stev. 233.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za fctrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- —
za pol leta „	„ 10-—
za ietrt leta „	„ 51—
za en mesec „	„ 1'70
Zj pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
u Ljubljani, o Četrtek, dne 11. oktobra 1906.

Inserali:
Er.istop. petitvrsta ~2 r- V za enkrat . . . . IJ h y.a dvakrat .... 11 „ za iriiir.it . . . 9 „ ?.a Jet ko trikrat . 8 „ V reklamnih notiesh stane cnoitopna girmendvrsta n 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob po! 6 uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Upravništvo je 1 Kopitarjevih ulicah stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 183.
Ponesrečen manever.
Veliki politični manever, ki spominja na tiajpredrzneje borzne manevre izvestnili velikih Židov, se je ponesrečil. Prikrajšanje kor.Slovencev, ki sa niso mogli našiposl. preprečiti, so vzeli le za zunanje slepilo. Z bajko o »prodanih Korošcih«, ki so jo izumili kava-lirji v »Narodni tiskarni« in poslali v ves slovanski svet, so hoteli ti sovražniki ljudskih pravic pomagati sebi iz politične agonije, v kateri leže ix> svoji lastni krivdi, in v zadnjem trenotju še izzvati odpor vsega slovenskega ljudstva zoper volilno preosnovo. ki pomnoži za več nego za polovico politično moč slovenskega naroda, ki pa na drugi strani utesni politični pomen kranjskega liberalizma na tisto mero, ki jo sploh zasluži po številu svojih somišljenikov in po ugledu, ki si ga je vedel pridobiti mej slovenskim ljudstvom na Kranjskem.
Iz n a r o d n i h vzrokov je hotela volilno reformo ubiti stranka, ki žc celo desetletje sploh politično životari izključno le od narodnega izdajstva!
Toda vsi napori so bili zastonj. Osramočeni stoje pred slovenskim ljudstvom, povdar-jamo pred ljudstvom, provzročitelji grdega manevra, osramočeni kot sovražniki slovenskega ljudstva, ki mu ne privoščijo, da bi ulas moža iz ljudstva pri volitvah ravno toliko štel, kakor glas grofa ali barona ali pa liberalnega uradnika v mestu ali trgu!
V tej veliki stiski kranjskih liberalcev je Lila pomoč nujna. In kdo drugi bi v tako nevarnem trenotju priskočil našim ubogim liberalcem, če ne tržaška »Edinost«, ta sramežljiva iu včasih celo pobožna sestrica ošabne ljubljanske »velike dame«, ki se imenuje »narodno-napredna stranka«.
Tržaška »Edinost« je tedaj priskočila v nevarnem trenotju na pomoč našim liberalcem in stopila pogumno v konkurenčen boj s »prodanimi Korošci«, kajti spravila jc na dan skoraj »prodane Tržačanc«, a ne popolnoma, a skoraj prodane, ker se je »kupčija«, ki jo je nameraval dr. Šusteršič v svoji neskončni hudobiji, po »skrajnem naporu« nekega neznanega faktorja v »zadnjem hipu« še preprečila.
Ponovimo dobesedno najnovejšo novico tržaške konkurentinje celovškega »Mira«, ki
je istotako »Narodu« pomagala, da ie imel | zopet nekaj psovk proti S. L. S., ko mu je lastna zaloga žc pošla.
»Edinost« z dne 9. oktobra doslovno piše:
»Dr. Šusteršič si je vtepel v glavo, da priklopi mestni okrai svetojakobški k okolici. Tc svoje nesrečne namere sugerirane mu od sam Bog vč koga — se je držal s tako trmo, da je trebalo skrajnega napora še v zadnji hip, da se je preprečila ta usodna določba«.
In potem sledi, zapisano z debelimi črkami, patetično razlaganje, kaka nesreča bi bila za tržaške Slovence, če bi se bila ona dr. Šustcršičeva »namera« izpolnila in konečno, scve, sledi še koš siimničenj in perfidij, kakršne se podajejo »lojalnosti iu kavalirstvu« — tržaške »Edinosti« in njenih fezerjev, ki so za .zamenjavo podobni izvestnim voditeljem«.
Novica »Edinosti« ima ravno toliko za-sc, kakor svojedobna koroška novica: Zlagana je od začetka do konca. Pa to nič ne dene. Šla bode kljub temu skozi izvestne »obmejne« liste kot čist evangelij iu skozi vsak list in listič, ki ima količkaj, če tudi lc posreduje duševne zveze z ljubljansko »Narodno tiskarno«. Morebiti bodo tudi tu pa tam sc zopet našli agilni gospodiči, ki bodejo to novico kot uespodbojno »resnico« prednašali na kakem shodu in tako se bode zopet z nova začela lepa gonja proti Slovenski Ljudski Stranki, odnosno proti njenemu načelniku dr. šusteršiču, ki je vsakomu trn v peti, ki ima lc količkaj simpatij za — vonjave, ki prihajajo mej slovenski svet iz ljubljanske »Narodne tiskarne«.
Najnovejši poskus »Edinosti«, dati gonji novega netila, bi provzročil v nas le smeh, čc bi nam ne pokazal moralne propalosti slovenskega glasila baš na mestu, kjer je naša narodnost napram tuji premoči v največji nevarnosti in kjer naš narod zamore rešiti baš lc moralna sila, ki hvala Bogu v njem živi.
Opravičeno rečemo, da je lažnjivo počutje tržaške »Edinosti« šc desetkrat luijc iu infamneje, nego vse početje »Slov. Naroda« v zadevi »prodanih Korošccv« in podobnih očitkov. Naj kdo o naših liberalcih sodi kakor hoče, v toliko jim vendar mora vsakdo prav dati, da nimajo dolžnosti hvaležnosti napram dr. Šusteršiču, ki jim jc zadal v političnih
bitkah zadnjih 15 let klofuto za klofuto, prizadejal poraz za porazom, izrabljajoč neusmiljeno gorostasne politične napake njihovih »voditeljev«.
Vse drugačno pa jc razmerje tržaških Slovencev in celo njihovih »voditeljev«. Dr. Šusteršič je ob vsaki priliki zastopal interese tržaških Slovencev in jc zmatral kot njihove prave interese vse. kar so kot take proglasili tržaški voditelji. In osobito v zadevi volilne reforme ni dr. Šusteršič nlcde Trsta nič dru-gega storil, nego da jc to, kar mu je sporočil posl. Spinčič kot želje tržaških Slovencev, zastopal pred osrednjo vlado in. kar posebej povdarjamo, tudi do pičiee dosegel!
Storil je šc več. Ko mu jc prejšnji ministerski predsednik princ H o h c n I o h e naznanil, da bode italijanske mandate v Trstu za jednega pomnožil, ic dr. Šusteršič takoj zahteval, da se ima v tem slučaju šc bolj osigurati slovenski okraj in tudi v tem pogledu ic v Hohenlohevih predlogih popolnoma dosegel, kar jc zahteval.
To vse vč natančno in pozitivno poslanec S p i n č i č, mož, ki uživa po vsej pravici največji ugled mej primorskimi Hrvati in Slovenci. In zato baš poslanec Spinčič pravično ceni vse dr. Šusteršičevo delo v prilog primorskim Slovanom in je baš on v zadnji seji Slovanske Zveze posebno toplo priporočal, da se jc dr. Šusteršiču izrekla zahvala in zaupnica. Poslanec Spinčič je to lahko storil na temelju svoje lastne vednosti, saj dobro ve, da obzirom tržaških in isterskih Slovanov dr. Šusteršič ni storil nobenega koraka, nego kar je ž njim dogovoril in ve, da jc baš dr. Šusteršič za Primorce dosegel, kar je bilo doseči sploh mogoče.
Sedaj pa pride »Edinost« z zgoraj navedeno grdo lažjo in šc nesramno trdi. da ima za to svojo gorostasno laž »dokiuncntarične dokaze«. Naj pride vendar na dan z »dokazi«, čc jih ima! Zakaj jih pa skriva? Io jc simpto-matičen znak cele gonje: V Celovcu so trdili, da imajo »dokaze« in ko smo jih pozvali, naj pridejo z »dokazi« na dan so nas zmerjali, svoje »dokaze« pa so skrili in jih absolutno nočejo pokazati. In isto je s tržaško »Edinostjo«. Pravi, da ima »dokumentarične dokaze«, a stavimo, da jih bo klub našemu pozivu, naj iih spravi na solnce, skrivala do sodnega dneva, v kompenzacijo pa nas po-
šteno ozmerjala v znanem »kava|irskem« žargonu. Potein bo pa še trdila z obrazom razžaliene nedolžnosti, da smo mi njo ozmerjali .n ne ona nas.
Vedno ista igra! O »dokazih« sc sle-pari, o »dokazih«, ki iih ni, ker načeloma nočejo vedeti iu videti resnice in operirajo vedno in dosledno Ic z lažjo iu obrekovanjem.
Torai, Vi »lojalni kavalirji« »Edinosti«, pokažite svetu Vaše »dokumentarične dokaze«, če jih imate! Potein govorimo dalje.
Za zdaj pa sprejmite na vednost resnico, ki jo vsak hip lahko s pričami dokazano, resnico, za katero Vam bode morda vendar zadostoval poslanec Spinčič:
Dr. Šusteršič je poslanca Spinčiča takoj spočetka naprosil, naj izdela referat za zastopstvo tržaških Slovencev. Posl. Spinčič je referat izdelal v sporazumu s tržaškimi voditelji in ga vročil dr. Šusteršiču, ki je ta referat pri vladi zastopal in tudi dosegel, da se je v bistvu sprejel v vladno predlogo.
To vse vedo tržaški voditelji. To vedo tudi gospodje pri »Edinosti«. Kako sc mora tedaj imenovati njihovo sedanje početje?
Slovenski jezik nima besede, ki bi bila zadosti ostra!
»Edinost* pa naj ta članek čc jc poštena, ponatisne, da njeni čitatelji zvedo resnico!
Volilne preosam.
D u naj, 10. oktobra.
Včeraj dopoludne jc odsek za volilno reformo pričel in končal razpravo o razdelitvi okrajev na Moravske m. Ta jc edina dežela v Avstriji, kjer so v deželnem zboru sklenile nasprotne si stranke kompromis ter ustvarile narodni kataster. Združili so namreč za deželnozborske volilne okraje češke občine na eni strani, in na drugi nemške. Na podlagi tega narodnega katastra je vlada napravila volilni načrt tudi za državni zbor. In posledica je, da že pri prvih volitvah v državni zbor dobe Cehi večino poslancev. Moravska šteje okroglo 2,421.000 domačega prebivalstva, in sicer 1,727.423 Cehov in 675.592 Nemcev. Po uradnem štetju tvorijo torej Cehi skoraj dve tretjini in Nemci le dobro tretjino. V državnem zboru pa imajo sedaj Nemci 19 poslancev in Cehi tudi Ic 19, ako jim prištejemo dva konservativna veleposetnika. Dva poslanca sta socialna demokrata in trije zastopajo takozvano srednjo stranko in so brez narodne barve. V deželnem zboru imajo Nemci ,57. Cehi le 30 ljudskih poslancev; z li-
umi
Solern.
Povest, spisana po poročilih mučencev.
Anton dc Vaal, poslov. Lavričev.
(Dalje.)
Krispin ga pogleda z izkušajočim pogledom iu ga vpraša:
»Gospod, ali si ti mogoče oče mladega tribuna Ambrozija?«
»Da, sem. Od kod pa poznaš mojega sina?«
»No, ako bi pleminita Sotera hotela šc tebe tako predrugačitL kakor je izpreobrnila sina . . .«
»Ne razumem tc; ali veš, kje je moj sin?«
»Bil je pri obglavljenju, in zadnje besede, ki so prišle iz ust dobre gospodične, so bile namenjene njemu. O gospod, kako ga jc potolažila! Ne odpustiti, ampak zahvaliti sc mu mora. mu jc rekla, in ona nui hoče povrniti v svojih priprošnjah pri božjem prestolu. Samo njemu je darovala nekaj v spomin, nekaj posebno dragocenega — zlato bulo, ki jo je nosila na vratu.
Kakor blagodejno so vplivale one besede na Sempronija, tako so mu tudi obnovile Krožno slutnjo, ki ga jc po noči tako mučila.
»In kje jc sedaj moj sin?«
»On čaka, da bi šel za pogrebom niuče-nicc.«
»Sc ga smem tudi jaz udeležiti?« poizveduje Sempronij.
»Ako si kristijan, ali hočeš postati. Od daleč smeš vsekakor opazovati. Ali slišiš, kako so začeli ravno peti? Zdai sc začne pomikati sprevod od morišča. Pojdi tod na desno, in, ko narediš sto korakov, ga boš videl mimo iti.«
Sempronij stopi z voza in gre po poti. katero mu je označil Krispin. Medpotoma piisluškuje petju, s katerim so spremljali kri-stijani mrliče. Vrtni zid. ki je oklepal na obeh straneh pota »arca« tamošnjega grobnega spomenika, mu jc oviral, da Sempronij ni mogel takoj zagledati sprevoda.
»Ako si kristijan ali hočeš postati...« reče sam pri sebi, beračeve besede ponavljajoč. »Kako. ali jc Ambrozij žc . . .?«
Senator si ui upal glasno izgovoriti tc besede. Ako sme iti za pogrebom njegov sin, tedaj jc že kristijan, ali pa je sklenil, da postane.
»Tedaj sem - seveda proti svoji volji Sotcro podal smrti v naročje vsled njenega krščanstva, in ona — mi da za to mojega lastnega sina kot kristijana nazaj! Odkupila ga je s plačilom svojega življenja in
pri nesmrtnih bogovih! nc upam m ji odvzeti tega plena. O, poznam ga: ako jc postal kristjan, tedaj jc bil sani s seboi nepopisno težek boj. Takrat pa ne ukloni nobena očetovska sila njegove volje. In ne manj hrabro, kot Sotera. bo šel za svoje prepričanje v smrt.«
»Kako redko,« nadaljuje Sempronij, počasi dalje idoč, »kako redko se skladajo dogodki teh treh dnii tako drug poleg druzega kakor sedaj: od svoje prve prošnje za njeno roko in do Soterine smrti, katere ni mogel preprečiti vsled prepoznega prihoda in do sinovega pristopa k njenemu nauku, katerega nc morem preprečiti!
Cini bližje sprevoda je prišel senator, tem bolj razločno so donele besede. Prisluškoval je, da bi jih razumel. Pela sta dva kora, ki sta sc menjavala; petje ni bilo otožno, ampak veselo.
»Prctiosa in conšpectu Domini mors Sanctorum ejus. Dragocena je smrt svetnikov v Gospodovih očeh . . . Convertere anima mca in requicm tuam. qnia Dominus bene-fecit tibi. Pridi moja duša v svoj mir, ker ti je Gospod storil dobroto . . . Etsi ambu lavero in medio timbrac mortis, non timebo mala, quoniam tu mecuni es. Četudi se sprehajam v sredi smrtnih senc, ne bojim sc nič hudega, ker si Ti pri meni.*
Bili so odstavki iz psalmov, katere jc pela stara cerkev pri pogrebih, posebno pri mučencih.
Kaka sladka zavest, kaka zmagoslavna gotovost pri pogledu na smrt, in kak pogled poln upanja in tolažbe onostran groba je tičal v teli besedah! Paganstvo ui nudilo tega ob pogrebu svojih privržencev.
Stopivši med vrtna zidova, zagleda Sempronij takoj sprevod v svoji bližini, prav pred vhodom \ katakombe. Pred pevci je stopala množica žensk, ki so držale v rokah goreče sveče; za temi so nosili štirje možje na mrtvaških nosilnicah sveto truplo, ostali pa so korakali za njimi.
Devica je bila ogrujena z belim, z zlatom obrobljenim oblačilom. Na prsih sta bili položeni navskriž dve palmini vejici in čeio jc krasil venec tetnnordečih rož. Ležala je tu deviška mučcnica, kakor bi jo bil objel sladek spanec v svoje naročje. Iz lic ii je sijala tudi po smrti ona čudovita miloba.
Vrat jc bil zavit v široko platno, tako, da sc ni zaznala rana obglavljenja.
Avrclij Sempronij sc strese ob pogledu na mrtvo truplo. S solzami v očeh stopi k njej, poklekne in pritisne v neizmerni bolečim svoje ustnice k njenima nogama.
(Dalie.)
beralnimi veleposestniki pa Nemci tvorijo večino in so gospodarji deželne uprave. 2e pri bodočih volitvah pa dobe Cehi s konservativnimi veleposestniki večino tudi v deželnem zboru in odboru.
Moravski Nemci so sami uvideli, da zob časa že v dogledni dobi razje njihove narodne postojanke. Zato so odobrili kompromis, da rešijo čim največ narodne in politične posesti. Kar pa je bilo na Moravskem mogoče, to je žal izključeno na Štajerskem in Koroškem.
Prvotni vladni načrt je Cehom na Moravskem odločil 27 in Nemcem 17 poslancev. Pozneje je vlada Cehom primaknila še tri in Nemcem dva mandata. Vsled tega je bilo treba premeniti tudi sestavo volilnih okrajev. To so storili nemški in češki poslanci med seboj in vlada je odobrila ta dogovor.
V odseku pa je včeraj češki narodni socialist Choc zahteval, naj se vnovič razpravlja o številu poslancev in razdelitvi volilnih okrajev sploh na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Naglašal je, da bi smeli Nemci dobiti k večjem 181 državnih poslanccv, a jih dobe 233. Prikrajšani so torej Cehi, pa tudi Poljaki in Rusini. Nemci so zavarovali skoraj vse svoje narodne manjšine, dočim mnoge češke manjšine na Češkem in na Dunaju ne dobe svojih poslancev.
Dr. Kramar je naglašal, da bi Nemci morali biti zadovoljni s tem, kar dobe. A niso zadovoljni, marveč zahtevajo šc dvetretjinsko večino v varstvo svojih mandatov. Češki narod pa se odločno upira tej zahtevi, ker je sploh nezadovoljen z razdelitvijo okrajev in poslancev med Cehi in Nemci. Govornik predlaga, naj se reasumuje razprava o številu poslancev za Češko, Moravsko, Šlezijo in Nižjo Avstrijo.
Dr. Adler sicer ni zadovoljen z razdelitvijo okrajev na Moravskem, vendar izjavi, da glasuje za načrt.
Dr. Gross je odgovarjal, da Nemci ne napravijo dobre kupčije z volilno preosnovo. Sedaj imajo 48% državnih poslanccv, v bodoče jih dobe le 45%. Zato pa Nemci zahtevajo z vso odločnostjo dvetretjinsko večino v varstvo volilnih okrajev.
Dr. 2 a č e k naglaša, da vladni načrt pač prizna načelo splošne in enake volilne pravice, vendar pa v praksi nc bode veljala enaka volilna pravica, ker so n. pr. na Moravskem češki volilni okraji za tretjino večji od nemških in med moravskimi Nemci je mnogo Zidov, ki vtegnejo sčasoma prestopiti v češki tabor. Vsled tega bi bila dvetretjinska večina v varstvo volilnih okrajev tem večja krivica za Cehe.
Govorili so še dr. Gross, dr. Stransky in dr. Schreiner, ki so eden drugemu očitali lov na šolske otroke. Večina odseka je odklonila vse preminjevalne predloge ter odobrila raz delitev volilnih okrajev na Moravskem.
Danes dopoludne se je odsek bavil z razdelitvijo volilnih okrajev na Češkem. Poslanec Choc ie predlagal, naj se reasumuje sklep z dne 21. julija. Tedaj je sklenil odsek z 28 glasovi proti 19. da dobe Cehi na Češkem 75 in Nemci 55 poslancev. Načelnik dr. Ploj omeni, da mora po poslovniku glasovati najmanj 28 članov za novo razpravo. Za Chocev predlog je glasovalo le 7 članov, predlog ie bil torej odklonjen.
Dr. Kramar opozarja na predlog, naj dobe Cehi 75 in Nemci 50 posh Odsek je pomnožil število poslancev za Češko jia 130. Po prejšnjem ključu bi torej morali Cehi dobiti 78 in Nemci 52 majidatov, to je 60:40, dočim je razmerje prebivalstva 63.37. Večina nas je, pravi govornik, preglasovala, toda češki poslanci se bodo tej krivici do zadnjega trenotka upirali z vso odločnostjo. Cehi so ustanovili češko kraljevino, zato nočejo biti v svoji domovini narod druge vrste.
Ker kompromis med Cehi in Nemci ni bil gotov, je odsek pretrgal sejo do 4. ure. Skoraj gotovo bodo Cehi preglasovani ter naznanijo svoj predlog kot manjšina.
Deželna avtonomija. Ko odsek konča razpravo o volilnih okra jih na Češkem, posvetoval sc bode o znanem predlogu poljskega poslanca Starzynskega, oziroma o sklepu v pododseku glede deželne avtonomije. Poljaki so jako ogorčeni, ker je pododsek bistveno izprcmenil njihov predlog. Na shodih in v časopisju razglašajo, da ne glasujejo za volilno preosnovo, ako se deželam ne dovoli širša avtonomija vsaj v gospodarski in kulturnih vprašanjih. Včeraj in danes se je v zbornici s poljskimi voditelji posveto val gališki cesarski namestnik grof Potočki. Njegova naloga je gotovo, da posreduje pri Poljakih glede deželne avtonomije in dve-tretjinske večine. Glede avtonomije je kompromis mogoč.
Dvetretjinska večina. To vprašanje pa bode stožer za volilno preosnovo. Češki poslanci so sc včeraj posvetovali z ministrom Pacakom in zvečer z min. predsednikom baronom Bcckom. Poleg Severne železnice in ključa za razdelitev delegatov na Češkem in Moravskem je bila tudi dvetretjinska večina v varstvo volilnih okrajev predmet pogajanj. Vlada bi rada zakonitim potom določila narodno razmerje bodočih državnih uradnikov pri Severni železnici. Temu pa Cehi ugovarjajo. Vendar v tem vprašanju, kakor glede delegatov ni izključen kompromis med Cehi in Nemci. Povsem nasprotna pa so si mnenja glede dvetretjinske večine. Dr. Gross je v odseku odločno naglašal, da ie dvetretjinska večina za Nemce »con-ditio sine qua non«. Brez dvetretjinske večine ni volilne preosnove. Češki poslanci pa odgovarjajo, da jc pokopana volilna preos-nova, ako odsek sprejme dvetretjinsko večino. Vlada posreduje, naj bi se za 18 let določila dvetretjinska, pozneje pa veljala tripetinska večina. Ker s tem predlogom Cehi niso zadovoljni. je nekdo predlaga! dvetretjinsko večino
le za 12 let. Danes je še povsem negotovo,
kako bode rešeno to preporno, volilni reformi najnevarnejše vprašanje. Za protivnike volilni preosnovi je seveda to vprašanje igrača.
DVE-
PARLAMENTARN1 POLOŽAJ. TRETJINSKA VEČINA.
Ministrski predsednik baron Beck se je 9. t. m. pogajal s Cehi do pol 10. ponoči. Cehi so izjavili, da so le pod gotovimi pogoji pripravljeni sprejeti kompromisni predlog o zavarovanju volilnih okrožij z dvetretjinsko večino za dobo treh let. Po preteku te dobe naj bi se volilna okrožja lahko spremenila z navadno večino. Ministrski predsednik je Cehe obvestil, da ministra Derschatta in Prade od svojih zahtev nikakor ne odstopita. Med tem so se pojavile nove težkoče, ker moravski Cehi zahtevajo zase tri mandate za delegacijo, Nemcem pa dovolijo samo enega. Ko iz te zagate nobenega izhoda ni bilo, sta se zopet pojavila dva kompromisna predloga. Izmed teh so enega predlagali Poljaki, ki pravi, naj iz-premembo volilnih okrožij sklenejo dotični deželni zbori, poslanska zbornica pa te predloge lahko sprejme z navadno večino. Nemce skušajo ostale stranke omehčati s tem, da jim obljubljajo njim ugodno razdelitev mandatov za delegacijo. Toda Nemci so trdni. Bojč se, ako sprejmejo kompromisne predloge za osem mandatov, ki bi jih utegnili izgubiti, tri na Češkem, dva v Šleziji in trije v alpskih deželah. Zadnja poročila pravijo, da so Cehi pripravljeni odnehati.
REASUMIRANJE KOROŠKIH VOLILNIH OKROŽIJ. — NEMCI GROZIJO Z OB STRUKCIJO.
Nemški listi poročajo, da nameravajo slovenski poslanci v volilnem odseku staviti predlog, naj se reasumira razdelitev volilnih okrožij na Koroškem. Nekatere industrijske kraje naj se izloči iz boroveljskega sodnega okraja in naj se jih pridruži volilnemu okrožju celovške okolice. Nemški poslanci tudi sedaj, kakor so že preje, izjavljajo, da smatrajo razdelitev koroških volilnih okrajev enkrat za vselej za sklenjeno. Celovške »Freie Stimmen« pišejo, da bi Nemci takoj začeli obstru-irati, ako bi se v tem oziru hotelo Slovencem količkaj ustreči.
PRORAČUN.
Vlada bo zbornici predložila proračun v petek, obenem pa šestmesečni proračunski provizorij, o katerem se bo državna zbornica jela posvetovati takoj po sklenjeni lekarniški postavi.
OGRSKA. — KORUPCIJA OGRSKEGA ČASOPISJA.
2e včeraj smo poročali o interpelaciji poslanca Szetnere o korupciji ogrskega časopisja. Szemere je podal popolnoma stvarne podatke na podlagi računov prejšnje vlade same. Szemere je dejal, da nobeno časopisje na svetu ni tako korumpirano kot ogrsko. Vsaka banka plačuje svoj list in niti proti konverziji srečk hipotečne banke se ni moglo za-početi akcije, ker so listi plačani. Celo uprava elektriške železnice v Budimpešti plačuje li ste. da o nezgodah ne poročajo niti besedice. Državna železnica je izdala v kratki upravni dobi 400.000 kron za časopisje, ravno tako druga ministrstva. Ministrski predsednik We-kerle je potrdil izvajanja Szemerejeva in je obljubil, da bo sedanja vlada korenito odpravila ta korupcijski zistem. — Košut se razgo-varja s tajnikom drž. železnic Krivaczijem, ker sc je bati splošnega štrajka železničarjev.
CESAR NA OGRSKO.
Cesar je obljubil, da pride novembra nte-scca v Budimpešto, ko bodo odkrili spomenik ministra za zunanje zadeve, grofa Julija An-drassyja.
DOMOBRANSKE KONJENIŠKE BRIGADE.
V kratkem sestavijo dve samostojni domobranski konjeniški brigadi.
RAZMERJE MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Nekateri italijanski krogi so pač strahovito omejeni in naduti. Medtem, ko se obedve vladi trudita, da se vsaj na zunai ogibljeta vsakega večjega konflikta, posebno avstrijska, ki ie potrpežljiva, da bolj biti ne more, izzivajo Italijani, koder se da. Sedaj so se italijanski listi spravili na dnevno povelje našega admirala Montecuccolija, ki ic baje označil uničenje italijanskega brodovja za cilj avstrijskega brodovja. To pa je strašna neumnost. Montecuccoli ie zgolj dejal, da mora naša mornarica računati tudi z ofenzivo, ne pa samo z defenzivo iu to je ponižno dovolj. Tudi ni Lahom všeč, kar angleški listi poročajo o bojevitem razpoloženju med avstrijskimi pomorskimi častniki. No — to bi bili žalostni častniki, ki bi bojeviti ne bili. Lahi se boje, da bo Avstrija pričela s svojo agresivno politiko, kakor hitro Bolgarija povzroči na Balkanu kak konflikt. Seveda bo vse naperjeno proti Italiji. »Stampa« dolži Avstrijo, da huj-* ska in ščujc ter poživlja vlado, naj hitro izvede svoj vojaški načrt, ker Italija sedaj ni v stanu boriti se vspešno proti Avstriji. Ti glasovi so čisto lahko razumljivi, imajo namreč namen, da italijansko vlado priganjajo, da čim preje izvrši svoj načrt. To so isti krogi, ki tudi vedno nesramno demonstrirajo proti Avstriji in sc potem čez nas pritožujejo. Še Ie sedaj sc jc izvedelo zopet za tako demonstracijo. Ko' jc bil zadnjič v rimski cerkvi Maria deli' Ani-ma slovesni Te deum za cesarja ob priliki njegovega godu, so neznanci prilepili na sedeže avstrijskega poslaniškega zbora več listkov z napisom: »2ivel Trst in Trident! Živela italijanska Dalmacija.«
AFERA BISMARCK-VILJEM.
Proti cesarskemu okrajnemu predsedniku na Zgornjem Flzaškcm princu Aleksandru Ho-henlohe-Schilling so uvedli disciplinarno pre-
iskavo, ker je izdal spomine svojega očeta. Izdaja Hohenlohovih spominov jc pa izpro-žila tudi vprašanje o izdaji tretjega zvezka Bismarckovih spominov, ki so spravljeni v angleški banki. Bismarck je naročil svojemu sinu Herbertu. naj izdajo tretji zvezek njegovih spominov, ko ne bo več živela nobena glavnih prizadetih oseb ali pa če izide kak opis glede važnega oddelka Bismarckovega življenja po kaki drugi osebi. To sc je zgodilo zdaj. A knez Herbert in njegov Viljem sta mrtva, sin kneza Herberta je pa še mladoleten. Bismarckova hči grofica Marija Rantzau ima dovoli cneržije, da objavi tretji zvezek Bismarckovih spominov, a ne ve sc, če je pooblaščena, da to stori.
BOLGARSKE NAMERE. Glede reskripta bolgarskega kneza ob orožnih vajah piše vladno bolgarsko glasilo »Novjek«: Za časa bolgarskih vojaških vaj so nastale neutemeljene govorice o vojnih namenih Bolgarije. Bolgarska kneževina nima ko pomnožuje svojo armado nikakega pustolovskega namena, marveč pomnožuje svojo armado le za jamstvo miru in mirnega kulturnega razvoja. — Kakor poročajo skoroda vsi inozemski listi, so zadnje bolgarske vojaške vaje napravile na tuje vojaške atašeje izredno dober vtis. Bolgarska armada je na Balkanu najboljša iu tudi mobilizacija dobro gre. Na vsak način si je Bolgarija s tem pri inozemskih državah pridobila velik ugled. Uradnim bol>-garskim in turškim zagotavljanjem nihče ne veruje. Turki se boje, da ne bi se Bolgarija proglasila za neodvisno. Baje Angleška tej misli ni prav nič nasprotna in tudi druge države ne. Turčija še vedno vpoklicuje svoje redifne polke.
GRŠKA GROZODEJSTVA.
Neka grška četa je v nionastirski okolici napadla neko bolgarsko vas. Malone vsim moškim vaščanom so prerezali Grki vratove. Malone 200 Bolgarov so poklali. Na pomoč pozvani turški vojaki niso ovirali Grkov, marveč napadli neko drugo vas, kjer so umorili Turki 10 mož in tri žene. PROPADANJE USTAVNE IDEJE V RUSIJI.
PROTI ANARHIJI.
Čudne reči sc gode v Rusiji. Opazovalec sledi nenavadnim psihološkim preobratom. Sergej Šarapov je hotel s pomočjo Trepova izročiti carju spomenico o reformah že pred dvemi leti. Šarapov in T repov sta bila proti ustavi in Trepov jc delal z vsem svojim vplivom na carja, da ga odvrne od te misli, da podeli ustavo. Trepov ni dobil nikdar cesarja v položaju, da mu izroči Šarapov načrt. Spoznal je, da nc more carja nikdo pregovoriti proti ustavi in zato ni carju predložil reformnega načrta Šarapova. Menili so dozdaj, da car Nikolaj II. ni dal rad ustave. A zgodovina Šarapove spomenice dokazuje ravno nasprotno. ker se niti Trepov, ki je bil carju tako blizu, ni upal ničesar reči proti ustavi in se je končno sam pridružil idejam svojega gospodarja. Po razglasitvi ustave jc že minilo nekaj časa, a dogodki v Rusiji se razvijajo tako, da ne bo ne dolgo, ko bo car edini mož v Rusiji, ki bo veroval v ustavo. Rusko ljudstvo samo se deli v dva tabora in oba sta proti ustavi. Del ljudstva se že vrača k samodrž-tvu. Nedavno so igrali v Moskvi Glinkovega opero »Život za cara«. Še lani so izpiskali demonstrativno opero, a letos je moskovsko občinstvo demonstrativno ploskalo ob mestih, ko se poje o žrtvovanju življenja carju. Tudi drugi del ljudstva sc odvrača od ustave in zahtevajo nasproti ustavni državi stanovsko zgodovinsko zastopstvo. Ruska kritika, publicistika in literatura stremi za tem idealom. Obsojajo že tudi anarhistično geslo, živi kakor se ti ljubi. Močne so že struje, ki nastopajo proti anarhiji in žele, da sc zopet povrne red. Simpatična je misel stanovsko političnega zastopstva, ki je dejansko krona modeme države, dasi še nikjer izvedeno, ker manjka povsod še organiziranih ljudskih stanovskih mas.
RUSIJA. — JAPONSKE INTRIGE.
Predno je car odpotoval car v Finsko morje, je ob vojaški paradi frčalo več krogelj iz pušk v bližini carja in njegovega spremstva.
V Czenstochovu so ustrelili pretekli petek deset banditov. Toda zdaj so pa dognali, da so jih ustrelili šest, ki so bili nedolžni. Štirje roparji so se pomešali med može, ki so iskali gobe, da preslepe svoie zasledovalce in so potem, ko so jih prijeli, izjavili, da so njih sokrivci. Nedolžni so brzojavili Stolypinu o položaju, a brzojavka ni bila pravočasno rešena, ker so jih po obsodbi morali ustreliti v štiriindvajsetih urah. Štirje roparji so napadli in s streli iz revolverjev nevarno ranili glavnega urednika »Gazete polskc« Janeza Go-donskega v Varšavi, ki je umrl, ko so ga peljali v bolnišnico. Znani stotnik Klado, ki so ga odpustili zaradi njegovih ostrih kritik iz službe, je zopet reaktiviran in so ga imenovali za učitelja na mornariški akademiji. — Novo ustanovljeni prekosodi obsodijo povprečno vsaki dan štiri osebe na smrt. Prekosodi so do zdaj sodili 29 dni in obsodili na smrt 124 oseb. — V Rigi so zaprli 35 na par-n i k n iz Amerike došlih anarhistov, pri katerih so našli orožje. Na shodu baltiške ustavne stranke so odobravali postopanje vlade in obsodili politične umore in stavke, ki jih prirejajo. V Lodzu so pričeli stavkati 9. t. m. vsi tvorniški delavci, ker delujejo vojna sodišča. Delavci so razburjeni. Mnogo cesta so vojaki zasedli. — Več aristokratov in vojaških dostojanstvenikov vloži peticijo na carja, naj ne vpelje ustave. Zato sc snide v Carskojem selu veliki svet. Sedaj je na podlagi avtentičnih pisem dognano, da so Japonci za časa vojske podpirali ruske revolucionarje. To delo je vodil japonski vojaški ataše Akaši. Zanj sta delala Kavkazec Dekanosi in Finec Cyl!iakus. Ta je do maja 1905 od Akašija dobil 26.000
funtov. Za ta denar je naročil v Švici 25.000 pušk in tri in pol milijona patron.
KDO IMA KORIST OD KONFISKACIJE CERKVENEGA PREMOŽENJA.
Framasonska loža je kupila del premoženja, ki ga jc francoska vlada vzela jezuitom. Da je šlo vse pod ceno, se razume — sicer ne bi bili framasoni tako vneti za konfiskacije cerkvenega premoženja.
KATOLIČANI V ŠVICI.
V Ženevi so svoj čas vzeli katoličanom cerkev Notre Dame ter so jo izročili sekti »starih katoličanov«. Ker ta sekta propada, se zdaj pogajajo, da se imenovana cerkev vrne katoličanom.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Sedanja liberalna španska vlada hoče nastopiti proti kongregacijam. Izdelala je zakonski načrt, po katerem smejo kongregacije otvarjati zavode le, ako to dovolijo kortesi. Mladoletnih oseb ne bodo smeli sprejemati v kongregacije. One člane kongregacij, ki bi se odpovedali svojim obljubam in samostanskemu življenju, hoče podpirati vlada. Minister bo smel razveljaviti pooblastila. Nezakonite asociacije hoče vlada odpraviti. Člani kongregacij, ki niso bili promovirani na vseučiliščih, ne bodo smeli podučevati. Tuje kongregacije hočejo razpustiti. Premoženk' kongregacij nameravajo omejiti na najpotrebnejši del in prepovedati fidejkomise. Kongregacije, ki se pečajo s trgovino, bodo morale plačevati davke, vse kongregacije pa pridobninske pristojbine.
VSTAJA NA KUBI.
Ameriški vojni tajnik Taft je izdal amnestijo za vse prestopke v zvezi z vstajo.
Dnevne novice.
+ Ljubezniva polemika. S častivredno »Edinostjo« smo srečno prijadrali v sredo jako obširne polemike. Da nam očita »perfi-dijc in oslarije«, »frivolno norčevanje« in »bur-šikoznost«, to še vse ponižno prenesemo. Saj so nas na shodu nagnali s »faloti« in »barabami«, torej smo žc utrjeni. Bolj nas je pre-sunilo to, da »Edinost« sama sebi očita, da ona »v svoji lojalnosti in kavalirstvu proti »Slovencu« odločno predaleč sega.« Pa ostanimo pri kavalirstvu! Ali je to kavalirstvo, da ona v družbi nekaterih drugih glasil očita najgorje izdajstvo možem, ki se pošteno trudijo za slovensko stvar, a njihova avtentična pojasnila čisto zamolčuje. Zakaj »Edinost« ne ponatisne iz »Slovenca« izvajanj dr. Šusteršičevih, ki sc bila jako stvarna in čisto jasno razlagajo njegovo postopanje, tako da ne more biti v dvomili, kdor jih je pazno prečital. Da je hotel dr. Susteršič »oropati« tudi tržaške Slovence njih zastopstva — kdo to verjame »Edinosti«? O dr. Tavčarju pa »Edinost« zato nič ne piše, ker na skrivnem ž njim drži. Velike napake dr. Tavčarjeve, ki so zakrivile, da je mož prišel ob ves politični ugled, škodujejo slovenski stvari največ, a tega se »Edinost« ne upa omeniti. ker je ves njen boj naperjen le proti Slovenski Ljudski Stranki, katero hoče v njenih poslancih diskreditirati. To velja tudi o onih listih, na katere se »Edinost« sklicuje. Da, ljuba »Edinost«, splošna in enaka volilni pravica gre v dežel, in če hočejo obmejni Slovenci sami sebe ohraniti, morajo gojiti ljudsko organizacijo na podlagi krščanskega svetovnega naziranja, sicer delajo le za socialno demokracijo. Pričakujemo od »Edinosti«, da zvesta svoji dani besedi to »Slovenčevo« notico ponatisne in potem razprede o njej na-dalino polemiko.
X Osrednja državna društvena blagajna. Kakor smo žc sporočili, misli država osnovati osr. blagajno za zadruge, ki bi posredovala izravnavo denarja med zadružnimi zvezami. Država bi vložila v to blagajno 6,000.000 K in za nekaj let plačala njeno upravo. Deleži in vloge bi se obrestovali kvečjemu po 4 odstotke. Država bi imela nadziralno oblast nad društvi, ki so v zvezi. Proti tej nameri so se oglasili Cehi, ki nečejo dopustiti, da bi njihova Osrednja banka čeških posojilnic v Pragi izgubila po taki državni banki svoj pomen. Ugovarjajo, da bi češki denar — kajti na Češkem je mnogo odvišnega denarja — čez Dunaj šel v druge kraie in tako ne bi dosegel namena, ki ga ima: povzdigniti domači kraj. Pozivajo češke posojilnice, naj se izreko proti državni osrednji blagajni. To, kar Cehi navajajo zase, ne velja za nas Slovence. Ako država ne prekorači v svojih centralističnih težnjah onih mej, ki jih ji stavi potrebna avtonomija zadružnega življenja, bi taka državna blagajna nam služila, ker bi nam dala po nizki obrestni meri na roko kapital za investicije v domovini. Pri nas jc obrestna mera previsoka, in to je velika ovira za podjetnost. Izenačenje obrestne mere po vsej državi bi pri nas znižalo obrestno mero in posledica tega bi bila, da bi sc več kapitalij investiralo v obrtne svrhe in v izboljšanje zemljišč. S tega stališča bi bili mi za državno centralno blagajno.
X Škofovske konference na Dunaju so se pričele v torek. Konference se udeležujejo
tudi škofje: knezonadškof Sedei in knezoškofa Napotnik in Kahn ter škofa Mahnič in Nagi.
+ Zlati gradovi hrvaške koalicije se ja-
mejo podirati. Na Hrvaškem je v političnem življenju nastala taka zmeda, da še Hrvati sami ne vedo, pri čem da so. Listi ne soglašajo med seboj niti v najmanjši stvarci. Vse je poparjeno vsled vesti »Pester Lloyda«, ki je takoj, ko se je mudil ban v Budimpešti, napovedal novo stranko veleposestnikov in ari-stokratov na Hrvaškem. Mažari so nejevoljni na resolucijonaše, ki nc morejo sestaviti vladne večine. Resolucijonaši smatrajo »P. Lloy-dovo« poročilo za »ballon d'essay«, drugi pa jo smatrajo za resnično. Resolucijonaši so se nasproti Mažarom zavezali, da sestavijo zanesljivo in trdno vlado in so zato od Mažarov dobili izdatno podporo, ki jim je pri volitvah pomogla do popolne zmage: sedqj pa jc hri-vaško-srbska koalicija ravnotako na slabem, kot prej. (irof Miroslav Kulmer namerava ustanoviti še novo agrarno stranko, v kateri bodo združeni tisti člani koalicije, ki niso zadovoljni s Supiloviin vodstvom. Grof sam zatrjuje, da on s svojo stranko ne bo še bolj zmedel položaja, kot jc, ampak da hoče začeti s pametno agrarno politiko. Sabor sestoji skoro iz samih advokatov, profesorjev in žur-nalistov, ki ekonomska vprašanja čisto zanemarjajo.
Deželni odbori in Slovenci. Deželni odbor goriški je tako predrzen, da so po zidovih v Gorici nalepljeni neki razglasi deželnega odbora edinole v laškem jeziku. Tudi tam, kjer zidajo deželno norišnico so samo laški napisi. Tudi na Kranjskem nismo Slovenci mnogo na boljšem, ker imamo celo tu kljub sklepom deželnega odbora še vedno deželne zavode z nemško upravo!
—	Pisemski poštni promet ob nedeljah. V trgovinskem ministrstvu se gre za to, da se bodo v bodoče oddajala pisma ob nedeljah ves dan istotako, kakor ob delavnikih. V ta namen pa naj bi sc prilepljale na pisma posebne »nedeljske znamke«, ki bi bile nekaj dražje od navadnih. Vsako pismo s tako znamko bi se oddalo naslovljencu tudi v nedeljo ob istih časih, kakor raznašajo pismonoše pisma ob delavnikih. V Belgiji je to žc vpeljano.
—	Fran Naval Pogačnik gostuje danes zvečer v naslovni ulogi »Wcrtherja« v dvornem opernem gledališču na Dunaju.
—	Narodni kolek in občina v Dobu. Občinski odbor v Dobu je sklenil v svoji seji dne 9. oktobra 1906, da se od sedaj naprej kolekujejo vse uradne občinske listine z narodnim kolekom. Županstvu se jc naročilo, da preskrbi te kolekc od družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Novice iz Gorij. Iz Gorij se nam piše: Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. mcs., bode imel v naši hranilnični dvorani Josip Rožun, fotograf iz Litije, projekcijsko prestavo s predavanjem ob 3. uri popoldne in ob 6. uri zvečer. Predstave bodo zanimive, ker bomo videli »iepo našo domovino« in posebno »gorenjsko Švico«, kakršna je bila pred več stoletij in kakršna je danes. Po predstavah bode prosta zabava, pri kateri bode tudi igral naš »slepi Miha« na razne instrumente. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor »Bralnega in izobraževalnega društva«. — V nedeljo, dne 7. t. m., ;e naše »Gasilno društvo« priredilo tombolo >ri gospodu poštarju Vinko Cernctu v Gorjah. Db tej priliki mu je tudi kot večletnčmu mar-jivemu načelniku izročil sedanji načelnik gospod Jakob Jan z lepim govorom častno diplomo.
—	Poročil se je g. Alojzij Cevnja. c. in kr. računski podčastnik pri domobranskem polku št. 5 z gdč. Josipino Lebanovo iz Gorice.
—	Vsled bolne ženske cela cesta posuta s slamo. Na Dunaju je bolna soproga španskega poslanika. Da se ne čuje s ceste ropotajočih vozov, so celo cesto globoko pokrili s slamo.
—	Rokovlce se podraže. Dunajski roko-vičarji so sklenili z ozirom na podraženje jsnia, da povišajo cene rokovicam za 40 do W dstotkov.
—	Nove pismene znamke v Bosni in Hercegovini uvede, kakor smo že poročali, vojna poštna uprava dne 1. novembra. Znamke kažejo različne podobe. 5kronska znamka ima cesarjevo podobo, znamka za 1 h ima Doboj, za 2 h Mostar, za 3 h Plivatov v Jaj-cah, za 5 h Narentno polje z razgledom na Prenj, 6 h kaže Rama dolino, 10 h Vrbacesto, 20 h stari mostarski most, 20 h Sarajevo, 30 h podobo pošte na mulah, 35 h Jezero s paviljonom za turiste, 40 h vojaški poštni voz s konjsko vprego, 45 h sarajevski bazar, 50 h vojaški poštni avtomobil, 1 K Carzijo v Sarajevu, 2 K Lukov stolp v Jajcih. Znamke za stvari 5 h mošeja v Mostaru, 10 h Jajce s Pliva-padci.
—	Prihod U. batalijona lovcev. Iz Trsta poročajo: Včeraj ob 9. uri 55 minut predpoldne je s posebnim vlakom južne železnice dospel iz Kiscka v naše mesto 11. batalijon lovcev. Vojaki so nastanjeni v gradu in v poslopju prejšnje zastavljalnice.
—	Senzacijonelna oprostitev pred porotniki. Pred tržaškimi porotniki so bili te dni toženi uredniki lista »Sole« gg. Viktor Cuttin, A. Delpin in Valentin Vouk. Obravnava je bila določena na tri dni. Po prečitanju obtožnice .ie stavil zagovornik dr. Rybar predlog, naj se obtožence oprosti, ker se obtožnica proti njim ni uložila v po zakonu predpisanem roku. Po dvcurnem posvetovanju se jc sodišče pridružilo z dr. Rybarovini izvajanjem in obtožence takoj oprostilo.
—	Soc. demokraško žensko društvo so ustanovili v Trstu.
— Slovensko gledališče v Trstu. »Dramatično društvo v Trstu« otvori letošnjo sezono 21. oktobra z burko »Kinematograf«. Vsak teden bo v Trstu eno slov. predstava.
—	Usnje se podraži za 20 kron pri 100 kg.
—	Krasno so ga opeharili! Štefana Be-Ijanskega, trgovca v Samoboru na Hrvaškem, sta na cesti ustavila neki Josip Sekereš in Štefan Darikoš. Dejala sta mu, da mu dasta tisoč goldinarjev ponarejenega denarja, če jim on da za to 100 goldinarjev pravega. Beljanski jc verjel, jim izročil 100 gld., prebrisanca pa sta mu dala listnico in mu dejala, da je v njej čez tisoč goldinarjev. Potem sta se hitro oddaljila. Ko je Beljanski potem poln veselja odprl listnico, jc našel v njej kup papirnih izrezkov. Policija, kateri je to javil, jc zaprla Dankoša, Sckereša pa še niso dobili.
—	Huda ljubimka. 181etna Romilda Fac-chini v Pulju je jako lepo, a skrajno nervozno dekle. Zaljubila se je v nekega vdovca, ta jo je zapeljal, potem pa od nje ničesar več hotel vedeti, češ, da je preveč »eksaltirana«. Romilda mu je to hudo poplačala; počakala ga je na takozvani potaureji in ga z britvijo strašno obrezala. Vsega krvavega so odpeljali v bolnišnico.
—	Utopljenko 40—45 let staro so našli v Savi pri Litiji.
—	Pogrešajo pred 10 dnevi iz blaznice odpuščeno soprogo pekovskega mojstra M. Okorn iz Domžal.
—	Strossmayerjev koledar izide v kratkem v Zagrebu. Tajničarka uredniškega odbora je gospa Zdenka Švrljuga.
—	Semiška dekanija ima svoj sestanek »sodalitatis ss. Cordis esu« v Črnomlju, dne 17. t. m. Začetek je ob pol 11. uri dopoldne.
si Opero dobi zopet prihodnje leto hrvatsko gledališče. Zagrebški obč. svet je določil za to subvencijo 30.000 kron.
—	Nevarno je po gostilnah dremati, saj
v Trstu. Sobni slikar Jamnik se ga je ob II. uri zvečer v neki tržaški gostilni malo navlekel, naslonil svojo težko glavo na mizo in zadremal. Ko se je zbudil, sta bila glava in tudi žep malo lažja; neznanec mu je namreč ukradel iz žepa 8 kron.
Štajerske novice.
š Ponemčeni Hrvat — dobrotnik celjskih Slovencev. Novega mecena so dobili celjski Slovenci v osebi mestnega ekonoma Petra Derganca. Ni dolgo, kar smo poročali, da jc daroval 10 kron za »Sokolski dom« v Celju in že je zopet segel iz čiste ljubezni do zatiranih celjskih Slovencev velikodušno v svoj žep po 10 kron in jih jc daroval slovenski »Dijaški kuhinji«. Kot zaveden Hrvat se je odločil podpirati vsa slovenska celjska društva po svojih skromnih močeh, da s tem odločno demonstrira — ker on rad demonstrira — za praktično slovansko vzajemnost. Peter Derganc je tako na stara leta, če prav pred sodiščem s kazensko tožbo prisiljen, postal dobrotnik celjskih Slovencev. S takimi denarnimi prispevki v slovenske namene naj se kaznujejo Nemci in ponemčeni Hrvatje za svoje zabavljanje.
š Smrtna kosa. V četrtek zvečer, dne 4. oktobra, je umrl v Admontu P. Leon Sivka v 35. letu svoje starosti. Pokojni je bil rojen v Špitaliču pri Konjicah.
š Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Gradcu bo imelo v soboto, 13. dne oktobra 1906, ob 8. uri zv., v hotelu »Steirer-hof« v posebni sobi svoi X. občni zbor po tem sporedu: 1. Poročilo o delovanju v lanskem šolskem letu; 2. volitve; 3. eventualni predlogi. Vsi prijatelji društva in slovenskih dijakov se vabijo k obilni udeležbi.
š Slovenski fantje. Letošnji rekruti iz Žalca in Griž so se pripeljali v Celje na z zelenjem okrašenih vozovih in z vihrajočo slovensko trobojnico. Ustavili so se pred »Zamorcem«. Mestno policijo jc slovenska trobojnica koj zbodla v oči in hotela jo je odstraniti. Fantje so pa voz obstopili in si je niso dali vzeti saj je zastava bila njihova in ima slovenska trobojnica vsaj toliko pravice vihrati na naših tleh, kakor frankfurtarice. katerih se naše nemštvo v tako izdatni meri poslužuje ob vsaki priliki in nepriliki. Čast zavednim fantom, naj se čuvajo, da je kosarnski duh ne prevzame in da se nam povrnejo tako narodni, kakor so se od nas ločili!
š Poročila se je gospa Alojzija Lemesch, iz Celja z gospodom Franc Brucha, državnim pravnikom v Travniku.
š Konkurz jc napovedal v Mariboru trgovec Tomaž \V i c h e r.
š Za faktorja v »Zvezno tiskarno« v Celje pride g. Fran Ban.
š Konfiskacija radi nemških trgovin. Slovenski Štajerc jc bil danes konfisciran radi uvodnega članka proti nemškim trgovinam.
š Iz Poljčan se javlja, da na cesarjev god dne 4. t. m. razven polnoštevilnega učiteljstva in šolskih otrok ter načelnika cerkvenosklad-nega odbora pri svetem opravilu za Niegovo Veličanstvo cesarja ni bila zastopana nobena štirih občin; niti naše orožništvo, niti naši vrli nemškutarski »fajerber«. Ptujski »Štajerc«, kje je tu podanost našemu cesarju, s katero se baje povsod odlikujejo nemčurji?
š Rešitelj cele vasi. V soboto, dne 6. oktobra, zvečer okoli 6. ure, je neki neznan lopov nameraval zažgati v Kamnici skedenj gospoda Martinca, trgovca v Mariboru. Skedenj je bil natlačeno poln sena. Vrata so bila nekoliko razdrapana, da je seno ven molelo, l am je začel požigalec zažigati. To pa zapazi bližnji gostilničar Anton Vogrinec. On vzame luč, gre gledat in še vidi požigalca pri vratih čepeti in zažigati. Požigalec zbeži v smeri za kamniškim potokom. Vogrinec leti nekaj časa za njim, vendar ga ne dohiti, ker se je bilo treba preccj vrniti, da pogasi žc nastali ogenj, kar se mu je tudi posrečilo. Tukaj se jc pokazal gospod Vogrinec rešitelja Kamniške vasi. Da je začel goreti skedenj, nastal bi strašen požar, ker so v bližini lesene hiše. Gospodu Vogrincu pa hvala m čast'
Ljubljanske novice.
Ij Še enkrat: napis na novi domobranski vojašnici. — Kot nekak odgovor na našo notico, ki smo jo priobčili pretečeni petek, prinesli so razni listi, med temi »Slovenski Narod« in »Tagespošta« brzojavke, v katerih se pravi, da se je sklenilo (»man hat beschlos-sen«), da se sploh ne napravi napis, ker vojna uprava ne dovoli, da bi bil na prvem mestu slovenski. Nam se gre sedaj za dvoje. Prvo, kdo je tisti »man«? Vojna uprava ali deželni odbor? Drugo: kdo ima pravico določati napis? Ce bi meni najemnik ali pa sosed ukazoval, kakšen napis naj napravim na svojem poslopju, pokazal bi mu enostavno vrata. — Istotako vojna uprava pri deželnem poslopju nima ničesar ukazovati ali odrejevati, k večjemu le izraziti željo. Krivda je torej le na strani deželnega odbora, ki ne zna čuvati svoje avtoritete. Cela stvar ima pa čisto drugo lice, če pomislimo, da ima prejšnji trakt domobranske vojašnice že samoneinški napis! Novo poslopje se sedaj zveže s starim in vse skupaj bode tvorilo celoten kompleks. Računili so s tem, češ, oni satnonemški napis naj velja za celoto! Taka je stvar in nič drugačna, in to jc potrdil tudi dotični gospod iz deželnega odbora, kakor smo zadnjič omenili. Stvar merodajnih faktorjev pa je, da preprečijo samonemški napis, ki bi bil — najmilejše rečeno — škandal za slovensko deželo.
lj O pobeglem Supančičevem knjigovodju Golobu krožijo po mestu vesti, da je vzel seboj okolu 20.000 kron, kar si jc pridobil s ponarejenimi menjicami.
Ij »Hotel pri Slonu« priporočamo mestnemu magistratu da pravočasno preskrbi v hotelu zadostno varnost potujočemu občinstvu da ne nastane kaka večja nesreča. Sedaj je bil v hotelu v kratkem času že drugič požar, ki je nastal vsled nezadostnih varnostnih naprav.
lj O tukajšnjem ženskem učiteljišču se nam poroča, da navedbe »Učiteljskega Tovariša« o postopanju pri sprejemanju gojenk niso resnične. V letošnjem prvem letniku je 12 učiteljskih hčera, 23 iz delavskih slojev, 2 hčeri hišnih posestnikov in 7 uradniških hčera. »Učiteljski Tovariš« je torej javnost na-farbal.
Ij Kje bo stalo novo magistralno poslopje? Novo magistratno poslopje, katerega nameravajo v par letih pričeti graditi, bo stalo na prostoru bivše garnizijske bolnice na Dunajski cesti.
Ij Umrl jc v deželni bolnišnici oni Rti par iz Litije, ki se je po nesreči obstrelil s puško.
Ij Nezgoda na južnem kolodvoru. Včeraj je padel na južnem kolodvoru v neko jamo lv. Cerkovnik in se na nogi hudo poškodoval.
lj Gledališče Uferini prireja sedaj predstave v Celovcu.
Ij Nevarna tatica aretovana. Včeraj je bila aretovana Jerica Belentin rojena v Migcski gori občina Mirna. Bila je že opetovano kaznovana. Navedenka je prišla k neki kmetici v ljubljanski okolici pri kateri je prosila podpore. Kmetica je Belentinovi začela tožiti, da tudi nji nc gre dobro ker ima mnogo otrok. Belentinova je na to začela kmetici pripovedovati, da ima mnogo dobrih gospej v mestu in jo nagovorila, da je svoja dva otroka pustila z njo, češ, da bode dobila zanja obleke. Preslepila je šc celo kmetico, da ji je posodila dobro obleko. Belentinova je na to odšla z otrokoma proti mestu. Popustila pa jc že v Šiški obedva in pobegnila s posojeno obleko. Policija v Šiški je izročila otroka materi. Sle-parko pa je aretovala sinoči ljubljanska policija.
Ij Pobegnil je od doma Ivan Mihelič 9 let star šolski učenec. Deček je oblečen v siv-kasti suknjič, črnih hlačah in je brez pokrivala.
Ij Pogreša se 44 let star delavec Jakob Narobe vže od 8. t. m. Služil jc kot hlapec pri tvrdki Lavrenčič Domicclj žc več let. Narobe jc oženjen in je oče treh nedoraslih otrok.
lj Aretovan je bil včeraj policijsko pro-ganjan Ivan Jerin 19 let star delavec iz Ncvelj. Jerina je pokradel več koles za čas svojega bivanja v Celju in se bode izročil ondotnemu okrožnemu sodišču.
lj Pokopali so včeraj mestnega cestnega nadzornika g. T c r e n i n u s a , ki je umrl na jetiki.
lj Izgubljene in najdene reči. Izgubljena je zlata broža vredna 60 K; zlata ovratna verižica vredna 40 kron in robec v katerem je bilo zavitih 7 kron. — Najdena je srebrna zapestnica.
Razne stvari.
Zeppelinov zrakoplov. Te dni se ie dvignil v Fricdrichshafenu ob Bodenskem jezeru grof Zeppelin s svojim zrakoplovom. V višini se je zrakoplov najprej zasukal in potem od-plul proti švicarski meji. Po parurnem letu se je vrnil grof Zeppelin z zrakoplovom, nazaj na mesto vzleta. Poizkus se je docela posrečil. Zrakoplov je vozil z hitrostjo 42 kilometrov na uro.
Stavka pekov v Toulouse je postala burna. Peki so razbili kakim desetim prodajalnicam kruha šipe. Nekateri pekovski mojstri so streljali na stavkujoče in razgrajajoče osobje.
Obsojen knez. V Chenonicu so obsodili kneza Bedckova v enomesečni zapor, ker sc je upiral državni oblasti.
Kolera v Evropi. Na Severnem Holand-skeni sta se pojavila dva slučaja azijske kolere.
Davek na stranišča, da pokrije stroške za kanalizacijo, jc vpeljalo mesto Salzuedel.
30 obitelji je obolelo ua zastrupljenju v Vaalsu. Nevarno bolnih je do 100 oseb. Vzrok so najbrže klobase ali tudi voda.
Sobotna številka bo zadnja, katero prejmejo še vsi cenjeni naročniki, četudi še niso obnovili naročnine. Ako žele še nadalje prejemati Ust, naj takoj dopošljejo naročnino za zadnje četrtletje.
Telefonska ln brzojavna poročila.
KRITIČNA SITUACIJA NA DUNAJU.
Dunaj, U. oktobra. Situacija v parlamentu je postala kritična. Dosedaj se kompromis še ni posrečil. Vsa pogajanja vlade s strankami so ostala brezuspešna. Vsled tega se vrši danes ob 3. uri seja ministrskega sveta, o nadaljnem stališču vlade. Cuje se. da bodo nemški ministri demisijouirali, ako se ne ugodi zahtevam Nemcev po ugotovitvi dve-tretjinske večine za izpremembo volilnih okrožij in da se ohrani vse nemško uradništvo pri severni železnici. Danes je bil vsled tega železniški odsek nesklepčen. Člani odsekovi iz nemške napredne in nemške ljudske stranke niso prišli k seji, da tako onemogočijo na-daljno posvetovanje o predlogi za podržav-ljenje Severne železnice. Brzojavno so poklicani na Dunaj vsi slovanski odsekovi člani, da se poizkusi brez Nemcev napraviti odsek sklepčen.
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
D u na j, U. oktobra. Danes je odsek za vol. reformo nadaljeval posvetovanje o vol. okrožjih na Češkem. Notranji minister je pobijal Pergeltovo zahtevo o narodnih mejah in da bi se iz Prage, Budjejevic in Plzna napravili narodni ločeni vol. okraji. Dr. Tavčar je izjavil, da bo glasoval tako, kakor bo glasoval dr. Kramar. Predlaga reasumiraiije glede Koroške. Predlaga naj se Iz takozvanega slov. vol. okrožja izločijo Zgornje Borovlje, Pod-Ijubelj Guštanj in priklopljo celovškemu okrožju, da se tako ustvari za koroške Slovence gotov mandat, kar naj bi bila vseh strank častna dolžnost. Na Pergeltov predlog so sejo prekinili.
NASLEDNIK (iOLUCHOVVSKEGA.
Dunaj, II. oktobra. Veliko važnost se pripisuje dejstvu, da je danes cesar v avdl-jenci sprejel grofa Rudolfa VVelsershelmba, katerega smatra za naslednika Goluchovvske-ga, o katerem se trdi, da že prihodnji teden odstopi.
BOLEZEN NADVOJVODE OTONA.
Dunaj, II. oktobra. Poročila o bolezni nadvojvode Otona se danes ugodnejše glase.
VELIKI POTRESI.
Dunaj, 11. oktobra. Tukajšnji seismo-grafični aparati so zabeležili tri velike potrese, prva dva oddaljena 10.000 klm., tretjega pa oddaljenega 13.000 klm.
RAKOCZYJEVI OSTANKI.
Budimpešta, 11. oktobra. Vlada je predložila zbornici zakon, ki bo razveljavil določbo iz I. 1715, ki je sramotna za spomin Rakoczyjev. Mestni svet je votiral 30.000 K za slavnosti ob prihodu spremstva z Rakoczy-jevimi /črnskimi ostanki. Tudi Hrvatje nameravajo započeti akcijo, da se proslavi spomin Frankopana in Zrinskega ter se počasti njihove zemske ostanke.
LAŠKE POMORSKE VAJE.
Ta rent, 11. oktobra. Tu so se pričele pomorske vaje, vojvoda Genovski je natančno pregledal podmorske čolne. Program vaj je v glavnem sledeči: En del brodovja skuša preprečiti združitev dveh eskader v jonskem morju; križarjenja ob sicilski obali in poizkusi z brezžičnim brzojavoin na veliko daljavo.
DEMENTIRANA PROTIAVSTRIJSKA DEMONSTRACIJA.
Rim, 11. oktobra. Cerkveni krogi odločno dementujejo vest lista »Corriere d* ltalla«, da so se vršile v cerkvi Marla deli' Anima v Rimu ob priliki maše ob godu avstrijskega cesarja protiavstrijske demonstracije z lepaki. ZADNJA SEJA SOCIALNODEMOKRAŠKE-GA SHODA V RIMU.
Rim, 11. oktobra. Pri zadnji seji je navzočih komaj sto članov. Sprejeli so Ferrijev predlog, da morajo vse socialnodemokraške sekcije naročiti list »Avanti«. Izvolili so nato izvrševalni odbor. Največ da socialnim demokratom opraviti Podreka s svojimn ironičnimi govori in opazkami. Največ prepira provzroča protivojaško gibanje. Večinoma so vsi zato, da se naj ne ruši vojaško disciplino. — Medtem se dva socialista stepeta. Podreka opomni: »Glejte, kako so potrebni vojaki!« Naposled obvelia Ferrijev predlog, naj se vprašanje o protivojaškem gibanju prepusti vodstvu stranke, ki ga bo proučevalo. Š k r a -b a r iz Trsta izrazi željo, naj bi italijanski so-ciani demokratje začeli boriti se za splošno In enako volilno pravico. — Costa nato zaključi shod.
ATENTAT NA MINISTRSKEGA TAJNIKA.
Peterburg, 11. oktobra. Proti tajniku pravosodnega ministrstva so izvršili atentat. Ubit je bil eden njegovih spremljevalcev. REVOLUCIONARNI VOJAKI.
Vilna, II. oktobra. Policija je zaprla vse člane vojaške revolucionarne propagande, 20 vojakov, enega častnika, enega židovskega dijaka in neko Židinjo.
ANGLEŠKA DEPUTACIJA IN RUSI.
Moskva, II. oktobra. Angleška deputacija je opustila namero priti sem.
KONGRES STRANKE KADETOV.
Helsingfors, II. oktobra. Kongres stranke kadetov je z 84 proti 44 glasovi sprejel predlog centralnega odbora s katerim sc izjavlja kot nemogoč pasivni odpor. Predlog manjšine za organizacijo pasivnega odpora jc bil odklonjen z 83 proti 53 glasovi.
J3BII
B ckur M UPIll^ill ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LAŠKI
IO S%M i J rt y£iUii TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = pHpo-6. ...j.
izborno pivo v sodcih in sfeMenicah. ----- —
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
090 H-«>
NleteoroSogsčno poročilo.
ViSina 11. muriem 306"15 m, srednji rračui tlak 736'0 mta
t«« «$>i-
dka.-ijj
m«wra
v met
10
9. KVOi
7439
11
7. ijutr. 2. pop.
7427
/39'7
Tbibj.-raturv
!» CitliHn
Vi .(-•) f-
g«:
► 3 r
U'
7-5
sr. svzh. | jasno megla
0'9 j sl. jug 13 5
jasno
0-0
Kreda!« včeraiftnta teran. 10 1','Jinrm 11-4*
Sodar,
trezen, z dobrim spričevalom, se takoj sprejme v Lenčetovi vinski trgovini na Laverci pri Ljubljani.	2271 4
Dobro izvežbane
Uharice in učenke
sprejme Anton Sare, Kolodvorske ulice štev. 8.	2276—3
Kup&ijte
nerodni
Poslopje,
kakoršuo je p.itr-bno za gostilno, obstoječe iz nove hiše, hleva in š upe, vse v najboljšem stanju, ob glavni cesti v Semiču na najugodnejšem prostoru, se da v najem za dobo 4 lat proti nuki najemnini. Hiša oostoji iz 7 sob. — Več se izve pri upravništvu „S.>venca". "J2S3 6 —t
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld 4
sledečih 6 predmetov: m^^r
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I ČepiCO	2116 19
Angleško skladišče oblek
0. BERHATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Kupuje m plačuje
2219
po najvišjih cenah
3-4
lepo bele suhe gobe, češminjevo zrnje (ali jagode), divji kostanj, bukov žir ali bukov-ce, hrastov želod in smrekove storže
tvrdka LcilK v Ljubljani.
poleg novega Fran Josipovega mostu.

Br» NovakovBČ
posestniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji.
Cas* nam je naznaniti slav. občinstvu, da smo vsled želje naših cenjenih odmalcev odmrli
moderni vinofoč
v Sodnijskih ulice h štev. 4,
kjer točimo mnogovrstna pristna vina lastnega pridelka po najnižjih cenah.
Zaradi točne postrežbe in olajšanja truda našim cenjenim odjemalcem, sprejemamo naročila oziroma prodajamo tudi v vinotoču v Sodnijskih ulicah vina, konjak itd. v steklenicah po ravno tisti ceni in enake vrste, kakor v skladišču na Starem trgu št. 6.
Zahvaljujoč se za do zdaj izkazano nam čast, se priporo-čamo slavnemu občinstvu.	Veiespoštovanjem
BR. NOVAKOVIČ.
o
o< |
*	3 Sl
Uit o u &.< 3 3
c: m aiia K 9>
ar«
Ml
C 3
— as
0 n ' M a
2:5
o o«
« «t>
•	ta
■
TJ "i
Kranjska tovarna ianenega olja ZABRET £ tfUTER v Kranju
priporoča
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilogramov in
-sladko laneno olje.=
Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znaša : 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z 9—10% olja, po analizi št. 1001 c. kr. poljedelsko-kemičnega pre-izkuševališča na Dunaju.	2293 i3—1
Naroča so naravnost pri tvrdki ali pa pri Gospodarski zvezi v Ljubljani.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3
pod ,,Narodno kavarni)1-.
22*6
Od 1 okt. do ufteuši 13. okt. 1905:
Potovanje po
Gornji in Dolnji Avstriji.
Sekstet na lok
igra danes od 1210. ure zvečer v kavarni „Austria".
2295 1—1
2294 se takoj sprejme pri 2-i
stavbeniku F. Truniler,
Ljubljana, Pred škofijo št. 3.
IMM MIŠMI
Dr. Ivan Oražen
naznanja, da se zdravi v njegovem ortopedičnem zavodu na Turjaškem trgu štev. 4:
;; rajnovr^tno s/krivljenje : : hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka 2163	ledja itd. 10-7
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v Wolfovih ulicah 12, i. nadstr.
m
B
• • •
Krila
iz ševiota, lodna in sukna, jopiči, perilo za dame, nogavice in trikot perilo.
• • • • •

Kožuhovina.
Najnovejše : : :
ovratniki, mufi, koli-jeri, otroške oprave.
3SK,r Karol Rechnasel mit« h.
299T 244
515
Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani'*
_____ ..	11 II « ! t___li-l V 1 ASA t&AA.	II___J	J V 4AA fiA.fi.	n_-l___n C D I
Pndrulnioai v CELOVC tf,
Kanrp sn
cr«, vrstit »mtii, umUiToMi	priioritcs, ko
tfcuuaintb obltiencf), ureftk, dnlnte
tO .-ti*"!*
'.-»lat, rnvce-v
t*roin««e ^daji'. H	crebanja.
Akcijski kapital 12,III.IN—.	Rezervi zaklad K 200.900
Z»m?n?».7» «k»koraptuJe	Daj© predujme na rrndnoatne papirje.
•aircbcos -^iiinoMnn papirje >i vnfvfula	Z*«aru]« ai**fik« proti karani
»spal* kupon*	i«qutol.
V)nkvi»u|'S t rt rtevinkutiM«1	š&nitnJnskc kavolje.
JHT Mltoapt mvn&f Viti	iS* flf *««:	"feB
Podružnioa v SPLJETt?,
Denarne vloge »prej»ma t tekočem računu ril na vložne knJIMc* j>rr»?l ugodnim obrostim. Vloioni donar obrMtuie dno vloge do dna vidiga.
Promet i ftekl In nalcazntaamt.