914
Aforizmi
Dosti je umetnikov, ki preživljajo svoja dela. Najlaže molijo tisti, ki imajo zvezane roke. Ne skačite iz lastne kože zaradi tujega krzna. Ne naslanjajte se name, jaz sem že na tleh.
I. Mrkalj-Kadmus
Ponekod je kultura na psu. Zato ji mečejo samo kosti.
Življenje je kot televizija. Povsod sami voditelji in napovedovalci.
Beseda lahko meso postane, če dobiš zanjo masten honorar.
Ko sem si jaz polnil glavo, so si drugi žepe.
Tisti, ki povejo vse, kar znajo, so premalo cenjeni.
Pogosto so najbolj srečni tisti, ki uživajo v tuji nesreči.
Človek je otok, ki ga obkroža množica otokov.
Bog ne daj, da bi govorili tisto, kar mislimo.
915                                                                                                                                    Aforizmi
Na razpotjih je vse več tistih, ki postavljajo kažipote.
Topoglavi najlaže prenašajo udarce usode.
Dobri ljudje so podobni dobrim konjem. Vedno imajo jahalce.
Malega človeka ne smemo uporabljati za podstavek velikega spomenika.
Obračal sem se po vetru in zdaj imam jadrnico.
Da postaneš slab učenec, ni nujno, da imaš učitelja.
Samokritika je pogosto samokritje.
Če me že jahate, prosim, ne uporabljajte ostrog.
Tudi v živalskih vrtovih so živali v manjšini.
Svečano so razglasili smrt satirika.
Pazite se psov, ki ne govorijo.
Med norci je edino upravičeno ponoreti.
Pazite se zahrbtnežev, ki so brez hrbtenice.
Da lahko tuliš z volkovi, potrebuješ mikrofon.
Tisti, ki lažejo, morajo krasti, ker se samo od laži ne da živeti.
Samolepilni ljudje so bili prej kot samolepilne etikete.
Ljudje železne volje ne jokajo, ker solze povzročajo rjo.
Rajši tolcite s pestjo po mizi kot po glavah.
Prazne glave nimajo dovolj moči, da bi to zamolčale.
Plešavost je pogosto tudi posledica pogostega pranja možganov.
Včasih je skoraj nujno, da človek postane opica, če hoče zlesti na zeleno vejo.