Z: Prosvetno delo učiteljstva in naša mizerija. (K okrožnici br. 20.609 z dne 26. marca 1927.) Če so se tedaj vršile nerednosti z odda; jo šolskih zemljišč, vsaj moralično ne moremo smatrati krivega onega, ki je to zagre* šil pod pritiskom bede, temveč one, ki so ga dovedli do tega brezupnega položaja, ki mu ne dado sredstev, da se lahko pošteno preživlja, osobito ko stavijo take zahteve. Gotovo se pa niso zgodili ti slučaji pri nas, ker je naše uradništvo kljub svoji bedi pre* vestno! Zahteva se od nas, da naj žrtvujemo vsako nedeljo in vsak praznik in sploh ysa= ko prosto uro za idealno izvrševanje svojega poklica. Še ž-ival in suženj pozna praznik in odmor, le učitelj naj ga ne bi imel? Nikdar se še ni povzpel do velikih dejanj in idealnih ciljev tak človek, ki se je moral boriti za vsakdanji kruh, ki je živel od danes na jutri iz roke v usta. Dajte nam sigurne eksistence in izboljšajte naš materialni položaj, poterr. bo tudi vsak z veseljem delal po svoji naj= boljši zmožnosti. In kljub vsej tej bedi, kljub vsem skr* bem se najde v Sloveniji na stotine učite' ljev, ki se uspešno udejstvujejo na prosvet= nem polju iz-fcn šole v tej ali oni stroki. Ljudski izobrazbi žrtvujejo ne samo svoj prosti čas, temveč samega sebe. Zato te mo= rajo take okrožnice užaliti tem bolj. Z mir= no vestjo lahko trdim, da dela naše učitelj* stvo več, kakor se more od njega zahtevati. Če pa merodajni faktorji tega ne verjamejo, naj pridejo med nas in naše ljudstvo, ali šv boljše, naj vzamejo nase življenje, delo in p 1 a č o takega učitelja in ko se bodo vrnili, bomo mi rešeni naših skrbi, če imajo oni srce v sebi. V splošnem pa obstojata glede uradni* štva le dve možnosti. Ali naj se postavi uradnika v tak materialen položaj, da bo lahko živel brez skrbi za najnujnejše zahtc ve vsakdanjega življenja, ali pa se naj pusti uradnika v isti mizeriji kot dosedaj. Urad= nik, ki bo brez skrbi, bo vestno in z vese* ljem izpolnjeval svoje dolžnosti. Zahtevalo se bo od njega lahko vsega, kar je v človeški moči in on bo to izvršil. Pri uradniku pa, ki se bo še nadalje boril za življenje, obstoja nevarnost, da bo on, ki je danes še vesten. sčasoma začel izvajati posledice. Odprta bo* do vrata na stežaj podkupovanju in korup^ ciji. Propadel bo z logično nujnostjo uradni* ški stan. Največjo škodo pa bo pri tem trpe= la država, kcr jo bo začel uradnik izkorišče« vati, ker ne bo več delal v njenem interesu. temveč cdino le v svojem lastnem. — To sta neizprosni logični alternativi, ki nastopata z nujno potrebo in sta edino le odvisni od na* čina reševanja uradniškega vprašanja v dr= žavi. Naj se pristojni faktorji že vendar en= krat zavedajo, da je danes socialno vpraša^ njc uradništva nujnejše kakor vsako drugo. Naj se zavedajo, da je že zadnji čas, da »e reši to vprašanje in da bo dobiček le na strani države. Le oni delavec, ki ve, da skrbi gospodar zanj in da ceni njegovo deio, le oni bo zastavil vse sile za gospodarja. Delavec pa, ki se prebudi vsak dan v strahu, če ga ne bo morda danes žc vrgel gospodar na cesto kot berača, žc po zakonih prirode ne more delati niti z veseljem, niti uspešno.