OredniStvo in upravnifitvo v Ljubljani. '' innčiškansba ulica §tev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste, ' Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; pogojem prostor 50 v; razglasi in poshmo vrstica po 60 v; večkratni objavi po do--— govoru primeren popust _________ -- Izhaja razen nedelj in praznikov vsak ———— dan opoldne. - »— t . .j' . •. • mmjm (j S asi so jugostov. socialno demokratične stranke. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-~~, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. ----- St. 95. V Ljubljani, petek dae 26. aprila 1918. ■» Posamezna itevilha 14 vin. Leto II. Preobrat v delavskem razre Jvne stoje tnoči. ki Vsi živimo še pod vtisom razmer izza mirnih časov. Le tuintam nam stopijo pred oči silne družabne pre-osnove, ki jih je povzročila vojna. In vendar je vojna popolnoma izpremenila ves ustroj družbe, prevrnila vse gospodarske, socialne in politične razmere. V svesti si moramo biti teh posledic težkih preobratov, da spoz- namo svoje nove naloge. Vojna je pred vsem bistveno izpremenila sestavo imlustrijalncga delavstva. Večina delavcev, ki so delali v mirovnih časih v naših tovarnah, delavnicah in rudnikih, je odšla k vojakom. Na njihova mesta so stopili Popolnoma novi delavski sloji. Vojna industrija je /vabila desettisoče, ki niso prei pred vojno so delali na kmetih — še nikdar opravljali tovarniškega dela. "O isoe eguncev iz dežele, kjer so bili boii, ie do- . lo v vojni industriji zaslužek. Poleg tega Da so /. n ,,)no vtakmh stotisoč *e" v tovarne. Tako je nastalo popolnoma novo industrijalno. delavstvo. Na rr.esto izučenih delavcev, ki so že četrto leto na froriti žene, mladi delavci in neizvežbane dela se bile odvzete poljedelstvu. Industrija se je morala prilagoditi tej novi sestavi delavstva. Delovno postopanje se je temeljito izpreme-nilo. Mnogo novih strojev se je postavilo, ki nadomeščajo ročno delo izučenih delavcev, in morejo delati na njih neizvežbane delovne moči. V mnogih slučajih se je razdelitev dela v obratih popolneje uredila, namreč, ^elo, katero je prej opravljal izučen delavec, se ie razdelil« v celo vrsto delnih del, od katerih vsako oskrbuje tli uga ženska moč. Zelo olajšala se jc ureditev delovnega postopanja z močno tendenco za tnnožinsko izdelovanje s teni. da izdelujejo manj vrst blaga. Tako se sedaj izdelujejo dve ali tri vrste blaga, kjer se ie prej moralo delati po cel tucat vzorcev. Podjetniki so spoznali to prednost tipizirane množinske produkcije in bodo skoro gotovo to produkcijsko metodo uvedli tudi ob mirnem času. Za delavske razrede ima vsa ta razvojna tendenca moderne industrije največji pomen. Po končani vojni se bodo delavci, ki stoje danes se na fronti, vrnili domov. Toda mnogi od njih ne bodo več našli delavnic, katere so zapustili. Izučeni delavci b°do našli žene in neizučene tam, kjer so nekdaj de-luli sami. Mnogo žen, ki so tekom vojne prevzele razne Poklice, ki so jih izvrševali prej možje, ostane tudi po vojni pri teh poklicih. Od delavcev, ki so bili izvabljeni tekom vojne iz vasi v mesto, od kmetije k industriji, se. jih bo piav malo vrnilo nazaj k poljedelstvu. Nasprotno! Mnogo kmetskih sinov in poljskih delavcev, ki so tekom voi,/c."a le{a živeli kot vojaki v mestih, se ne bo vrnilo '*isi in bodo prav tako iskali služb v industriji. In mnogo izučenih delavce ne rabijo več, ker se Demonstracijski sirajk v Budimpešti. preuredilo, delovni proces v se bo prepričalo, da jih sploh ie nied tem delovno postopanje avtomatiziral, človeška roka ‘zučeno delo delilo na neiz- uadomeščala s strojem in učeno delno delo. V industrijskih strokah, kjer pripravljajo domače sirovine, se bodo le težave mogle razmeroma še lažje iu hitrejše premagati, kajti v teh industrijah bodo takoj po vojni dohajala dobra, obilna naročila, kar bo omogočalo, da bodo dobili delavci, vračajoči se s fronte domov, lahko delo, ne da bi se odpustili delavci, ki so se med vojno nastavili nanovo. Tako bo n. pr. industrija strojev preobložena z naročili, saj bo treba stare, popolnoma obrabljene stroje nadomestiti z novimi, in novo-'lakupičene glavnice porabiti za povečanje svojih obratov, tedaj k postavitvi novih strojev. Ravnotako bode stavbna obrt in vse industrije, ki sc naslanjajo na stavbeno delovanje, rabile mnogo delavcev. Saj se med vojno ni moglo zidati in graditi in se bo pač po vojni skušalo pohiteti, kar se je zamudilo. Težje bo seveda za industrijske stroke, ki pripravljajo inozemske sirovine. Njim bo še leta in leta p0 vojni manjkalo sirovin. Delavci te branže bodo našli tovarniška vrata zaprta. Ravnotako bo slaba predla tudi kemični industriji in industriji, ki izdeluje dušik, iz katerega danes izdelujejo 'azstrelivo. Te industrije bodo svoje obrate izdatno mo-1 ale zmanjšati in velik del delavcev odpustiti. Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom! Budimpešta, 19. aprila. Ko je ministrstvo za volilno reformo podpisalo svoj odstop, je celokupno delavstvo budimpeštansko in okolica storila prvi korak v novem razdobju za boj volilne pravice. Preprosto izražanje volje ie bilo dovolj, da se je izpremenilo v velikansko demonstracijo in vladajočim i azredom dalo vpogled v duševno življenje in idejni Potek proletarijata. Demonstracija, ki se je izvršila v vsen industrijskih obratih ob istem času in ob napovedani uri, dokazuje solidarnost delavstva in kaže, da delavstvo še dolgo ni utrujeno volilnega boja in da je pripravljeno voditi ta boj za politično svobodo nasproti novim mahinacijam sovražnikov volilne pravice še sr-diteje in močneje. Demonstracija delavstva ie obstojala iz mirne izjave. ki se jc v obratih proglasila na slovesen način. Kakor ob drugih delavnikih je delavstvo tudi dne 19. t m. pričelo zjutraj z delom. Noben ni izostal, celo delavci, ki so bolni, so došli po možnosti na svoja delovna mesta. Mirno in trezno se je opravljalo težko delo, nič se ni razločevalo od drugih dni. Ko pa ie kazalec ure kazal poldvanajstih, je počivala roka, vsi stroji so obstali, globok mir ie vladal v bližnji minuti do zadnjega kotička. Na cestah je ob lem času prenehal cestni obrat električne železnice, vsak voz je obstal. In prešinjen prave solidarnosti proletarijata jc nehote stal tovorni voznik pri konjih, cestni pometač je položil metlo na stran . . . V tem mogočnem, mirnem odmoru so se zaupniki delavcev uredili v vseli obratih v deputacije in šli pred vojaške komandante in pred vodstva obratov. V kratkih, pač pa vsebine polnih besedah je izročila vsaka deputacija komandantu in vodstvu enako se glasečo dolgo spomenico, ki slove med drugim: Pred letom dni smo organizirani delavci izročili \ logo, v kateri sc odločamo za najobsežnejši boj v dosego demokratične volilne pravice. Položaj je bil takrat tak, da je kralj naročil vladi, da izdela volilno pravico, ki »odgovarja velikim časom,, v katerih živimo, in velikim žrtvam naroda. Toda vlada iu njene stranke so sc volji kralja postavile nasproti. Radi tega smo se odločili. da se I iszu odvzame moč. S pomočjo meščanstva se nam je to posrečilo. Toda volilne pravice do danes še nismo dobili. Sedai stojimo tu tako kakor pred letom dni kot brezpravne parije, ki ne morejo imeti nobenega vpliva na procvitu dežele. Ako so bile naše zahteve pied letom dni spoznane kot prave iu pristne, toliko bolj so te upravičene po preteku leta. Koliko krvi iu znoja smo vnovič žrtvovali, naši otroci in mi na bojiščih, v tovarnah, rudnikih, na deželi, da sovražne čete niso opustošile in pohodile te. dežele! Koliko smo si utrgali, koliko izgubili na življenju in zdravju, koliko telesnih in duševnih muk smo morali zopet prenašati nanovo! Ko smo morali izvedeti, da ie kljubujoča volja Tisze večja, kakor slovesna obljuba kralja, smo od 18. do 2L januarja pokazali s tridnevnim štrajkom, da imamo dovolj lepih besedi in praznih obljub in da si izbojujemo svoje pravice. Mi trdimo, da domovina lažje pogreša Tiszo iu njegove družbe, kakor pa dela naših rok. Prisegamo, da bomo, ako zakonski načrt VVe-keilejeve vlade ne vsebuje minimalnih razširjenih pravic, uporabili vsako pripravno sredstvo za dosego naših |)lav'c- Ako bo imenovana vlada, ki ne bo takoj uresničila po kralju že odobrenega načrta volilnega prava, tedaj nc prevzamemo za nemoteno vzdržanje obratov nobene odgovornosti. lo je dokument naše trdne odločitve. Ko čakamo na odgovor, naj sc delo nadaljuje, ako pa pride na krmilo reakcija, tedaj bo vzplamtel boj do zmage! Dolgo časa smo zaupali in čakali. Odgovornost naj nosijo oni, ki so zlorabljali naše zaupanje in našo potrpežljivost. Delavci obrata. Gospodje, ^ii so prevzeli spomenico, so izjavili, da jo izroče na »pristojno mesto«. Tiho iu resno so se zaupniki zopet odstranili in vrnili na delo. Med tem je bilo poldne. Delavci so zapustili tovarne in delovne prostore, da gredo h kosilu. Tudi na cestah je z odmorom pri kraju, električna vozi zopet, voznik požene konje, cestni pometač pometa Po preteku opoldanskega časa so delavci stali zopet v obratih, vsak na svojem mestu. Budimpešta, 22. aprila. Delavstvo po celem Ogrskem je danes na impomi-joč način demonstriralo za volilno pravico s poldnevnim štrajkom. Po vseh tovarnah Budimpešte so praznovali, promet je bi! ustavljen, kavarne in trgovine so bile zaprte. Delavstvo se ie v impozantnem izprevodu pomikalo v mestni gozdič. Demonstracije se je udeležilo nad pol milijona delavcev. Govorili so na sedmih krajih v mestnem gozdiču. Povsod se ie enoglasno sprejela resolucija, kjer delavci izjavljajo, da protestirajo proti zavlačevanju volilne re-lorme, katero sta jim kraljeva beseda in vladni program zagotovila, in izjavljajo dalje, da igra Wekerle z zakletimi sovražniki volilne reforme isto igro in hoče pomagati narodni delavski stranki do moči. Zborovanje je poživljalo socialnodeinokratično delavstvo, da podvzamc vse, kar mogoče, da se vrže tak vladni sistem, in da uporabi proti vladi v političnem bojti možno sredstvo. iz province s; javlja iz trideset krajev, da je povsod popoldne izbruhnil štrajk in se povsod v velikih zborovanjih enoglasno in z -velikim navdušenjem sprejela enaka resolucija. C/. Dr. Seidle;- v aviiljenci. V torek dopoldne je sprejel cesar ministrskega predsednika viteza Seidlerja v posebni avdijenci in pozneje tudi ministra notranjih zadev grofa Toggenburga. Popoldne se ie nato vršil ministrski svet. Zatrjuje se, da so la posvetovanja v zvezi z notranjepolitičnim položajem in s prehranjevalnim vprašanjem. Kriza v gosposki zbornici. Tudi gosposka zbornica ima svojo krizo. Predsednik zbornice, knez Alfred Windischgraetz. je ministrskemu predsedniki« dr. Seid-lerju poslal pismo s prošnjo, naj mu pri cesarju izposluje dovoljenje za odstop iz tega parlamentarnega urada. Vzroka je baje iskati v nesoglasju z večino zbornice, ki zahteva, da se skliče plenarna seja gosposke zbornice v svrho, da se omogoči razgovor o političnem položaju. Podržavljenje premogokopov. Razprave o davku na premog v finančnem odseku se je udeleži! tudi minister za javna dela vitez Homanu, ki je odgovarjajoč raznim govornikom opozarjal, da je pred kratkim predložil poslanski zbornici načrt zakona o pridobivanju iu prometu s premogom, s katerim naj ,se iaktično uvede monopol za produkcijo. V smislu tega načrta se polagoma izvede podržavljenje premogokopov. Kar se tiče zvišanja cene premoga, je minister opozarjal, da se zvišanju cen ni bilo mogoče izogniti v dobi, ko naraščajo cene obratnih sredstev in delavske mezde. Minister ne trdi. da ie preskrba s premogom zadovoljiva, a storilo se je vse, kar je v danih razmerah bilo mogoče. Produkcija se je laiii znižala od 41 milijonov ton na 40 milijonov. Poslanec Mikaš ie predlagaj, naj se podržavi tudi trgovina s premogom. Po daljši debati je odsek sklenil, da se o vladnem načrtu prične Specialna debata. Avstrijska družba za mednarodno pravo. Na Dunaju se je ravnokar ustanovila avstrijska družba za mednarodno pravo. Na ustanovnem zborovanju je poslanik baron Macchio očrtal cilje nove družbe. Ustanovi naj se mednarodna pravna pisarna za orijent in bližnji vzhod. Nova institucija ie m klicana, da stopi v stik z nevtralci in svnjedobno tudi s sedanjimi sovražnimi državami. Kruli za italijanske ujetnike. Italijanski poslanski zbornic, se je predložil nasvet, naj se v Avstro-Ogrski iu v Nemičji nahajajočim se italijanskim ujetnikom na državne stroške preskrbi dnevna racija kruha. Italija in mirovni razgovori. Švicarskim listom se poroča, d;i je Italija za prihodnjo konierenco entente priglasila predlog, da se smejo v prihodnje mirovni razgovori s sovražnikom pričeti le tedaj, če v to dovolijo zvezne države. Pred splošno stavko v Švici. Delavske organizacije v sičinskem kantonu, izvzemši črkostavce, so sc izrekle za splošno stavko, da tako zadoste zahtevi solidarnosti s socijalisti v notranjosti Švice. Peklenski stroji v Curihu. Ob prekopu mesta Cu-riha so našli peklenske stroje. Bombe, opremljene z-električnim zažigalnikom, bi bile zadostovale po mnenju strokovnjakov, da bi bile mogle razstreliti s svojo eksplozivno močjo ves curiški industrijski okraj. Oblasti menijo, da gre za sabotažo. S Iran 2. NAPREJ. Slov. 95. ™ Paroplovna zveza med Butcarijo in Rusijo, Bul-gurski parnik »Bulgaria« je prišel iz Odese v Varno. Parnik »Varno« pričakujejo v par dneh. Paroplovna zveza med Bulgarijo Tri Rusijo je torej zopet popolnoma npostavljena . »Besarabsko ministrstvo«. Iz Jaša poročajo, da bo sedanji besarabski kabinet odstopil in nadomeščen z vlado, ki jo bo sestavil Pelivan. Besarabski ministrski predsednik Cihureanu in prvi predsednik deželnega sveta Inculetz, na čigar mesto je prišel pred nekaj dnevi Stere, bodo vstopili kot ministri brez portefeuilla v niiTiunski kabinet. Te spremembe se bodo izvršile po mirovnem sklepu. Obtožba proti bivšemu carju. Ruski listi poročajo, da je predsednik revolucionarnega sodišča sovjetu ljudskih komisarjev izročil preiskovalno gradivo proti Nikolaju Romanovu — bivšemu carju. Bivši car je obdolžen, da je ponovno kršil ustavo in potrdil celo vrsto političnih obsodb. Glavna točka obtožbe proti Nikolaju Romanovu pa ie vstop Rusije v svetovno vojsko, ki je uničila milijone ruskega ljudstva. = Bivši car iti bolSševiki. »Harvas« poroča ijz Petrograda: Boljšoviki me tooldo obsodi Ji carja Nikolaja. Španski mirovni kongres. »Petit Parisien« poroča iz Madrida: Sedmi mednarodni kongres bo zboroval v Pantanderju na Španskem. Kralj je dal kongresu na razpolago MagdaJensko palačo. = Cela Irska stavka. »Nieuvve Rotterdanische Cou-*ant« poroča iz Londona dne 24. t. m.: V celi Irski, izvzemši ulstrske grofije, je počivalo včeraj delo v znak protesta proti brambni dolžnosti. Železniški pro-rnet je bil ustavljen. Dežela je brez plina, brez elektrike, brez časopisov. Povsod so sc vršili shodi proti brambni dolžnosti. — Angleški napad na Slandersko obalo. Iz Berlina se uradno poroča, da so angleške pomorske čete v noči od 22. do 23. aprila izvršile velikopotezen napad na bazo nemških podmorskih čolnov na flanderski obali. Po ljutem obstreljevanju se ie številna flotilja križark, torpednih rušilcev in motornih čolnov pri Ostende in Zeebrilgge približala obali z namero, da razruši in uniči jezove in pristaniške naprave. Štiri kompanije pomorščakov naj bi se izkrcale ter zasedle pomole irt obrambne naprave. Le 40 pomorščakov se je moglo izkrcati, ki pa so deloma mrtvi, deloma živi prišli v naie roke. Par angleških križark, trije rušilci in večje število sovražnih čolnov je bilo potopljenjh. Naše izgube so neznatne. Angleški vojaški oprožčeucl vt>oklicani. Ir Londona se brzojavno poroča: Glasom kraljeve naredbe so k vojaškemu službovanju vpoklicani vsi doslej oproščeni moški do 23. leta. Vpoklicanih je bale tudi 320.000 v industrijskih podjetjih zaposlenh delavcov. Guatemala v vojnem stanju t Nemčijo. Vlada republike Guatemala razglaša, da se nahaja od včerajšnjega dne v vojnem stanju z Nemčijo. Dnevne beležke. — V nuini izredni sefi ljubljanskega občinskega sveta, iki se je vršila snoči. fe župan Kasa dir. Tavčar izrečno zavračal n« trdnrt-ve, da bi bil ^ovor župana na 'torkovi seiii povzročil demonstracije. On Je prepričam, da to ni mogoče in da to ni res. Šest let je župan din ‘je delal, kar .ie 'mogel, če ga pa »kdo prežene z županskega stola, ruima nič proti itemu. Obžaluje demonstracije, ikli niso bile poUtične, so bile pa organizirane po njegovem mnenju od tujih elementov. Za škodo sicer ni odgovorna občina, ki je nastala, vendar nad občina taza-dovme prošnje blagohotno upošteva. Viscikaikoi se pa mora občina pobrigati, da dobi za bodoče tedne živil izven kontingenta, iker '..je res nogo tljudi, ki me morejo živeti, ob tem, 'kar dobe alli si morejo topiti. Deželna vlada iie za sedati nakazala 2 vaigona 'marmelade, 1 vagon ieSprenja 1 vagon ikaše. 5 vagonov krompirja (ki šele pride) in 4000 kg masti, da se čimprej razdeli. Naloga občinskega sveta ie, da apelira pomirljivo na ljudstvo, stori naii fsto uidi časopisje in slednjič nad nartoči občim siki svet aprovizačnemu odseku, da pospeši oddajo blaga, ki ga liima dobiti. Župan stavi nato daljšo resolucijo. K resoluciji omenja občinski svetnik Mlinar, da se miu zdi (neumestno, če se zvrača krivdo na gotov naslov. Demonstracije so bile momentan izbruh razmer, (ki so mmietle potem neprijetne posledifce. Resolucijo, ki jo .je občinski svet sprejel, objavimo jutri. Zdravstveno stanje v ljubljanski občini od 14 do 20. aprila 1918: Novorojencev ic hiilo 15 mrtvorojenca 2, uimullo tie 26 oseb (14 domačinov in 12 tujcev), za 'jetiko 8 (4 tujci), v sled nurtvouda 2 e pri »r/iunasti« povedali!, 'katera je itista protinarodiia struja v naši stranki, da bomo vsaj veaeli. Ker mi smatramo aa je naše delo raivnatako v narodno ko-TjaglGbiitJvijo. Taikemu občinsitvu vsa čast. S tem ravno izsilimo pri urugorodcih priznanje o inaši kuil turni zrelosti. Zato pa v soboto vsi k Orošljevornu predaivanju. Cene so iste (60 vin., odn. 40 vin.); za doPro ventilacijo bo tudi preskrblijuno. — »Ljud. oder«. — K ek v IzicJi na Kranjskem ne bo. Posiamec Jarc je posredoval v osrednjih uradih glede re-kvizicid žita v južnih dežeilah. Uobt ie zagotovilo, da pridejo v poštev le one dežeile, ki so v zastankih, da pa so južne dežele, med miimi Kranjska, od teh rekvizicii izMiučene. — Dravinjske doklade za državne uslužbence. Uradna »Wiemer Zedtuin«« 'priobča 'odredbo finančnega .ministrstva v dogovoru z drugimi ministrstvi, s katero dovoljuje enkratno doklado k dohodkom državnih uslužbencev vsled izrednih vojnih razmer. Odredba stopi v veljavo 1. maja; dalje dovoJjuiie odredba enkratno dolklado državnim uslužbencem v poikaju. vdovam in sirotam državnih uslužbencev in osebam, ki dobivajo miloščino. Oddajanje močnatih jedil v gostilniških in krčmarskih obratih. Deželna vlada razglaša: V občinah .in.krajih, in sicer: v deželnem stolnem mostu Ljubljana, izvzemši kraje: Orna vas. Ilovica, Hauptmani ca in Karolinška zemlja, v krajni občini Vič ter v soseskah Zgornja Šiška, Moste, Selo in Vodmat se smetjo v gostilniških 'in krčmarskih obratih oddajati močnata jedila le, če se odvzame dotični del izkaznice o porabljanju kruha in moke. Z .močnato jedjo se razumeva po smisllu tega ukaza jed. 'ki je napravljena pretežno iiz žlahtne ali kake druge nadomestne moke in se oddaja kot samostojna ded ali kot priklada. Izvzete so v juho vkuhane prikliade, ttoda le v dosedaj obi' čajni izmeri. Za vsako porcijo (talce močnate jedi (prMade) se mora odvzeti polovica na 50 gramov glasečega se odrezka izkaznice o porabljanju kruha in moke. Odrezki izkaznice se morajo poprečno razrezati. Podjetniki gostilniških in kirčmars/kih obratov so dolžni, vsaiko krat, kadar oddadajc porcijo močnate jedi. odvzeti odpadajočo polovico odrezka izkazimce. Ako sc ta predpis ne upošteva, je kaznjiv dudi gost. V kolodvorskih gostilnicah se ismetfo vlakovnemu 'spremnemu osolbju in potnikom^ ki se izkažejo z veljavnim, na dalije kot 1U Km (loigo progo se glasečim voznimi listkom, odda-jaiti močnaite .jedi (priklade) za oseben použi-teik tned vožnjo tudi brez predlorženejizkaznicc-. Prestopke tega ukaza kaznuje ponočno okrajno oblastvo na podstavi S 6 ukaza urada za prehranjevanje ljudi z dne 31. januarja 1918. 1., drž. zak. št. 41, z denarno 'kaznijo do 20.000 leran ali z zaporom do šest mesecev. 1 udi se •more izreči izguba .obrtne prarvlilce. — Naznanitev gonilnih in električnih strojev tet transformatorjev je odredila naredba trgovinskega ministrstva že 7. dne 12. dec. 1915. Vsled nove odredbe, ki strstva že /. dne 12. dec. 1915. Vsl-ed nove odredbe, ki jo danes raxglaSa državni Zakonik se dolžnost nazna-tipe.in parne kotle. Poslanec Granta je vložil dne 29 .januarja t. 1. ministrstvu za deželno branioo naslednjo interpelacijo : Na rojstni dan umrlega ccsarja, 18. avgusta 1914, je prijela patrula bosanskih vojakov poddesetnika Jožefa Eberta in sanitetna vojaka Franca Buzeka~ ter Jožefa Douhlika, vse od litme-riškega sanitetnega zbora. Kaj so zakrivili, se ni dognalo, niso jih niti zaslišali, niti jih postavili pred sodišče, kljub temu, da je bilo v bližini gotovo kako vojaško sodišče. Poveljnik v Sabcn jo zapovedal na svojo pest vojaški patruli, omenjene tri vojake na mestu prebosti z bajoneti, la patrola se je branila izpolniti kruto povelje, na kar je dal poklicati poveljnik drugo patrolo, k' je izvišila z bajoneti na mestu usmrtitev.. Temu strašnemu prizoru, ki se je vršil omenjenega dne ob 10. dopoldne pred cerkvijo v Šabcu, je bila priča cela vrsta ljudi, tamošnjih prebivalcev in vojakov infanterijske divizije. Vojaki so padii duhovniku, c. in kr. vojnemu kuratu Petru ivanu Sertiču iz Osjeka, ki je bil slučajno navzoč, pred kolena in ga milo prosili, naj jih ne umore. Ta duhovnik jih je dal tudi v sveto olje. Vprašamo! Kaj hoče minister ukreniti, da bo omenjeni poveljnik, ki je odredii na svojo pest usmrtitev treh ijudi, ne da bi bil ugotovil, kaj so zakrivili, za to svoje dejanje, ki je zahtevalo tri človeške žrtve in ki je neizbrisna sramota za armado, po pravici in po zaslugi kaznovan ? — Železniška policija. V Budimpešti se je vršila te dni enketa, v kateri je bilo sklenjeno uvesti železniško policijo. Na Dunaju in v Budimpešti naj uraduje po en načelnk te policije. Monarhija naj se razdeli V 32 železniško-policijskih okrajev . — Vztrajajmo! Bilanca avstrijskega kreditnega zavoua za trgovino 'in aort znaša za 1917. leto 64,437.071 kron kosmatega aaoičaka prati 53,l40.,tt2 kron v lanskem letu m 29,170.883 K čistega dobička prati 26,106.899 kron v lanskem 'letu. Upravni svet iie sklenil zvišati dividendo 'od 36 itta 39 kron. Izredni fond se zvtiša za 4 milijone kron in pokojninski fond za 2 milijona kron. — Smrtna nezgoda na ljubljanskem kolodvoru. VCeirai popoildne se je ipiripetil na Jjub-'luamskem ikoilodivoTU: žalosten slučaii ismrtne nezgode. Desetletna deklica Manija Košenina je nabirala premog tik ob železniškem itiiru izpod železniških vok in ni pazila na tolkamati-vo, 'ki je prišla, da odpelje vagone. Nesrečni I deklici '.je odtrgalo obe nogi in roko. Prva pomoč je mi mogla več rešiti — izdihnila je kmalu nato. — Vlom v vojaške transportne vagone. Iz Maribora poročajo: Nedaleč od Mairitbara je stal na iprosri voifctški itramsipotnt, 'kii je bil napolnjen z orožjem, konservami .in drugim blagom. Ob 1. ponoči je prišel k transportu vojni orožnik s trema infanteristi 'in rekel vojaškimi stražam, ki so čuvale transport, da mora revidirati vagian. 'Hoda vojaške straže mu itega našo hotele dovoliti, aiakar se je orožntk zgo-varjal na svojo orožniško službo, na tiobijeno povelije in je ipretil konanio z orožjem, če sc .mu ne bi ugodilo. Straže so nato odnehale in vojni orožnik je .pričel »reiviiidiratik« *ranispotii in vzel nekaj zabojev z revolverji, konservami itd. Enemu možu vojaške straže je postala vsa stvar sumljiva itn je protestiral ;proti temu, da bi odvzeli orožnik in infanteristi1 zaboje s seboj. Orožnik mu je odgovorili s strelami in odšel nato z .blagom. Pozneje se je izvedelo, da je bil ta vojni orožnik lopov. — Podobne goljufije pa se dogajajo neprestano, llaikio se vtaoi v i>al?6anskom okire, pa po obrazu in na očeh. StftT. 95. NAPREJ. Stran 3. Zidaamost, v soboto dne 27. t. ni. ob 7. Volna. Sinp L S* ga v bolnico. Da hi okreval ni upanja! — Strela ubila žensko. Pne 17. t. m. pozidne ob štirih, je strela udarila v posestnico Neža Stanuberger v Št. Vidu niže P tura, ^ !io biki takoj mrtva. Slučaj je teni žalositnejiši, Ker fe fcu dtt pred letom n jen mož smrtno pome- redi in sedaj ostane edina deklica, ki je komaj vanaust tet stara, brez očeta in matere. Po-sestvo je brez gospodarja. r . ~ Rodbinska žaloigra. Iz Solnograda po-.lvvtk-0'-! noč ise je odigrala tu strašna damska žaloigra, ki je zahtevala pet člove-!; ! »rtov. Izdelloivalec peči Karefl Brunner je astrupii svojo 33ieitno ženo in svoje ttrii oitro-stare šest, osem iln deset 'let, z modro ga-'»>. Trupla je položil dtnuigega poleg dnuisreiga na Postelje za roko v roki. Nato se je vlegel Sa>u k mrtvim na posteljo, je objel svojo hčer ^desnico dn se ustrelili z revolverjem v vree. ^ ie takoj mrtev. Zapustil je pišimo, v ikate-tfeiit pravi, da ga je prisilil do tega dejanja 'Urit pred financielnim polomom. Nepojasnienl slučaj. Iz Beljaka poročajo: Na pekovskem pokopališču so našli pred kratkim v papir Zavito truplo novorojenega dečka. Bržkone gre za de-.onioi. Osumljena je 21 letna, v Gradcu rojena Marija Vressl, ki je stanovala tedaj v Beljaku pri neki gospej, Mo »pustila z izgovorom, da gre v celovško porodi-n>to» oj tedaj ie izginila brez sledu. Njena mati, ki bi-v» v Voitsbergu, ne ve ničesar o njej. •i . ~ »Politični Salon«. Na Dunaju iahaua aje *v zadnjem času časopis »za visiolko aristokracijo, za finančni svet in za velemdustni-!°« pod imenom »Politični Salon«. Ta tiset iz-izključno le za te kroge, med katerimi se ^'dia/vo pred vsem vodilni člani gosposke ^crnnice m ni pristopen javnosti . . . kar je es5a obžalovanja viredmio. HOOO kron ukradenih. V Maribor je pni-v eil>u ^ravkih neik posesitmik od Sv. Antona 5>'iOve9nskih goricah. Hotel sli ije kupiti 'viiiLo in jjt0 Je Yiz,el seboj precej detnatria. Zvečer i&i je ^9a1 zaba/ve. Stopil (je -v Kiastiilno, kjer je bila ^Iba. Pij j.e preoeti. Več mož se irnu je priiMi-gio, dba sra ■spremijo v stanovanje. Toda izgubi se ;te drug za drugim. Zadnji ga je nesel časa do stanovanja. Ko de iprišel k sebi. e Opazili, da mu je zmanjkal denar. u. ^ - Uboga igralka! Operetna igralka, gospa 101 Giiathier zapušča dunaiisko Stnauiussofvio r^išče, ker jj ravnaitelj ne imore plačati r^oll gaže. Njegov pirodJiag. ida ji plača za de-mesecev skuipni honorar šest lin osemdeset !^0!č bron. torej osem tisoč šest sto kron na *«exec. 4e -odklonila in pripomnila, da bi moraila treti od lakote, če bi sprejela to »bomo« ga- — Komentarja mi treba. n , ~ Shod v Sp. Š'ški se bo vršil jutri ob rp,i ~zvtCer v restavraciji pri Sternu. Dnevni red: praznovanje prvega maja. Shodi. »ri zvečer v ri|štveniW prostorih. Poroča sodrug Petejan. 9 V Rajbenburcu se vrši shod v nedeljo 28. t. m. ob ^ian*1 V K0Sti*ni Rosr>- J. Leskovška. Poroča sodr. Pe- ^ V Brežlcali sc bo vršil shod v nedeljo 28. t. m. ob Popo!^ v g0Stilui g. V. Grobnerja na kolodvoru. Po-a sodr. Fetejat:. j, Radeče, v nedeljo dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne. ''oča sodnij Cobal. ji Vrhovo, v nedeljo dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne. °toča sodriiu Cobal. Ir;de nemško napredovanje. Prejeli smo naslednja brzojavna poročila: n n. unaj, 25. aprila. Uradno se razglaša: Ob gor-'em toku reke Devoli v Albaniji smo zavrnili franco-"»Pfide. — šef generalnega štaba. Berlin, 25. aprila. Wolfiov urad poroča, iz glavnega stana: Na bojišču ob Lysi se je izjalovil močan francoski protinapad na višino Vleugelhoeoh. Krajevni boji severozapadno Bethuna, Festuberta in ob obeh straneh Scarpe. Južno Somme smo napadli Angleže in Francoze pri Villers-Bretonnux. V srditem boju si ie naša infanterija izsilila pot skozi gnjezdišča strojnih pušk. pri čemer smo se z uspehom posluževali oklopnih vozov. Zavzeli smo Hawgard, za katero mesto so ie bil ljut boj. Na zapadnem bregu Avre smo prodrli do višin severno Castela. Cel dan je sovražnik v ljutih protinapadih poskušal zavrniti naše napade. Njegovi poskusi so ostali brezuspešni. Boji so se nadaljevali celo noč. Ujeli smo nad 2000 mož, uplenili 4 topove in veliko množino strojnih pušk. Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorfi. Berlin, 25. aprila zvečer. Cete generala pl. Ar-nima stoje v ljutem boju za Hemmel. London, 25. aprila. »Ivening Standard« poroča: V današnjih bojih so Nemci v smeri na Amiens znatno napredovali. Zadnie vesti. Czernfn o cesarjevem pismu. Dunaj, 15. avgusta. Pred nekaj dnevi >c priobčilo nekaj listov vest, da je izjavil groi Czernin v razgovoru z načelnikom nemško naelon. zveze, clr. Wald-nerjem. pod častno besedo, da je cesarsko pismo v obliki, ki jo je priobčila francoska vlada potvora. Dr. NValdner pravi sedaj v nekem pismu, da ta vest ne odgovarja resnici. Grof Czernin mi — pravi v pismu — tega pod častno besedo ni izjavil, temveč mi je celo rekel, da mu je pokazal cesar kopijo onega pisma, ki jo ie spoznal grof Czernin kot politično neoporečno. Gosposka zbornica sili v opozicijo. Dunaj, 25. aprila. Korespondenčni urad poroča: Na včerajšnji seji na Dunaju navzočih članov, sklipine desnice, se je povodom razprave od obeh drugih strank gosposke zbornice predložene izjave tudi soglasno izreklo začudenje, da se izjava take vsebine sploh more nasvetovati v gosposki zbornici. Brambnl odsek posl. zbornice. Dunaj, 24. apnila. V braimibnemi odsefou so razpravljali o § 14 glede ^povečanja čnnovoi-niške dolžnosti. Posl. Seitz ije ipnedilagail, nad sa debata fcooča in nad sie ipreide k fflasovanju. Pireidilots: je bil spinetjet. Proti koncu seje je izročil posli. Resel do-mobr. mthnistru interpelacijo, k.i ima za predmet ravnanje z ruskimi ujetniki v Bleokman-novih tovannah v M iirzzuschlagu. Tj so dejala da hočejo donuov, iketr ije z Ruisiijo 'intir, saj so smela tudi avstr, ujetniki zaipustiM tujmo. Zato so jih poslali deloma v kaaensko taborišče, de-tana so jih navezali v panku pri tovarni. Posl. Resel je spomnil m oesanjevo odredbo, ikii pre-povediuje navezavam je. Ruski violini ujetniki niso več ujetireiki, ker je sklenjen z Rusijo miir in je zartegodel to nedopustno, sploh pa jiih je treba kot ujetnike smatrati za votjake lin temtu iprrimeir-no tudi >raivnatii z njtimi. Posl. Resel je vprašaj ministra, je-li pripravljen naitančno pred sikati te dogodke in kazino vati krivce. Dodatno se je dotaknil posl. Resel tudi razmer v štajerskih vel e obratih, kiier nastopajo voiiašl^i vodiitaliji v dogioivanu z podljetnilki surovo in ositno proti delavskim zaupnikom. Od ministra je zahteval, da se nar>ravi tem razime' ram konec, iker je sicar pričakovati izgredov od delavcev samih. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 25. aprila. Zbornica razpravlja o državnem proračunu. Poročevalec Barta nasvetuje z ozirom na čisto poseben parlamentarni položaj, da se glasuje za proračun. Manifestacija češko-slovaškega dijaštva 1. majnika.

odstopili besarabski »ministri« od svojih mest. Ministra Inetulec in Giuhuireanu sita še isti1 dan prisegla kralju na ustavo. Za upravljanje Besarabije so imenovali [prefekte, ki bodo sodeJo-vaii skupno z ravnaftefekim svetom. Ravnatelji so zastopniki ministrstev in bode odstopili, br>. ko bo izvedena preosnova rutrnsuffisike ustave v zmislu poigojev, (ki jih je stavila Besarabija. Aprovizacija. Meso na zelene izkazn ce B St. 1 do 1200 dobe stranke po znižanih cenah na Poljanski cesti štev. 15 v soboto, dne 27. t. m. Določen je tale red: od 1. do pol 2. štev. 1 do 120, od pol 2. do 2. štev. 121 do 240, od 2. do pol 3. štev. 241 do 360, od pol 3. do 3. štev. 361 do 480, od 3. do pol 4. štev. 481 do 600, od pol 4 do 4. štev. 601 do 720, od 4. do pol 5. štev. 721 do 840, od pol 5. do 5. štev. 841 do 960, od 5. do pol 6 štev. 961 do 1080, od pol 6. do 6. štev. 1080 do konca. Meso na zdene izkaznice B št. 1201 do konca dobe stranke po normalnih cenah v cerkvi sv. Jožefa v soboto, dne 27. t. m. popoldne. Določen je tale red: od 1. do. pol 2. štev. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. štev. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. štev. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. štev. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. štev. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. štev. 1801 do 1920, od 4. do pol 5. štev. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. štev. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. štev. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. štev. 2281 do konca. Marmelada na zelene izkaznice A. prejmejo stianne v s boto, dne 27. t. m. popoldne pri Miihletsnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3 št 1 do 80, od 3 do 4. št. 81. do 160 od 4. do 5 št. 161 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg kg stane 1 ktono. Inozemsko meso. Mtstna apro' izacija bo oddajala inozemsko meso v sobot ’, dne 27. t. m. vselei od 7. do 9. dopoldne v cerkvi sv. Jožtfa. Telečje meso za težko bolne, ki leže. Tisti težko bolni, ki so prijavljeni v aprovizacijskem uradu na Poljanah, ki so se izkazali z zdravniškim spričevalom in z gospodarjevim potrdilom, da leže, prejmejo tečje meso na izkaznice, na katere dobivajo s cer meso ie v nedeijo, dne 28. t. m dopoldne od 7. dn 9. na Pol janki cesti št 15 Zabela na rumene izkaznice C. Mestna aproviizacija bo deliila v isaboto, dne 27. t. in., v ponedeljek, dne 29. t. m., v torelk, dne .30. t. ni. in v četrtak, dne 2. maja pri Miihletsnu na Dunajski cesti zabeilo na rumene izkaznice C. Stranke dicabe z>a vsalko osebo po 20 dk# masti in po 10 dkg ijedžlnega loia. Kilogrami take zabele stane 10 Ikron. Določen ie ta-le red: V soiboto, dne 27. t. m. popoldne old ipd 2. do pol 3. št. 1 do 120, odpoil 3. dopcil 4. št. 121 do 240, od pol 4. do poli 5. št. 241 do 360, od pol 5. do pod 6. št. 301 do 480. —V ponedeljek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 481 do 600, od 9. do 10. št. 601 do 720, od 10. do 11. št. 721 do 840, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 841 do 960, od pol 3. do poil 4. št. 961 do 1080, od poli 4. do pol 5. št. 1081 do 1200, od pol 5. do pol 6. št. 1201 do 1320. •— V torek, dne 30. t. m. dopoildne od 8. do 9. št. 1321 do 1440, od 9. do 10. št. 1441 do 1560, od 10. do 11. št. 1561 do 16S0, popoldne od poli 2. do pol 3. št. 1681 do 1800, od pol 3. do pod 4. št. 1801 do 1920, od pol 4. do pol 5. št. 1921 do 2040, od pol 5. dio pod 6. št. 2041 do 2160. — V četrtek, dne 2. maja dopoldne od 8. do 9. št. 2161 do 2280, od 9. do 10. št. 2281 dio' 2400, otl 10. do 11. št 2401 do 2520, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 2521 dio 2640, od pod 3. do ipoil 4. št. 2641 do 2760, od pol 4. do pol 5. št. 2761 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rumeno nakazilo za mast. Brez tes:a naikaziia ne doihi nihče' masti. i/. seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 25. aprila )918. V Ljubljani je nastalo splošno pomanjkanje živil. Posebno revnejši sloji so zelo težko prizadeti. Da se odpornore najnujnejši potrebi je c. kr. deželna vlada nakazala mestni aprovizaeiji 1 vagon ješprenja, 1 vagon kaše, 2 vagona marmelade in 4000 kg masti. K temu sc bo dodalo še 2000 kg loja. Vsega tega baga mestna a-provizacija do sedaj še ni mogla prevzeti, vendar- se bo pa to zgodilo tekom enega dne, da bo takoj mogoče objaviti podrobni razdelilni načrt. Pri današnjem velikem pomanjkanju so gotovo revnejši sloji oni, ki najbolj trpe in zato se je mestna aprovizacija odločila, da bodo nakazanih živil predvsem ti sloji deležni. Za to bo aprovizacija razdejevala omenjena živila na.izkaznice ubož- j nih akcij in sicer na zelene A in B. rumene C in na iz- j kaznice 1. in II. uradniške skupine. Za vsako osebo se i bo dalo po 30 dkg ješprenja, 30 dkg kaše, pol kg marmelade, 20 dkg tnasti in 10 dkg loja. Vsa živila se bodo razdelila po primerno nizkih cenah. Podrobni razdelilni načrt se objavi posebej v časopisih in je pričakovati, da bodo vse stranke prišle najkasneje tekom enega tedna na vrsto. Pripomniti je, da masti železničarji ne bodo mogli dobiti, ker se jim bo razdeljevala po železniških aprovizacijah. Z objavljeno razdelitvijo živil bo u-deleženih približno 20.000 oseb v Ljubljani. Ladja s petrolejem zgorela. Iz Kristina-ni je poročajo: Norveški parnik »Aircai«, ki je imel na kroivu 900 sodov petroleja, se je na potu od Bergena v Bodo užsraJ. Ladja ie bila ta-koa vsa v o^nju. Posadka, ki se je nahajala ravno v naiitrdneiišem spanju se de rešila baš v zadnjem tremo tiku. Za norveške ribiče je izguba petrolejskih zatog: precej resna. izdajatelj ni odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk .Učiteljske tiskarne* v LJablfani Vabilo na ohžni sbor ciji iniie ifie s U ' ki se vrši dne 5. maja ob 2. url popoldan ti uradni pisarni v Zagorju. DNEVNI RED : 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo poslovanja v letu 1917. 3. Poročilo računskega sklepa za leto 1917. 4. Volitev nadzorovalnega odbora. (Izvoli se 4 člane od delojemalcev in 2 člana od delodajalcev.) 5. Raznoterosti Zagorje, dne 24. aprila 1918. Rihard Rancinger, načelnik. Obenem se obvešča, v smislu 8 83. pravil, I. odst., da je računski zaključek za leto 1917. v uradu okrajne bolniške blagajne na vpogled in sicer od 26. aprila do 5. maja ob uradnih urah od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—S. ure popoldne, iz katerega so razvidne vse podrobnosti računskega zaključka. Krepke se sprejmejo proti dobri plači = v kemični tovarni = v Mostah. Občno konzumno društvo v Idriji vabi svoje člane na reden občn ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. apriSa 1918 ob 9. dop-v pivarni pri „Črnem orlu“ v Idriji z dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za upravno leto 19:7. 3. Poročilo nadzorstva, razdelitev čistega dobička in podelitev odveze načelstvu 4. Volitev dveh članov načelstva (ravnatelja 'n blagajnika). c’ y°lltcv štirih članov nadzorstva in štirih namest- 6. Poročilo načelstva, predlogi in nasveti. Pristop na občni zbor je dovoljen saino z leeiti tnncija111’* Predlogi, ki naj se o njih razpravlja, morajo biti S dni pred zborom izročeni načelstvu. Načelstvo. Nadzorstvo- uček ne Aktiva. k 31. decembru 1917. Čista bilanca k 31. decembru 1917. Pasiva- — ■■ ■■■■■ ■ Krone ! Krone 1 1. Blagajna 1,242.960 89 j 1. Delniška glavnica: 25.000 delnic 2. Menice 1,826.128 m (a 400 K, s kuponom za 1. 1917) 10,000.000 3. Valute in devize 174.102 29 2. Redni rezervni zaklad 729.688 23 4 Predujmi na vrednostne papirje . 12,243.408 16 i 3. Rezerv, zaklad za bančne zadolžnice 16.271 37 5." Vrednostni papirji 9,159.295 83 : 4. Posebni rez. zakl. za menične izgube 628.883 97 6. Dolžniki: 5. Vojni rezervni zaklad . . • ... 100.000 — a) denarni zavodi 23,674.525 21 6. Pokojninski zaklad 222.099 85 b) pokritje v vrednostnih papirjih, 7. Vloge: a) na knjižice 14,761.898 42 hipotekah, blagu itd 21,432.980 87 b) na tekoči račun .... 30,331.410 81 45,093.309 23 c) računi .Podružnice1 oz.,Centrala' 8,843.131 40 1 8. Upniki: inkl. računi ,Centrala4 ozir. d) ostali dolžniki 3,753.802 <31 57,704.439 o9 ,Podružnice1 per K 8,843.131 "40 . . 25,844.630 95 7. Inventar 89.622 75 9. Transito obresti . • . 17.383 36 8. Realitete 1,509.682 02 10. Ne vzdignjena dividenda 11.862 — •. ■ ! 11. Dobiček: prenos iz leta 1916 . . . 50.107 87 j dobiček za leto 1917 . . 1,235.403 53 1,285.511 40 j L ■ 83,949.640^ 36 ! 1 ", N ! 83,949.640| 36 Izdatki. Preiemki. -- ■"— Krone K r ) n e 1. Obresti reeskomptni in transitne . 2. Obresti vlog na knjižice 3. Obresti vlog na tekoči račun . . . 31.371 462.919 1,599.113 72 99 15 2,093.404 86 1. Obresti vrednostnih papirjev . . . 1 2. Obresti menic • 3. Obresti predujmov in tokočih račun. 490.030 141.134 2,532.399 13 76 88 3,163.564 77 4. Upravni stroški 5. Plače in doklade 6. Davki in pristojbine 7. Odpis inventarja . • • • • • • • 8. Čisti dobiček za leto 1917 inkl. prenos iz leta 1916 139.928; 88 377.132 42 337.043 65 12.997' 09 1,285.511 40 4. Iznos bančnih poslov 5. Iznos realitet 6. Prenos dobička iz leta 1916 . . . 999.476 32.869 50.107 56 10 87 4,246.018! 30 4,246.018 30 Razdelitev čistega dobička: 1- 5“/„na dotacija rednemu rezervnemu zakladu po § 39a) pravil • • .........'v.' • 2. 5 °/0na dividenda in 2 %na superdividenda od 25.000 delnic po K 400 — nom. za kupon st. 17 a K 28'— 3. 10"/0na tantijema upravnemu svetu po § 39 d) pravil................................................... 4. Nagrada nadzorstvenemu svetu po § 39 d) pravil.......................................................... 5. Dotacija pokojninskemu zakladu.......................................................................... 6. Dotacija za vojne in druge dobrodelne namene............................................................ 7. Dotacija izrednemu rezervnemu zakladu za menične izgube................................................. 8. Dotacija vojnemu rezervnemu zakladu..................................................................... 9. Dotacija davčnemu rezervnemu zakladu.................................................................... 10. Prenos za novi račun leta 1918.......................................................................... K «1.770’15 700.000 — 72.374-12 10.000*— 60.000-— 15.000-— 100.000-— 100.000’— 100.000-— 66.367-13 Ljubljana, 15. aprila 1918. Skupaj ... K 1,285.511-40 Upravni svet.