Gospodarske stvari.
Petero rastlinam potrebnih življejev.
Ti   življeji   so  rahla   prst, svitloba, gorkota, mokrota (vlage) in zrak.
Rastlinam je treba:
1.    Prsti. Prst, v kateri rastline rasti morejo, mora rahla biti; da bo prst (zemlja) rahla, jo je treba kopati ali orati. Zemljo, v katero hočemo žito sejati, ali jo s kakimi drugimi sadeži obsaditi, je treba večkrat preobrniti, premešati in zdrobiti, da zrak, solnčna gorkota, mraz, mokrota (vlaga) va-njo more, da se^re-divne reči v nji obudijo, škodljiv plevel pa zatere. Cem večkrat se njiva prekoplje ali preorje, tem boljše je; so-sebno če se to delo pred zimo zato stori, da zemija zmrzne, po zmrzlini razpade, in se snežene vode glo-bokeje napije: poleti pa da jo solnce prepeče. Predno se va-njo kaj vseje, se mora spet prekopati, preorati, dobro zrahljati in zdrobiti, da se seme lože va-njo spravi, z brano zavleče, da kali, raste, in da se koreninice lože po nji razlezujejo. — Kako koristno je rah-lanje zemlje rastlinam, se lahko prepričamo po tistih rastlinah, katere je treba večkrat o ko pa t i. Tako vi dimo, da si zelje, krompir, koruza, repa po okopanju brž pomagajo in lepše rastejo. — Zemlja se mora rahljati, da za rastline, katere v njo sejemo, redivna postane; zakaj s prekopanjem ali s preoranjem pride spodnja zemlja na vrh, katera je od prejšnjih pridelkov izmolzena, izpita, povžita in tedaj manj rodovitna, povrhna pa, ki je na zraku rodovitniša postala, pride spodej, da korenine novega sadu potrebni živež dobe. Povrhna prst, ki je najbolj spočita, najmanj izmolzena, pride po oranji spod, da korenine novic vsejanih rastlin v nji živež najdejo.
2.    Rastline potrebujejo tudi svitlobe. Nobena rastlina bi v črni temi, ako bi jo v najboljšo prst sejali ali vsadili, prav ne rastla; to vidimo pri repi in krompirji, kakošne krive, zvite, blede cime ali kaiice v temnem hramu delata. Brez svitlobe bi rastline ne bile zelene, cvetlice bi brez svitlobe, brez solnca, razne barve, s katerimi so okinčane, in s katerimi nas zvese-lujejo, zgubile, in bi navadnega duha ne imele. Skušnja uči, da rastline v odsolnčnem kraji, v senci, če jim kako poslopje, kako košato drevo senco dela, ali ne dozorijo ali  pa  slabši sad  narede.    To vidimo sosebno
pri grozdji, pa tudi pri drugem sadu in žitu; in le malo rastlin je, da bi senco ljubile.
3.    Solnčna gorkota. Da solnčna gorkota rastlinam pomaga, mora zemlja, v kateri imajo rastline rasti, zrahljana biti; trdo potlačene zemlje solnčna gorkota ne more ne predreti, ne do korenin rastlin priti. Gorkota pa mora rastlinam primerna biti; prevelika bi rastline preveč posušila, celo sežgala; če bi pa premalo gorkote bilo, bi pa sok v nji se strdil, vstavil ali cel6 zmrznil, in vsa rast bi nehala, rastline bi poginile. Zmrznjeni sok potrebuje več prostora, razžene svoje posodice, da rastline, kakor je posebno pri trtah znano, razpokajo in pomrj6. Ker pa gorkota po vseh krajih ni enaka, in tudi vse rastline enake gorkote ne potrebujejo, in ker tudi ni dežele na svetu, da bi vsega rodila, česar človek potrebuje, mora umen kmetovalec tudi gorkoto in podnebje svojega kraja poznati, da ve* , kakošno vreme je tam navadno, katero stopinjo gorkota doseže, kedaj se začne , koliko časa trpi, kedaj mraz nastopi, da se ne bo s takimi rastlinami ali sadeži pečal, kateri niso gorkoti njegovega kraja primerni, in od katerih bi malo ali nobenega dobička ne imel.
4.   Rastline potrebujejo tudi mokrote (vode). Vse, kar po vrhi zemlje črnega vidimo, je gnojic ali gnjilovec; ali ta gnojic rastlinam v živež ne more služiti, dokler ga zrak po gorkoti in mokroti popolnem ne zmene in ne raztopi. Rastline, ki iz maternega mleka izrastejo, kakoršnega jim je sama v seme dala, potrebujejo zdaj v svojo rejo in rast vode, v kateri raztopljeni gnojic po koreninicah srkajo. Rastlinam je v vodi raztopljen gnojic, ki jim ga voda ali zrak pripelje, edini živež; ako jim tega zmanjka, kar brž poginejo , ker se ne morejo kot^ živali na drugo mesto premakniti in živeža si iskati. Čeravno rastline po perji, in po vsem, kar je na njih zelenega, veliko živeža na-se vlečejo, jim vendar voda, ki jo po koreninicah srkajo, se veliko več v rejo pripomore, ker voda jim raztopljen sok in drugih v njih rejo potrebnih soli pri-peljuje. Rastlinski sok je večidel voden in ima v sebi vsega, česar rastline potrebujejo. Vodo dobivajo rastlinske koreninice po deževji ali po ponočnih rosah.
Da pa rastline morejo živeti, rasti in obroditi, potrebujejo še posebno
5.   zraka, brez katerega kakor ne človek, ne živali, tako tudi rastline živeti ne morejo, akoravno bi v zemlji dovolj dobrega in redivnega živeža imele.   Rast-
42
line po perji, listji in steblu dihajo. Oe bi rastline v majhen kotič zaprli, bodo zrak , kar ga je v zaprtem kraji, kmalu povžile, potem bodo začele hirati, bodo venele in pomrle. Ce ovenjenim zrak spremenil, bodo spet oživele. Torej rastline ne smejo biti v otišji, da bi se jim zrak spreminjati ne mogel, in zatorej so jim pohlevni vetrovi jako koristni. Cs hočemo, da se bodo rastline dobro ponesle , se mora vse to odpraviti, kar vetrovom brani, do njih priti.