svoji ideologiji niso demokratje. Vsak red, ki bi se v tej dežeH vzpostavil proti volji ogromne večine njenega prebivalstva, bi bii nasilen in reakcionaren ter bil vodil naravnosti v nove vojne konflikte med italijanskim *n jugo. slovanskimi narodi. (Se nadaljuje) ATENE. Grški regent Damaski-nos je sprejel delegacijo osrednjega komiteta EAM-a, ki mu je predložila formalno prošnjo, naj bi bili zastopniki EAM-a vključeni v grško vlado. Med tem se v glavnem mestu sirijo stavk«. Telefonsko službo in mestni vodovod oskrbujejo grške čete. V stavko eo stopili tudi delavci električnih central. Glavno mesto z okolico Je ostalo brez vode. TEHERAN. Radio London poroča, da v perzijski parlamentarni kom'siji za zunanje zadere ni bil dosežen sporazum o vprašanju a'ig'o-ameriškega predloga glede trostranske komisije za Perzijo. 20 poslancev je zahtevalo od vlade, naj načrt odbije, istočasno pa so zahtevali odstop ministrskega predsednika Haklma. LONDON. Bivši ministrski predsednik Winston Churchill je odpotoval v Ameriko. Obiskal bo Florido. VARŠAVA. Na zadnjem »ostanku poljskega narodnega sveta je bil predložen načrt zakona o prihodnjih volitvah na Poljskem. Načrt predvideva ustanovitev komisije, ki jo tvori 30 poslancev z nalogo, da sestavijo volivni zakon do 31. marca. Narodni svet je odobril ustanovitev univerze v Bresla-vi, v Toru mu ter medeclnsk? akademije v Gdansku. MILANO. Pri milanski kvesturi ustanavljajo posebni politični oddelek, ki bo imel kot glavno nalogo borbo proti novemu tajnemu fašističnemu gibanju. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 10. januarja 1946. Zadruge potrebujejo bredite, da dosegle postavljene cilje bodo Iz delovanja nadih strokovnih organizacij in težav, na katere naletijo, Je očitno razvidno dvoje dejstev: Nujno ae mora rediti vprašanje svobodnega razvoja zadrug in vprašanje kolonov. Dotaknimo ae danes na kratko vprašanja zadrug. Ce so pravilno usmerjene In de se oslanjajo na demokratična nadela, lahko obrtne kakor tudi potrošne zadruge zagotovijo širokim »lojem delovnega ljudstva gospodarsko zaščito pri prodaji njihovih izdelkov ali pri nakupu življenjskih potrebščin. Zadruga, ki pravilno delujejo, morejo tudi uspešno reševati vprašanje odnosa med mezdami in cenami življenjskih potrebščin ter so najaktivnejše sredstvo za pobijanje črne borze in špekulacije. Saj lahko vsak član nadzoruje delovanje zadružne uprave in a tem ae izključuje vsak dobiček razen krit ja. režijskih stroškov in minimalnega odstotka rezervnega fonda. Pojem zadruge pomeni nujno sodelovanje vseh njenih članov oziroma lastnikov, kakor tudi sodelovanj# in kontrolo vsakega posameznega člana. To načelo se uveljavlja pri naši ljudski politični oblasti in valja tudi za vse gospodarska ustanove. V sedanjih časih se posebno opa. ža potreba po razvoju potrofcmh zadrug v mestih in industrijskih središčih. Da bi zadruge -resnično vršile funkcijo prilagojcvanja cen mezdam, bi jih morale oblasti podpreti. V mestih bi se morale organizirati tudi obrtne proizvajalne zadruge, ki bi omogočil« vsem delavcem odrejen« stroke, ki nimajo kapitala, da bi prišli do svoje delava nice, ali oelo male tovarne, ki bi bila njihova last. Med proizvajalne zadruge na de- Poirtvovalnost bazoviških Sena Včeraj so se oglasile v uredništvu našega lista žene iz Bazovice in Lipič«. Pritožile so »e, da nikoli ne pišemo o njih, čeravno požrtvovalno delajo na vseh poljih množičnega. udejstvovanja. Ravno tako pritožile, da v ženski oddaji so s« v radiu Trst, ni bik) niti omenjeno njihovo prizadevanj« in delo v »d-njem času. Z e ne iz Bazovice in Lipice so na predvečer sv. Miklavža priredile lepo kulturno predstavo. Sv. Miklavž Je obdaril tudi 118 vojnih sirot v zavodu v St. Petru na Krasu. Ko se Je bližal Božič, Je bila »opet prva misel tena, razveseliti revne otroke in vojne sirote. Skupno s mladinkami ao naravnost tekmovale v šivanju in pletenju obleko ter p*ril« za malčke. Zastopnice organizacij AFZ in ZMS »o ponesle dva zaboja božičnih daril v zavetišče vojnih sirot v St. Peter z voščili, naj otroci preživijo ta božič, ki J« prvi v svobodi, v veselju in sreči s zagotovilom. da nas splava črta* n« doli, temveč združuje. Na Silvestrovo pa Je prosvetno društvo «Zol» priredilo kulturno prireditev. Basovlšklni in lipišklm ženam sporočamo, da smo vedno pripravljeni priobčevati dopise o njihovem delu in o njihovih uspehih. Ni samo naša krivda, če v tem času teh dopisov v našem časopisu ni bilo. Zato prosimo požrtvovalne žena naj nam pošljejo čim v«č dopisov. Njihovi želji pa bomo zelo radi u-stregll. Partizani ne pozabijo svojih tovarišev Sekcija Zveza primorskih partizanov pri »v. Križu Je priredila dn« 26. 12. IMS. zabavo s plesom z namenom, da prispeva čisti dobiček družinam padlih borcev. Cisti dobiček te prireditve Je zr.aial 18.869 lir. Ker pa so bil« potrebe večje, je Zveza prispevala še svojega in izdala svojoem padlih borcev 17.750 lir za kritj« stroškov dostojnih pokopov na domači zemlji. Lep vzgled pietste In tovarilk« zvestobe! želi bi spadale predvsem kmečke zadruga. Naloga teh zadrug bi bila zbirati vse kmečke proizvode in jih pravilno usmerjati na mestna tržišč* ali pa v kraje, ki nimajo določenih proizvodov. Taka zadruga bi obenem lahko tudi bila nabavna zadruga ki bi za kmete nabavljala v industrijskih centrih kmetijske po. trebščine ter jih po zmernih cenah razdeljevala mod kmečko prebivalstvo. Posebna vrsta zadruge, ki je sedaj nujnega značaja in je le začasne prirode, je zadruga vojnih oškodovancev. Dolžnost in naloga strokovne organizacije je, podpirati tudi to vrsto zadrug. Naši delavci in polkmetje, ki so zaradi fašističnega in nacističnega terorja izgubili skromni krov nad glav«), popolnoma upravičeno zahtevajo, naj jim sindikati tudi v tem pomagajo. Pričakovati smemo, da bodo sindikal- ne organizacije storil« vse, kar je potrebno, za oživljanje te vrste zadrug. Vendar je osnoven pogoj za popoln, svoboden razvoj zadrug: kredit Doslej j« bilo, kot sami opažamo, ustanovljenih že mnogo zadrug, ki pa ne morejo delovati, ker nimajo na razpolago potrebnih kreditov. To bi bila naloga oblasti. Izkušnje in sedanji položaj pa nss uče, da kaj takega omogoči edinole oblast, ki Je utemeljen* na istih načelih kot zadruge, to Je, na globoko demokratičnih načelih. Ob« nujnosti, (druge t j. rešitev vprašanja kolonov, katero bomo obravnavali prihodnjič) lahko dobita svojo končno rešitev v ljudski oblasti, ki bi ju sprostila in tako o-roogočila poln razvoj našega gospo-!...» Sodišče je obsodilo obtoženko ca šest let in osem mesecev zapora ter dv« leti In pol nad zora po prestani kazni. Predsednik sodišča Thermo«, tožilec Okretič, branilec Antonini. Tako torej! Cačeva in Raameno-va sta kolacoracionlsikl. Ako to spoznava sodišče... dobro! Mi njunih protizakonitih dejanj n« bomo poskušali zanikati niti zagovarjati. Toda... Kaj pa Pagnini, Zoppo-latto in drugi? Samo primera Pa gr. in 1 ja in Zop-pdatte morata biti vsem ob teh zadnjih dveh obsodbah velik trn v očeh. Jutranji dnevnik „La Voce del popolou Organ Slovansko - Italijanske antifašistično zveze za Julijsko krajino bo objavil v prihodnjih dneh popoln seznam vseh oseb v pokrajini (3218), ki so jih svoje dni zaprli v zloglasno rižarno Sv. Sabe s pomočjo naci-fažističnih biričev. Vse to z namenom, da bi omogočili g pomočjo podatkov, za katere naprošamo prebivalstvo, da nam jih pošlje v čim večjem številu, ugotoviti točno Ime in število žrtev. Pošljite vse podatke na naslov: Okrožni odbor SIAU, Trst trg Ponte Rosso 2, tel. 6040. «La Voce del popoloz »e pro. daja v vseh tržaških časopisnih prodajalnah. Tajniitvo Enotnih sindikatov sporoča: Zveza industrljccv j« predložila Enotnim sindikatom svoj osnutek o ureditvi plač, ki se ravna po mezdnih sporazumih, sklenjenih v Severni Italiji. Zato sta se dane« popoldne sestali v prostorih Zveze obe prizadeti stranki. Predstavniki industrljeev »o potrdili to, kar so že obrazložili v omenjenem osnutku ter pojasnili razloge, zaradi katerih ne smatrajo umestno pristati na povišanj« sedanjih plač. Predstavniki Enotnih sindikatov so s« sklicevali na vsebino svojih zahtev, ki so jih že precej časa od tega postavili, ter na življenjske zahteve delovnega ljudstva. Ponovno so odločno zahtevali, naj se povišajo mezde na osnovi njihovih pr odlogov. Po brezplodnem razpravljanju so ae zaradi nepremoatljivostji obojestranskih stališč pogajanja prekinila in Enotni sindikati so «i pridržali popolno svobodo glede na-daljnlh korakov. Zborovanje Vsi vodilni odbori raznih kategorij, tovarniški odbori, zaupniki in tovarni "ki pododbori so vabljeni na zborovanje, ki bo v petek 11. t, m. ob 19. uri v ulici Conti 11. Dnevni red: poročilo o sporu zaradi prilagoditve plač. Ustanovni občni sbor Dijaške Matice Ponovno opozarjamo, da bo prihodnjo nedeljo 13. t. m. ob 9. url v kinodvorani stavbe v uli. ci Carducci 6 v Trstu ustanovni občni zbor Dijaške Matice. Dijaška Matica bo osrednja organizacija dljiške j>odporne akcije. Vsem mora biti pri srcu naš dijaški naraščaj. Zato vabimo tovariše in tovarišice, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora in tako pripomorejo k uspehu prizadevanja ea naraščaj slovenskih izobražencev. Enotni sindikati Sindikat kovinarska stroke, V petsk ob 19. uri bo v prostorih Sindikata kemikov v ulici Conti 11, zborovanje tovarniških odborov in zaupnikov velike, srednje in male kovinarske industrije. Sindikat gradbene široke. V četrtek 10. t. m. ob 18.80 uri bo zborovanje vodilnega sveta. Zaupniki raznih kategorij bodo zborovali v petek 11. t. m. ob 18. url v ulici Imbriani 5, I. nadstr., soba št. 4. Kako je s prehrano V našem listu »mo 5. t. m. pod gornjim naslovom objavili razpravo o prehrani nagega delavstva. Ko smo ugotovili, da prid« povprečno na vsakega delavca okoli 800 kalorij dnevno, kar predstavlja manj hrane kot so jo dobivali naši interniranci za časa vojne v italijanskih in nemških taboriščih, smo dobili porazno sliko. Vse to pa je v posebno ostrem nasprotju a prehrano interniranih SS-ovcev, ki v nemških taboriščih dobivajo 2400 kalorij dnevno, cairoma trikrat več kot naši delavci. Da bi nam bilo že bolj jasno, kako J« prehrambeno »tanje pni nas zanemarjeno, naj dodamo, da so pri. nas vsaj štiri vrsto dobav: u-radna preko SEPRAL-a po določenih cenah; »siva bo.-z«», ki predstavlja legalizirano črno borzo oziroma svobodno trgovino; črna borza, ki ni legalizirana in jo preganjajo, ter izredne nabavke, kot je n. pr. papeževa pomoč, ki jo nekateri imenujejo »rumena borza*. K Obso| a on o Trst, 9. Danes je v predpoldan-skih urah prižel s avtomobilom v Trst načelnik itaba Jugoslovanske. ga odreda sa Slovensko Primorje. Trst in Istro major Baveo Branko ter se ustavil u ulici Valdirivo, pred sodeicm jugoslovanske komisije za vojni pltp. Medlem ko st je major Baveo pedal v urade komisije sa vojni plen In je pustil avtomobil s šoferjem na ulici, je prišla so-vesni!ka vojaška policija skupaj t nekim civilistom, ki je trdil, de je avtomobil njegove last, ki mu ga je Jugoslovanska armada »uplenila. Policija je zahtevala od šoferja, da jim mora » avtomobilom slediti na štab policije. Tovariš jim je odgovori, da se ne more odstraniti brez ukaza svojega oficirja. Na te besede ga je polloija s stlo potegnila iz avtomobila in ga odpeljala s seboj. Pri avtomobilu je ostalo še nekaj vojaških in civilnih policistov. No je tov. major to zvedel, OD TRIGLAVA DO JADRANA Drnovek Pionirji iz D. lahko postavijo .a v Brdih tekmovanje vsemi briškimi pionirji. Samo devet Jih je, toda dobrih. Na sestanke, ki Jim jih napove tovarišica Elvira, prihajajo touoo in z največjim veseljem. Pred dnevi so priredili udarniški dan. Najstarejša pionirja, Joško in Ivo, sta pripravila v gozdu v teku petih ur 500 kg drv za šolo. Ker sta »e že v marsičem pokazala najboljša izmed vseh, »ta bila proglašena sa udarnika dela. Ti pionirji so nabrali tudi 12 kg suhega sadja, 3 kg čaja, 5 kg orehov in drugo ted odposlali v vojaško bolnico Sv. Justa v Gorico. Pravtako skrbijo za poštno službo v vasi. N* lashio iniciativo »o ustanovili odbor, ki skrbi za točno in redno »vezo t«r *a razdeljevanje qasopisov. Pet pionirjev se jo prostovoljno pri javilo za prenašanje pošte in časopisov v bližnjo vas Višnjevi. Med drugim so v teku novembra napravili tudi 92 kurirskih ur. Nabrali »o mnogo prostovoljnih prispevkov za »Sočni tednik*. Rab*!] Kakor za Miklavž* so prebivalci R*UJ* zbrali tudi 0* Belič skromne prispevke, da obdarijo naj-mlajč« in tudi najatarsjše, za katere n« mor« »krb«ti nthč«, k«r ni ljudske oblasti. Prostor, drevesca in darila so bila res skromna, čeravno sa sedanj« čas« in razmere naravnost bogata. Malčki ao svetlih oči in žarečih lic pričakovali svojega deleža. Eden sa drugim so prihajali po darilo, ki Jim Je bilo v nepričakovano srečo. Zapeli so nekaj božičnih, narodnih in partizanskih pesmi. Ljudstvo v Rablju •* zahvaljuj« darovalcem it sosednjih vasi In vsem ostalim, ki so sodelovali pri obdaritvi otrok. Posebna zahvala gre krajevni organizaciji AF2, ki je organizirala Miklavževo in božično kulturno pri-reditsv. Srednje Vos Srednje v kanalskem okraju je bila meseca februarja 1M4 leto skoro do tal požgana. Pogorelci »o se morali v času najhujše zime razkropiti po ostalih vaseh, toda nikoli niso prenehali z delom. Trdno so vztrajali v borbi v »e do zloma fašizma in nacizma. Ti vaščani ie dane« živijo v velikem pomanjkanju, vetidar p« se ne branijo dajatev za medsebojno pomoč. Vaške žene so te dni zbrale 979 Ur za sirote padlih partizanov. krašenim vosom, da jih popeljejo v našo skromno vasico. Kaj smo čutili, ko so priheja'1, more povedati samo človek svojemu reditelju. Štejemo si v čast, da smo imeli v svoji sredi tovariše, ki so se borili za našo lepo Primorsko, preganjali fasietlčno zver s slovenskih tal ter za svobodo žrtvovali svoje zdravje. Obetamo, da se jih bomo š« nadalje lz srca radi spominjali in jim lajšali tegobe. Vojtslc« Kakor mnogo drugih vasi j« okupator sprem n!l v pepel tudi malo vasico Vojščico. Zgorelo j« skoraj vse. A nsuill so m možje, kateri so se zanimali sa socialno stanj« prebivalstva, našla so se blaga srca, ki so pokrenlla nabiralne akcije v Trstu, priskočila na pomoč in olajšala bedo siromašnega prebivalstva, V prvi vrsti gre zahvala tov. Pirc Josipu, ki j* največ storil v t«m oalru. Prebivalstvo Vojščto« se zahvaljuj* vssm daro-valoom ta poslano pomoč. Invalidi gostje t Ložlcah Zalo nas j« razveselila novica, da nas mislijo posetlti tovariši Invalidi lz ljubljanskega Invalidskega dom«. Dn« 8. 12. IMS. so jih mladink« čakal« v St, Vidu pri Vipavi a o- Mladinski koncert Otroški ibori iz Barkovclj, Sv Ivana in Skednja prirode v nedeljo dne 13. januarja točno ob štirih popoldne svoj mladinski koncert v dvorani »Narodnega domas pri Sv. Ivanu. je prihitel na lioe mesta In zahteval, da mu povedo, zakaj bi kam so odpeljali njegovega šoferja. Ho teH so aretirali tudi njega, nakar se je podal sam na štab policije, da razčisti stvar » avtomobilom (n osvobodi ar Umnega tovariša. Med tem časom se je zbrala mestu incidenta večja skupina lju. dl, mrd katerimi Je bilo opazni več italijanskih reakcionarnih študentov, ki so v svojem sovraštvu do Jugoslavije odobravali policij- Dopisujte v »Primorski dnevnik, „Slavko Škamperle" Danes ob oemih zvečer bo r.a članskem sestanku v društvenih prostorih pri sv.. Ivanu Piščanec Anton predaval o tamt: »Naseljevanj« Slovanov*, Vsem Svdtolvančanom priporočamo, da s« sestanka udeleže v čim večjem številu, GORICA Prodaja olja Trgovska sreza v Gorici sporoča: Tukajšnji pokrajinski urad za prehrano javlja: Pa ukazu ZVU s« prepoveduj« prodaja vseh vrst Jedilnega olja, dokler n n« izčrpajo zaloge olja, ki ga sedaj d«le na Izkaznic«. Vsi trgovci, ki imajo v zalogi olj« za pro«to prodajo, ga morajo tskoj naznaniti Sepralu s natančno navedbo količin« in prodajn« cene. sko postopanje. Incident bi se lahko s tem zaključil, če ne bi polioija ponovno skušala odpeljati aiitamobi-la. Temu se je upravičeno nprl neki drugi oficir Jugoslovanske armade ter jim dejal, da ne dovoli odpeljati avtomobila, dokler se ne vrne major Bavec, ki je sedaj na policiji. Na te besede je stopil k njemu angleški vojaški policist in mu dejal na glas, da sedaj v Trstu ukazujejo Angleii, ne pod Jugoslovani in planil nanj. Na jugoslovanskega oficirja so Še planih drugi vojaški in oivilni policisti in ga hoteli aretirati. Tov oficir je z naglo krd'njo preprečil napad *n »e umaknil, Polioija je avtomobil odpeljala. Zbrani reakcionarji so vsled bru talnega nastopa policije napram jugoslovanskemu oficirju navdušeno ploskali in vzklikali, naj le uda rijo po njem. Major Baveo pa jc v trm času na policiji objasniš vso zadevo. Kljub njegovi Intervenciji in predečenju potrebnih Keiin je policija šoferja in avtomobil prulr lala. To je očiten dokaz o ponovnem poskusu reakcije, da osramoti ča stnike Jugoslovanske armade, itzo ve mcd Anglo-amcriško vojsko in Jugoslovansko vojsko sovraštvo ter povzroči Incidente. Neupravičen je pa tudi nastop policij*, kajti, če-raimo bi bila oseba, ki je izjavila da je avtomobil njegova last, res lastnik in da ga je Jugoslovanska armada rekcirirata. bi ne sme-a tako postopati temv-i bi morala ta devo rešiti pri štabu Jugoslovanskega odreda. tem štirim bi lahko dodali še peto, ki ima politično osnovo, kot so na primer sicer skromne, toda cenene dobave, ki Jih od časa do čas* dajejo Julijski sindikati, Da bi nam bila slika prehrambenega stanja in visokih cen jasnejša, naj omenimo le nekaj najvažnejših prehrambenih predmetov. Surovo maslo stane okoli 950 lir, riž od 100 do 115 lir, grah 110-145 lir, fižol 120-170 lir, žito 80 lir, beli makaroni 150 lir, enotni makaroni 120 lir, sveža slanina 440-480 lir, suha slanina 800-900 lir, jajca 30 lir komad, salam* 1.100 lir, »ir 400-1.100 lir, svinjsko meso od 440-480 lir, koruzna moka 70-74 lir, pšenična moka 90-98 lir, sveže mleko 45- 50 lir. olje 570-720 lir, mast 620-630 lir, vino 90-160 lir, milo 450-1.200 lir, oglje 25 lir, mehka drva 10 lir za kg, trda drva 7.50 lir, pomaranče 42-100 lir, zelje 21-50 lir, cvetača 13-38 lir, ohrovt 12-24 lir, čebula 48- 51 lir, razne vrste solate 48-120 lir, jabolka 30-90 lir, krompir 48-66 lir, goveje meso 220-300 lir, gosje meso 420 lir, Itd. Delavske plače se sučejo povprečno od 300 do 500 lir dnevno. Vso trgovine so polne blaga, jestvin, obleke in obutve. Kljub temu si vendar ljudstvo ne more blaga nabavljati, ker so plače prenizke in živež predi ng. Po statističnih podatkih, ki niso popolni, ker žive tu razni politični pritepenci od tajnih virov, je danes V oonl A sledoče število prebivalcev: Deta 0-1 1-4 4-9 9-19 19-65 vsega i> Trst Gorica Pulj ooni A 3054 1827 665 5546 12395 6205 1415 20515 22327 11034 2454 37215 45481 21447 4696 71604 215971 75124 20969 312064 65 dalje 25312 11179 2949 39440 Con« tobatnlh Isdalkov Vliji inšpektor diiavnih monopo. lov, poslužujoč s« pravice, podeljene mu z odlokom št. 5 Zavezniške vojačke uprave, odreja, da s« z dnem T. januarjem 1948. oene spodaj navedenih proizvodov na področju »A* Julijske Benečlj« uata-novč sledeče: Trlneiato »Dalmazia* kg L« 3000,—-, Trlneiato Fort«, I. vrsta, kg L 1200.—, Trlneiato Spun-tatur« (odrezki) kg L 1200.—, Trln-clsto Comuns, XX, vtste, kg. L. 1000,-, oigsre »Toseani* kg L 3000.—, cigaret« »Roma* kg L 1600.—, cigarete »Seragllo* kg L. 7500.—, cigarete »Macedonla* kg L. 4000.—, cigarete ♦Nazionall* kg L 8000.—, vsega 325520 127716 33148 486386 To ljudstvo dobiva po redni poti in odrejenih cenah za razne »ta. rostne dobe sledečo količino hrane, Izraženo v kalorijah: Leta Kalorije 0-1 938,4 1-4 938,4 4-9 831,5 9-19 831,5 19-65 796,7 65-dalje 831,5 razen malega dodatka za razne stroke ali posebne položaje, kot smo fce navedli prej«. Za naše demokratične pojme je »liberalna* politika cen in plač skoraj nerazumljiva. Ni nam jasno, kako naj bi se pod danimi pogoji skladale visoke cone in nizke plačo, Brez stroge discipline nad nenasitnimi trgovci, ki zagovarjajo »svobodo* trgovine, j« nemogoče izboljšati to težko prehrambeno »tanje ljudstva v coni A. Preprosti meščan nima noben« možnosti, pomagati pri preganjanju črne borze, ker je ta borza zakonita in se niti ne imenuje več »črna*, temveč »siva*, da »e ne ti zdela tako strašna. Ljudstvo ima tukaj le pasivno vlogo, ima le pravico gledati, kako se cene spreminjajo, nikakor pa ne s me sodelovati v pogledu plač in cen. Ljudska oblast ni priznana, čeravno je delovala že za časa nemške in je nadaljevala svoje delovanje tudi za časa jugoslovanske ter prve čase zavezniške okupacije. Danes ukinjajo zadnje ljudske ustanove, ljudsko oblast, ki se Je edina uspešno borila proti tem nezdravim pojavom. Gospodarska anarhija in »liberalna* politika povzročata tako o-gromna nasprotja in zmedo v go. spndarakem življenju cone A, da ni v današnjih pogojih mogoče upati na nikakršno rešitev. Narod »e tega zaveda in vidi rešitev le v ponovni vzpostavitvi ljudske oblasti, v načrtnem gospodarstvu, ki bi iz-gladilo vse ta preostra nasprotja, Svobodna trgovina Je v t*h prili. kah najnesrečnejii pojav, k«r se pojavljajo visoke cene, ki omogočajo la odrejenemu krogu ljudi nabavo dovoljno količin« hrane, medtem, ko delovne ljudske množice na morejo kriti niti svojih najnujnejših potreb. Ce k temu dodamo še težko vprašanje brezposelnosti v naših indu. atrijskih središčih, je stanje še o-bupnejše. V samem Trstu smo imeli 20. decembra p. 1. 17.879 brezposelnih delavcev, v Tržiču 2.721 in v Miljah 400, kar znaša skupno v teh treh industrijskih centrih 21.000 brezposelnih delavcev. To so večinoma težki delavci. Mnogo jih ima tudi družine, kar pomeni da imamo vsaj dvakrat večje število nepreskrbljenega ljudstva. Ti ljudje, ki dobivajo le skromno podporo, si ne morejo privoščiti več kot 800 kalorij dnevne hrane. Dokler »o delili hrano Narodno osvobodilni odbori, je bila cena vsem življenjskim potrebščinam precej manjša. Danes pa se dogaj«, dn prehranjevalni urad dajo trgovcem riž, ki ga oni prodajajo po kontrolirani coni po približno 70 lir zb kg. Ni nam mogoče razumeti, kako naj bi ljudje izhajali pri svojih dohodkih in tako visokih cenah, posebno pa brezposelni delavci. RADIO Poizvedbe MALI OGLASI POUČUJEM ITALIJANSKI, an gleški in druge jezike v hrvaščini, po lahki metodi. Javiti se: Urgu-straniere, via Oiulla 41, IV. Dr. GAETTA, zobozdravnik TRST, vla Torre Blanca 43 (vogal via Carducci) KULTURNO-PROSVETNO DELO Vrosoetno delo Ce pogledamo na razvoj prosvetnega dela na Goriškem v zadnjih mesecih, bomo opasbli res Ispe u-spehe. Kljub temu, da je na poti ljudske prosvete vse polno težkoč in teiav, ki jih povzročajo proti, ljudski elementi, podprti od zasedbenih oblasti, imamo na drugi strani veliko zadoščenje, ko vidimo, da ljudstvo ni popustilo (n da nasprotno dela Je s večjim elanom in požrtvovalnostjo. To je tudi razumljivo. Ljudstvo »e predobro zaveda petindvajsetletnega kulturnega mol. ko, »ato ni duda, če ga skuža s delom nadoknaditi. Ustanavljanje prosvetnih društ-v je v mesecu decembru doseglo vitek. Bkoro ni ved vasi v nekaterih okrajih, kot n. pr, v Kobariškem ftfreginjski kot) in v Trbižu, kjer delaje ovire prosvetnim delavcem in ustanovam tamkajšnje postavljene oblasti. Nekatere vasi v Furlaniji že imajo nekakšne prosvetne odbore. V Gradiški so ustanovili močen pevski zbor, ki Je še večkrat nastopil. Na Bovžkem prosvetna društva dobro delujejo. Lepe uspehe so imele kulturne prireditve no Zagi, v Bovcu, v Logu, v Brpenici. Posebno požrtvovalna je mladina na Zagi, ki hodi š km daleč na pevske vaje, ker v svoji vasi nima pevovodje. V Logu Imajo močan tam-buraski zbor, ki je s tvojimi nastopi »el že prav dobre uspehe. Na Goriškem so bile prireditve v mesecu d^oembru skoro na dnov-nem redu. Najvažnejši kulturni dogodek je bilo gostovanje Slovenskega narodnega gledališča 1» Trsta, ki Je gostovalo v vseh večjih krajih. V Goridi somi je bilo e predstav, od katerih so «Desetega bratci in «Jernejevo pravioo* ponavljali. Nastop Slovenskega narodnega gledališča je bil sa Gorico in o-kolioo pravi praznik. Dramsko in glasbeno društvo sta priredili Miklavžev večer s igro »Medvedi, v začetku januarja pa Motttrovo komedijo »Namišljeni bolnik». VrirtiiiiM po dtitH ANHOVO. Dne SO, decembra p. I. /e preko dvatisoč ljudi iz bližnjih in dalj njih vasi kanalskega okraja pozdravilo Slovensko narodno gledališče za Primorje In Trst. Veselili so se obiska že dalj časa. Gostje so igrali komedijo «Vdova Rošfinka*. Navzoči so Jih nagradili s toplimi aplavzi in izrazih željo, da bi ta predstava bila v korist tudi domačemu prosvetnemu društvu. KANAL. Po dvajsetih letih je domače prosvetno društvo tSočat zopet priredilo silvestrovanje. V nabito polni dvorani so igralci raztHfi pester program. Tovariš Stanko in tov. Mirko »ta ob spremljanju kitare izvajala kuplete. Zelo dobro se je izkazal mešani pevski sbor, ki je prvi v kanalskem okraju, Zasluga sa to gre pevovodju tov Na-nut Kazimirju, ki se zelo trudi, da bi tudi mladino čim ved naučit. Po konAtni prireditiH j« spregovoril tov, Valentinčič Janko. Omeni/ je velike težave v preteklem letu in pozval ljudstvo, naj nadaljuje na vseh poljih Javnega udejstvovanja, tudi na kulturna prosvetnem polju z isto odločnostjo in istim poletom, kajti samo tako bo mogoče nadoknaditi, kar je zamujenega. ROČINJ. Dne 91. dec. p, l. je mladina priredila lepo kulturno predstavo z dobro (zbranim sporedom. Igrali so trod-janko «Na visokem*. Pevski zbor Je lepo »apel -mi, petjem, orkestrom in 'igro «Pod božičnim drevesom*. Mali pionirji so tako lepo uprizorili igrico, da je ljudstvo kar ostrmelo. Po prireditvi so otroke (n sirote padlih partizanov obdarili z lepimi darili. Tudi na Silvestrovo so priredili kulturni miting. Spored je bil zelo pester in zabaven, O polnoči, na pragu Novega leta, so ljudski govorniki čestitali ea uspshe dosežene v preteklem letu, in voščili, naj bi ljudstvo nadaljevalo po isti poti. Vsi so izrazih željo, naj bi bilo leto IPifi. srečnejše od preteklega leta, naj bi šilo leto priključitve k FLRJ Mladi in start so veselo prepevali pesmi o svobodi. Dne 30. dso. p. J. jc gostovalo na Opčinah prosvetno društvo «Gaj». S sodelovanjem pionirjev iz Sv. I-vana so priredili predstavo z zelo pestrim sporedom. Ljudstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, Je bilo »slo zadovoljno. Dne t. in «. t. m. je Slovensko narodno gledališče za Trst in Primor-J‘j uprizorila eRdšoe rož s* in «Desetega brata*. Prebivalstvo je s veseljem sprejelo goste in obakrat polnoštevilno obiskalo prireditvi. Po petindvajsetih letih je slovensko gledališče obiskalo tudi to vas i:t prineslo šivo slovensko besedo ter dobrine narodne kulture med prebivalstvo, ki Je bito vseskozi prisiljeno h kulturnemu molku, ŽIRJE. Mala vasioa Žirje se vedno bolj izkazuje na kulturno prosvetnem polju. V nedeljo 6. t. m, sa vaščani imsli svojo drugo prireditev, kjer so dokazali svoje organizacijske in igralske sposobnosti. Mladina, ki se je zelo potrudila, d.t bi se čimbolj uživela v Finžgar-Jevo delo «Divji loveče, je žela mnogo uspeha. Čeprav je igra tožka, jo je prav lepo rosrvila. K uspehu čestitamo vsem igralcem in pevkam. Obenem po želimo, da bi tudi drugo vasice nastopale na kulturno prosretnfh prireditvah (n tako čimbolj razvile delovanje na tem polju. INDUSTRIM K9ZHEHIKIZIELKOT kupuje sirove kože srebrnih in navadnih lisic, veveric, kun in dihurjev. Naznačite vrste in ceno dr. ZB U OTTO, Via Trento 11 « Telet. 26158 Idealna krem« la hitro In prijetno britje brez vode in čopiča -sil ČETRTEK, 10. JANUARJA 7 glasba za dobro jutro; 7.10 či-tanje sporeda v slovenščini; 7.15 po. ročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar; 7.55 postra jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 12 izložba instrumentov; 12,30 pregled knjig in časopisov (slov.); 12.45 poročila v slovenščini; 13 napoved časa - poročila v italijanščini; 13,15 reproducirana glasba; 13.30 komorni orkester pod vodstvom N. Vorchi-ja; 14 zdravniška rubrika; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos lz Vidma; 18 žansk* ura; 18.30 orkester Nicelli; 19 klavirski koncert (slov.); 19.15 slovenščina za Slovence; 19,30 komorna glaaba (slov.); 20 poročila v slovenščini; 20.15 napoved časa - poročila v italijanščini; 20.30 glasba po željah; 21 komedija, vmes lahka glasha; 23 napoved časa - zadnja vesti v italijanščini; 23.10 zadnj« vesti v slovenščini. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK KOVAČIČ ALOJZ, politkomisar, XVII. div. IX. brigada, 3, bataljon I. četa, VII. korpus. Videli so ga zadnjič 28. 4. 1945. blizu Kočevja. Vesti prosi šena Joetpina, Sveto 62, Komen, Tret. JEV6CEK DARIO in LEOPOLD, letnika 1922 in 1023, šla v partizane 20. 9. 1943, Brkin«, Istro. Od takrat ni o njima nobene vesti. Hvaležno prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o njuni usodi, da to »poroči materi Jevšček, via del Veltro 65, Trst. KISLO ZELTE, prvovrstno, na sodčke skladišča Coreo Cavour 4. MODRA GALICA in ŽVEPLENA MEŠANICA naprodaj. Androna S. Eufemla, podaljšek via Unlversita. PRODAM tri zimske suknje, srednje velikosti, vla Valdirivo 85, II, Pertot. Poziv Zvonko! Prosim Te, prinesi ml čimprej dogovorjemo, ker bom si cer v nasprotnem primeru prisil |