Ingcrati se sprejemajo in velja trlstopna vrsta:
8 kr., žo so tiska lkrat, » ii ti i* 2 ,, 15 ,i ,, it 3 „ Pri večkratnem tiskanji se «tna primerno zmanjša.
Rokop Isl
ee ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-vovi biši, II. nadstropji.
Po poŠti prejeman velja:
Za colo leto . . 10 gl. — kr Za pollota . . 5
Za četrt lota
50
V administraciji velja!
r
A"
Za celo loto
Za jiol leta
r/.a i.n
Pilitltii lisi za slovenski larofl.
8 gl. 40 kr. 4 „ 20 „
Za cotrt lota . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošilja volj (v 60 kr. več na loto.
VredniStvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden in sicor v torok, čotrtek in soboto.
Deželni zbor kranjski.
imel ja 6. oktobra ob 9. uri dopoludne svojo dvanajsto sejo. Prebeie in odobri se zapisnik zadnje seje. Prošnja pogorelcev v Grčaricah se izroči finančnemu odseku in ravno tako prošnja gimnazijskega vodstva za pod«ritev nekterih slovenskih kojig. Dtželni glavar za tem naznani, da se je c. namestnik Tirolski "VVuimann zahvalil za Tirolcem dovoljeno podporo. Poslanec K lun potem popravi trditev poslanca pl. Gariboldija v 7. seji 26. sept, da ie duhovnik v Weissenfelsu poieg branju sloveuskega evangelija tudi že slovenski pridigo val, in ljudem, ki so ga zarad tega vprašali, odgovoril, da je to potrebno zarad slovenskih firanov, ki tam žive Temu nasproti govornik konštatira, da ni res, da bi bil kdo g. župnika zarad branja sloveuskega evangelija kaj vprašal, in ravno tako ni res, da bi bil g. duhovnik doslej kterokrat slovenski pridi-digoval, dasi preč. knez in škof sami pripo-znajo, da bi bila tudi slovenska pridiga tam potrebna. G a r i b o 1 d i ugovarja, da so mu oboje pravili zanesljivi ljudje — ,vmrauungsmlrdige Lf ute". (G. Klun, jaz reč vem od g župnika samega, ki je želel, da bi He reč popravila).
T aufferer poroča o raznih cestn h podporah : S'?!ene se: Vlado prositi, naj preiskuje, bi se ne dala Zavodenjska cesta pri ti C nejše in cenejše pri Kopačnici in pnd Lanišem izdeiati, kakor je zdaj umerjena, ako bi pa to ne šlo, vlado prositi, naj povikša obljubljeni donesek 10000 gld. za sveto, k' bode še primanjkovala, ko bode dežela plaCala 7000 gld in cestni odbor loški svoj znesek. Cestnemu odboru v Novem mestu se dovoli 1000 gid. podpore za preložitev ceste v Mokronog
pri Smarjeti. — Cestnemu odboru v Žu žemberku se dovoli 3000 gl. za novo cesto med Starem logom in Lašitami pod Smukom, ki se bodo izplačali let« 1883 in 1884. — Cestnemu odboru v Radolici se dovoli z« most na bohinjski okrajni cesti v Srednji vasi podpora, ki nai se vjfima h stroški, pa ne sme presegati 1000 gld., razun tega pa se mu posodi v ta namen 2000 gld., ki jih bode imel pričenši z 1. 1884 v treh letih vrniti. — Cestnemu odboru v Litiji se dovoli 2000
člonu izpusti 3. oddelek. — De ž man ugovarja in opravičuje odsekove nasvete. Naj za-nimivši stavek njegovega govora je bil ta, ko je hotel dokazati, da so se pri sostavi deželnega volilnega reda držali konservativnih načel, in da se je Višnji gori pripo-znala volilna pravica v skupini mest, ker je njen župan že prej sedel v stanovnih zborih. Svetec povdarja, da občine ne žele združenja. V njegovem okraju so na dotično vpra-šauje vse odgovorile, da naj ostane, kakor je
gld. podpore za popravo cesie pri Zagorji in i bilo. Tudi sedanja postava od prejšnjih nima 1000 gl. posojila. — Gledd osnove glavnih ob-' bistven.h premem b. Prej se je reklo, naj imajo čin govori dr. Zamik, ter spodbija nasvete j velike obč ne 3000 duš, a zdaj se tirja 2500 duš; upravnega od-ieka, kazaje, da na Francoskem,! to peč ni bistvena prememba, k večemu je ta, da kjer je ustanovno življenje jako razvito, so s v deželnem volilnem redu imenovana mesta
sploh majhne občire. Dalje povdarja, da bode težko velike občine pri jako različnih korictih sestaviti. Za razdvojitev v volilnem redu imenovanih me^t in trgov ni pravega vzroka, v Krškem Da pr. samo nekteri nem-škutarji to zahtevajo, ker so je vpeljala slovenska uprava. Njemu s« tudi ne zdi opravičeno, da b' b:l imeuk deželnega volilnega
in trgi naj bodo BamosvojDe občine. Pa kakšne občine bomi potem imeli ? Višn a gora s 400, Kostanjevica s 000, Radolica s 800 prebivalci in zraven bodo vebke kmečke občine z 2600 dušami. Kako bi se mogle tema občinama nakladati enake naloge ?
Trditev Dežmana, da imajo trgi in mesta svoje posebne zadeve, ne velja, ker imajo lastni
reda merudsjen. Ktr volilni red te je sostavil odbor, ki oskrbuje mestne ali tržue zadeve.
tje v en. dan, skornj bi rekel, du so žrebali, kteremu mestu naj so pri pozna volilna pravica, sicer bi ne umel, da Postojna ali Višnja gora ima tako pravco, veliko vtiči Vijjuva in Cerknica pa ne. Posebnih koristi našo masta nimajo, ker skoz v:-ak'> okno se kaže kmečki klobuk , iu še. Ljubljana je po Izreku nekega moža une stranke ie velika vas, kjer jo komaj 5000 gospode, in 15000 kmetov. Gjvornik toraj jirosi slavno vlado, mij varuje tudi korist slovenskega ljudstva, in naj minrravani postavi pr* pritrdi. Sicer pa si pridružuje pravico v posebni obravnavi staviti nasvet, da se v 1.
Treba toraj to vprašanje previdno rešiti, ker dež -lui odbor ve, kako malo so občine zadovoljni; s sedanjo skladbo. On stavi toraj predlog, naj se o tej postav i' preide na dnevni red. — Kaltenegger zavrača Svctca in povč, da bodo glasoval zoper pre-stoji na dnevni red. — Zarnik odgovarja Dežmanu, da bo naši župani, dasiravno voljeni od občanov, vendar le ravno tako odvisni od okrajnega glavarja, kakor od vlade imenovani fran-co ki me i od prtfdktov. Sicer pa je Dežman v svojem govoru zagovarja) le male občine. Prepričan jo pa, da b^>do občino zopet želele
V spomin liemantne sv. maše
8. oktobra 1882. PreČastitemu gospodu Antonu Ž u ž a.
Laščani radujto so redkega dneva I Praznujmo, Slovonci, veselo ta god! Naj Slava sc danes radostno odmeva, Kjer biva hvaležni slovenski narod 1 Od jezera blatnega, bregov jadranskih, Od Mure, Savinjo, od savskih ravnin, Od Drave, od Sočo, od hribov balkanskih, Od Triglava sivega snežnih višin.
Povsod so naj Slava hvaležno prepeva časti temu Možu, ki ljubi nas vse ! Kar vera, kar dom in postava volova, Za to mu gorelo jo vsikdar serco. Preskerbno svetinje nam vero varuje, Kcrščansko pobožnosti pravi uzor; Ponos domovino so v blagor daruje; Kodar razširja slovcnsk' so obzor.
Kdo štejo lot mnogih Njegovo dobrote, Kdo solzo na skrivnem, ki On jih sušil ? Le to nam spričujejo ono siroto, Ki v revah, nadlogah jih ni zapustil. Kdo štejo spokornih premnogo število, Ki On jih jo svaril iu On jih učil? On dajal bolezni jim dušno zdravilo Nabožno življenje v njih sorci budil.
Kak skorbno učil jo in vodil mladino, Jo blažil in bistril domu in drugod ; Pomagal ji priti na vede ledino, 1311 očo jo dober v potrebah povsod. Prijazno s podložni Nj govo ravnanje.
V	spominu hvaležnem Mu vedno živi ; Po skušnjah premnogo nabrano si znanjo
V	poduk rad prijateljem vsikdar deli.
Kar modrega v narodu so jo počelo Na blagor, omiko, korist in zavest, Podpiral jo krepko vse z dušo vesolo, Prijatel bil v djanji, sovotu jo zvest. Slovenstvo ga nima zavoda, no društva, Da On bi mu svojo pomoč 110 delil;
Poslušal jo pazno modrosti poskuštva Tor v blagor narodu jo vse posvetil.
Katoliško društvo *), podpora mladino, Spominja posebno se Njega dobrot ; Zatoraj klic: Slava med nami ne zgine, Dok nosi Ga zemlja ,,up" revnih otrok ! In rada ko roka Njegova sušila Dritkosti na licu nemili jo cvet, Znat zlatih las, tugo Gospod mu odtira, V življenji osreči, osreči na vek.
Naj Možu so Slava na veko prepeva, Ki corkev, svoj narod jo ljubil tako; Naj v žaru ljubezni nam lice odseva, Da vživa v spominu plačilo sladko! Na dan diamantni so naša voščila : Naj liog nam ohrani Ga mnogo šo lot I Iz sere so gorečih Mu Slava glasila, Saj narod slovonski zahvalo jo vnet.
*) To posoin, zloženo od x—y, jo projol pračnstiti gospod nad/.upiiik v čestitanje od „katoliškoga jiod-pornogft društva" v Colji.
rasdriiienja In da bodo prihajale prošnje za proSnjumi, ako bo sprejme pričujoča postava. Dežman je rekel, da ima Loka kmečkega župana, ki nosi jirhaBte hlače iu visoke ftkorne, pa loški župan je jako izobražen mož, dasi nosi visoke škorne, iu ko je vsled sitnosti, ki mu jih je uapratljal prejšuji okrajni gluvar DerbiČ, ki je šel hvala Bogu v pokoj, z»H* nji volitvi župana sam prosil, naj njega več ne volijo, je cela občina pripoznala, da R" nimajo možu, ki bi bil za Župana tako izvrsten kakor on. — Voftnjak pojasnuje, da v odBeku je manjšina glasovala zoper določbe
0	mestih iu trgih, in postava ni bila sprejeta soglasno, da bodo toraj tudi sedaj glasovali zoper njo. — Dežman 60 enkrat ua srca poklada narodnim poslancem, naj dobro pomislijo, preden glasujejo za prestop na dnevni red. — Svetec odgovarja, da je bil on v zboru, ki je |>rvič sklenil to postavo, iu mislili bo takrat, da bo to koristilo, pa od tedaj prešlo je 13 let, iu reč ni prišla uič dalje. Zadržek je bil zmerom eden in iBti, zdaj ga hočejo odpraviti s poBtavo, a ravno zarad tega meni, da vlada te postave no more potrditi. Za ljudi je ttžava daleč hoditi in želd vsaj v domačih rečeh doma opraviti in ne dolgih potov imeti. Sile ni nobene, kakor jo Dežman rekel, zato še enkrat priporoča svoj predlog. — Poročevalec Deu zagovarja naBvet odBekov pa ne vč uič povedati, kar bi ne bila omenjala že Dežman in Kaltenegger. — Pri glasovanju pade predlog Svetčev za prestop na dnevni red, in prične se posebna obravnava. Dr. Z a r u i k predlBga, naj ho v I. členu izpusti tretji oddelek: „V §. 3 deželnega volilnega reda itd." Svetec jiodpira ta predlog, ker za to ločitev u« govorč stvarni, ampak narodnostni vzroki; toda govornik opomni, da ne bo pri volitvah več tako, kakor 1. 1877, ampak da bodo ravno trgi in mesta stale na čelu narodni mu gibanju, ker se bolj zavedajo narodnosti. — Kaltenegger no vidi, da bi bila taka ločitev mest in trgov nevarna, iu zagovarja sprejem tega oddelka. — Vošujak ga zavrača, rekši, da je priporočal velike občine, a vendar priporočal razdružitev sedaj obstoječih velikih občin. Naj veča nesmisel se mu pa zdi, da hoče postava celo tisto mestne in kmečke občine siliti k ločitvi, ki hočejo same Bkupaj ostati. Omenjeni oddelek je čiBto nepotreben, ker že zadnji odstavek 1 člena dovoljuje tako razdružitev. Poročevalec želi sprejem tega oddelka da bi bila Postojna raz-družena od kmečkih občin, a zarad enega sa mega poslanca ne smemo sklepati postav, ki se tako malo prilegajo našim razmeram. Pri glasovanju s« sprejme postava, kakor jo je nasvetoval upravni odsek, iu se glasi:
l*ostava
veljavna za vojvodino Kranjsko, h katero se prenareja §. 1. zakona z dn<5 2. januvarja I. 1809. dež. zak. št. 5.
S pritrjenjem deželnega zbora Moje vojvodino Kranjske ukazujem — spreminjajo §
1	zakona z dnd 2. januvarja l. 1869. dež. zak. št. 5. nasludnje:
Člen I.
§ 1. zakona z dnč 2, januvarja I. 1869. dež. zak. št- 5. pride v svoji sedanji sestavi ob veljavo ter se ima prihodnjič tako glasiti:
§ 1. Iz sedanjih krajuih občin imajo se osnovati glavno občine, katerih vsaka mora imeti najmanj 2500 prebivalcev.
V 3. deželnega volilnega reda za Vojvodino Kranjsko (z dn<5 26 fobr. 1861 drž. zak. 1. št. 20 pril. U. h) našteta mesta in trgi
iftiajo se vender povsod z onimi seli vrfed, ki se morebiti zdaj nahajajo v njihovem kata-Htralnrm okolišu, osnovali kot Humostalne krajne občin«.
U&r.rn tega morejo K« glavne občine r. msnj ko 2500 dušami osnovati tam, kjer to Mhteva lega kraja ali vluHtitost prislužka ali gospodarskih razmer.
Člen II.
Izvršitev te postavo naroča se Mojem« miuistru za notranje stvari. (Konec prih.)
(Iz sedme seje dne 26. septembra.) (Dalje.)
Poslanec Dežman govori jako dolgo ali tako zmedeno, da so narodni jioslauci in poslušalci kar Btrmeli. On namreč meni, naj Slovenski poslanci, ki tako radi pošiljajo žan-darje in ovaduh« po deželi, je tudi pošljejo, ker se uže silijo za „hofmeistre'' sloveuttkega prebivalstva, v Beljak, Celovec iu Celje itd., kamor slovenski kmet pošilja svojo deco v šolo, da bi se naučila nemškega jeziku. V,deli bodo, kako škodujejo tistim ljudem, kateri imajo v Ljubljani dijake ua hrani in v stanovanji, za mnogo tisočev vsako leto, kajti slovenski kmet neče pošiljati svojih otrok več v Ljubljano, zato ker so šole tu uže poslovenjene. (Glasen smeh in oporekauje.)
Sploh pa, še najbolj navdušeni narodnjaki nimajo nobenega navdušenja za slovenske ljudske ali srednje šole, in ravno strankarski vodjo silijo deco v nemške šole. Idite gospoda, pravi Dt žmau, gledat v licealno poslopje, kako silijo narodnjaki svojo deco v nemško ljudsko šolo (Uebungsschule), katera je zvezana z nemško preparandijo. (Oporekauje. Dr. /.urnik kliče: Nij res, da je ta šola nemška I Učni minister baron Courad zatrjeval je v državnem zboru, da je ta šola slovenska. Ali se luže minister Conrad, ali pa g. Dežman. (Dobro I Dobro I Istiua I) Dr. Vošujak, pravi nadalje Dežman, neče privoščiti kmetskemu ljudstvu iicmškega pouka, a kako znajo slovenske kuharice ali krščenco ceniti znanje nemščine iu to zuauje celo obdačiti, to hoče povedati zdaj on.
Vsaka kuharica je neiztrpljlvo ponosna, ako zna le nekoliko besed nemških. In takih iščejo posebno narodne rodbiue v Ljubljani. (Smeh! Dr. Blemrna: Nij resi Še nečemu takih I) Kuhar ca ali dekla, katera zna le slovenski materin jezik, dobiva le po 4 gld. na mesec, ako pa zna nemški vsaj nekoliko tolči, takoj zahteva 6 gld., tedaj 2 gld. več.
Tedai znaša, nadaljuje Dižman, d ferenca mej jilačo tistih služkinj, katere znajo nemški, in mej prosto krščenico 500 gld. kapitalu, kateri se vsako luto obrestuje. Na toliko ceui se vrednost znanja nemškegu jeziku. Kako škodo delajo slovenski poslanci kuharicam in deklam, pa tudi hlajicem, ki ne znajo nemški; koliko večja bila bi njih plača, da so zmožni nemškega govora ! (Krohotni smeh.) Zdaj prične Dežmau zagovarjati in hvalisati nemški „Schul-verein" in njega delovanje. Da je Btoril kak narodnjak kaj jednacega, du je ustanovil ftelo in daroval ftulako poslopje, kakor je to storil nemški „Hchulverein", bili bi vzprijeli njega uli njegovega odposlanca, kukorfieu je bil g. Liuhart za nemški „Hchulverein", z največjo častjo. Ali da bi bil kak narodnjuk dal le 200 gld. za kako šolo! (Klici: Da! Dal) Možnurji bi pokuli, šolsku mludinu bi pričuko vulu dotičurga dobrotnika, tudi duhovščina bila bi na mostu, in vso bi se veselilo, du želi šolski dobrotnik razgovarjati se z otroci to šole in osvedočiti se o njih napredku. A narodnjaki slovenski so druzega mišljenja. Nu-
'pravili in pretirali so znani potres v Litiji (s tem misli Dežman oknopobijanje v Litiji znanega glaBOvitega c. kr. okrajnega glavaria vit. Vestebecka) Nemški „Schulverein" ui pro-uzročil v Maverlu nikakoršnih razburjenosti), kakor ^iravi interpelacija slovenskih jioBlancev; ljudje, Slovenci sploh ljubijo učenje nemškega lezikfcf isto tako ga poželijo tudi ljudje v Maverlu ifa V Dragi. Dež. šolski svčt nij, kakor se je trdilo, servilen hlapec nemškega „Scliul-vereina" in dotična prošnja občanov se nij usilila prebivalstvu, amjiak „ein w(irdiger Schul-maun", (tako uazivljn g. Dežman dotične<a učitelja), potrudil ue je p6tem podpisov označiti resno (?) mnenje občanov v Maverlji. (Olaseu smeh.)
Tožil se je nemški „Schulverein" tudi zaradi tega, da dovoljuje učiteljem za nemški pouk „Ehrengaben". (Dr. Zurnik : Da! Da! Judeževe groše!) To nij nič jiosebuega, pravi Dežman; vsaj je ustanovil tudi „eiu \viirdigi r Priester", ranjki profeBor Metelko, Štipendije za učitelje, kateri uspešno poučujejo na slovenskih ljudskih šolah slovenščino; tudi so ustanove za poučevanje kmetijstva. Prijatelji nemškega „Schulvereina" zmirjajo se po sloven-. skih listih z „nemškutarji", „prusjaui" itd. iu tajna policija narodne stranke priobčila je uže po slovenskih časnikih imeuu tistih učiteljev, katerim je določil nemški „Schulverein" „Ehren-guben". A ta narodna policija nij vedela prav h imen učiteljev in priobčila je pojiolnem napačna imena I (Oporekauje. Dr. Zamik: Mi vse te možakarje učitelje jako dobro poznamo !) Potem prične Dežman ua novo hvaliti nemški „Schulverein" in obžaluje, da so slovenski poslanci tako malo navdušeni za svobodo društveno. Ako bode kak nevedeu kinetsk fant pobil kukega „8c ulvereinlerja", so to krivi le slovenski poslanci iu tu ue pomaga nič umivati si rok z razburjenostjo naroda. (Glasen smeh.)
Sploh pa deluje nemški „Bchulverein" po jednukem načinu, kukor sv. katoliška cerkev. Poslanec Klun ju rekel, da bodemo imeli krasna šolska poslopja, zraven pa bajte; a bili so časi, da so se gradili lepi samostaui, zraven pa so Btule ruztrgune koče.
Dežman pravi, da sicer ne stavi predloga, izreči zahvalo nemškemu „Schulveruinu'', a da mu v Brci i»to irekal (Dr. Vošnjak: Wie bescheiden l Klun: Le slavite ga, če imate pogum! Glaseu umrli!) Delovanju nemškega „8chulvereina" bodo potomci blagoslavljali, nterpelacijo pa bodo zgodovinarji ozmtčili kot vAktenslilck natioualer Verirrung". S tem sklene Dežmau mej glasnim smehom in opo-rekanjem narodnih deželnih poslancev iu ub-činstva.
Poslanec gosp. Navratil:
Lansko leto sem bil |irisiljen g. deželnemu posluncu D.ižmnnu povedati, da dobro ne vid1, letos pa mu moram reči, da dobro nu sliši ali pa noče prav slišati. Trdil sem v svojem govoru, da je mej 45 učenci šole maverlske 15 nemških, 30 pa slovenskih; jirav za prav jo H Nvmtttv, 81 pa Slovencev. Oo pa trdi, da so prubivalci skoraj sumi Nemci. Da do-kužem e avtentičnim pismom, da juz resnico govorim, ou pa, kakor po uavadi, poslušalce slepi, naj mu preberem dotični pasus iz naredile vis. c. kr. deželnega šolskega svčtb od 5. maja 1882 št. 550, ki .se glusi: .,Iu Bezug auf die Bestimmung der uprachlicheu Einrich-tung (iir dio hi\villigte offentliche Volksschulo iu Mujerle ergibt b ch nun dem vom k. k. Do-zirksschulinspcctor laut Bericht vom 8. Jiiuricr 'I. J. Z. 141 ciiiKohcml gepilogenen Erhe-
buDgen folgendea: Von den 45 Schulkindern der NothHcbule beziehungbvvtiae der Schulge-meinde Majerle sprechen und verstehen 14 nur Hlovenifch, \veitere 0 sprechen slovuutsch und verateben etwaH vveuigeH deutech; slove-nifch uud deutBch sjirechen 7, deutacb sprechen, verstehen aber auch etvvas Bloveniach 4, uur deutsch eprechen und verateben 11. Uier-nach ergibt b ch mit Rllcksicht auf den Zvveck eines erspriesalichen uud gedeihlicben Schul-unterrichtes die Nuthweudi(!keit einer Theilung dea Untorrichtes in einer deutachen uud einer Hloveniacbeu Abtheilong mit EiufUbtung dea Halbtag^uuterr cht.es, vvobei abvvechselud die eine Abtheiluug Vormittags uud die audere Nachmittags nach dem vorgeschriebeuen Lehr-plane den Uuterricbt zu geniusHeu liii.te.
Nach uieaer Eiutheiiung hat fiir die deu-t?che Abtheiluug die deutscbe uud ftir die jdoveniacbe Abtheiluug die Bloveniache Sprache al« Uuterichtsspracho zu gelten iu der letzte-run zugleich die deutscbe, in der erateren aber die aloveniBCho Sprache als Lehrgegeustaud zu bestehen.
111 ed ure h wird zugleich den In tentionen dna deutachen S c h u 1 v e r-eiueB\veg«uBi)griindungeinerSchule in MajerJe iiuierhulb der ^esetzlichcii Grenzen mop;Iichst ltechnung gotra-gen'.
Kar bo tiče učitelja inavcrlake šole za Bilo, katerega on hvali, da ga prehvaliti ne more in za katerega bo navdušuje, da mu uže sape zmanjkuje, naj mu povem, da je ta njegov „Bchulfreuud" uže davno odstavljen. (Zbornica ae na vea glas amuja). Nemški ^Schulverein" ga je prav pridno z deuarjem podpiral, on pa so jo bil vrgel z vbo strastjo na sladko kapljico in por.abil popolnem na krompir, fižol, šolo iu „Schulveroin". Evo dokaza iz zgoraj omenjeno naredbe vin. c. kr. dež. šolskega sveta: „D e vom k. k. Bezirks-schulratho verfttgte KiitJiebiing des bisheri-geu Nothschullehrers iu Majerlo vnrd zur Kenntuiss geuommou". Tako je končal slavni „Schufreuud" Dežmanov. (Viharen smeh in plosk v zbornici in na galeriji; nemškutarji sami grajajo konfuznega Dežmaua.)
Poročevalec dr. Schrey pravi, da vbo hujskanju proti uemškoj šoli v Maveriu izvira od c. kr. okrajnega šolskega svet'» v Cernomljl. Ta jo tudi pouzročil da so so Nemci za Slovence katahtrirali I Sploh pravi, dr. Schrey, da je v Maveriu le 7 Slovencev in 45 Nemcev, v občo pa zahteva ta generaldiktator Nemcev, najJsloveiiHki poslanci no izgovarjajo „Mavorlew ampak ,,Meierle", kajti to je nemška vas. (Glasen smeh.)
Potem se glasuj« o vsih posameznih predlogih finančnega odseka in su isti Bprcjino.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V I.Jubrani G. oktobra.
1'oNtnvo <» volilni |»rcm«-Hilil
za državni zbor bo cesar 4. t. m. potrdili. Slava I
'Mi Dunaja. V Dolenjo-Avstrijskem deželnem zboru v velikem posestvu je voljen za umrlega prolata FiOschelna liberalec pl. Gudeuus z 80 gl. zoper 04, katero je dobil opat Riiasler.
1» Unca 6. nkt. V deželnem zboru je bilo nasvetovano, naj se šolska postava spremeni v verskem smislu, uaj ho odpravi državni šolski monopol, naj ao nikar ne brani vstanova zasebnih, posebno samostanskih šol. — Prede u jo bilo posvetovanja o šolskem pro-liminaru zapustili bo kouservativci iu škof llildgier dvorano.
Ali j« bil moinar, »II petarda,
ki Be je razpočil-a 30. t. m. v Trstu. Policija pravi, da ui bilo hudobnega namena pri vži-galcih. Kazpočen možnar je bil v rabi vže 18. t. m. pri vžigauji umetnega ognja. Zoper umetnika Ottino teče preiakava zarad zane-marjenja.
I	% Tivova 5. okt. Knez čartoriski odsvetoval je pregledovanje (revizijo) šolske postave, kar se tiče, da je po državnih šolskih postavah prekoračena deželska avtonomija.
II	novih neredih se sicer ne sliši iz Požuna ali v torek 3. t. in. je bila velika razburjenost v moatni seji. Zbor je obžaloval uered in jo v tem smislu resolucijo sprejel, ali s tem judovski rnestui odboruik g. Eiaen-BiUdter ni bil zadovoljen. V dolgem govoru je dokazoval, kako da jo precej pri prvtun neredu prosil vojaške pomoči, ker v takem slu čaji se more in sme kri prelivati. Ali odgo vorili so mu, da jo ljudstvo preveč razdražeuo, in nasledki tacemu ravnanju ki bili zelo ue-varni io pogubonosni. Ou je bil tedaj prepričan, da bo dotični vradniki porazumljem z razsajala. Po teh besedah jo postalo zborovanje viharuo, navzoči so temu oporekovali. — Judovska verska arouja iu drugi zaatopovalci bo izjavili, da se b tem ne zlagajo. ,,Grenzboten" vrednik Slmouiy še enkrat govori o tatvini, ki ao je tačas pripetila, ter pravi: Kradli iu plenili bo znani tatovi in teb je sedem v zaporu. Množica ni hotla krasti, le maševati bo je hotla iu uničevati. Izlivali ao žganjico na cesto, pohištvo so metali na ulice ali v ogenj, da jo bilo pokončano. — Gorje kraju, gorje deželi, kjer ljudstvo zdivja, a resnično je, da so ljudstvo ne vzdigne brez vzrokov, iu z oro-ženo silo se vstaja sicer zaduši, a ljudstvo ne utolaži.
Vuaiije države.
■k lllma. Državni zbor jo razpuščen novo volitve bo razpisano ua 2'J. okt. iu &. nov., uovi zbor je sklican na 22. novembra.
Izvirni dopisi.
I« NovomeHta, 4. okt. Vabilo. Lokaluo zborovanju bodo za učititeljo novi-meško okrajne soduijo 11. t. m. v Novomestu, za učitelje okrajno soduijo trebausko iu žu-žemborško pa 12. t. m. v Trebnjem. Proda val bode učitelj V. Durnik o sadjereji po nnvodu It. Dolenca. K temu zborovanju, katero bu prične ua omenjena dneva ob 9. uri '/(Utraj, vabijo se uljuduo tudi drugi prijatelji sadjereje.i
Ik <VI»veii, oktobra. (Deželni zbor. P o u o m Č o v u n j e.) Naš d u ž e 1 u i zbor se je otvoril dno 26. septembra. Pri volitvah v odseku jo nemško-liberalna večina popolnoma prezrla kouservativuo manjšino, odini Noato je bil voljen v poverjovalni odsek. Da bo voditelja koroških Slovencev, g. prof M UBpiolerja pri volitvah popolnem prezrli, to so sauio ob sebi uraeje, saj nobenega človeka v deželi tuko no črtijo, čudno pu jo to, da so je onaka zgodila nomškutarju Seobachorju iz Vitrinja, ki se toliko poganja za nemštvo in „Schulverein", Nehvaležnost je pač pluča tega sveta tudi pri Nemcih 1 — Deželni zbor je volil tudi dva uda v odbor za razdelitev milih durov, ki dohajajo, hvala Bogu, šo precej obilno od vseh strani. Mnogi menijo, da bi bilo bolj pametno, ko bi se za denar živež nakupil iu med naj bolj prizadete m revne razdelil; kajti denur se kmalo raztrosi, živež bi pa vendar uokaj zalegel. Pa deževje je storilo še mnogo drugih ucBrcčuih, ki ne bodo od poslanih darov
nič dobili; to bo tiuti kmetje v visokih hribih, pri kterih vsled dežovja žito mi moglo dozoreti, zdaj je pa za to že premraz in bo tudi kmalo aneg zapadel. Kaj bodo ti jedli, s čim davke plačali? Dobro bi bilo, ko bi se deželni zbor tudi teh Bpomnil.
Le staro pesem bom pel, Bko povem, s kako silo delajo naši nemškoliberalci na ponemčevanje koroških Slovencev. V novejšem času so dobili krepkega pomočnika v nemškem ,Schulvereinu". V slovenskem V trinji so osnovali „ortsgruppe" tega društva. Na čelu te podružuice stoji tovarnar pl. Moro, pa nem-škutar Seebacher, vitrinjski župan. Ker bo revni Slovenci od bogatega tovarnarja Moro-ta odvisni, potem ni čuduo, do nemčurstvo v Vi-trinji po konci hodi. Ko bo bili cesar v Vi-trinji, hotela sta Moro in Seebacher pokazati, da je tam žo vse ponemčono, zato bo hodili najeti in podšuutani agenti okoli ljudi, ter bo jih učili, da ne smejo „živio" upiti, ampak ,hoch"; toda kmetje Be niso dali pregovoriti, zlasti Kotmirčani ne, iu ua ves glas so upili ,,živio!' Ta bart je tedaj nemškutarjem spodletelo. Pri vbi-h žalostnih razmerah uu Korc-škom jo vendar to tolažljivo, da so kmetje še večinoma pošteni ostali in da se začenjajo svoje narodnosti zavedati, posebno odkar je začel „Mir" izhajati. Od vseh strani dobiva „Mir" dopisu, največ iz kmečkih krogov. Inteligence narodno nema tukaj Bkoraj nič, razuu uekterih pošteno narodnih duhovnikov; kar je pa „škrica", je tukaj vso nem&kutar. Ljudje niBO toliko sami krivi, ampak šole I šole I Če bo človeku od mladih nog do dvajsetega leta zmirom le nemščina v glavo vbija, slovenska literatura pa Bkrbuo skriva, potem jo le naravno, da to ljubi, čeBar se je od mladosti učil, in to sovraži, česar ne zna. Ko bi nam slovenski poslanci lo edino to koncesijo pridobili, da bi mi Korošci dobili narodno ljudske šolo, potem smo rešeni, kajti ijudBtvo je šo pošteno in bo z nami potegnilo, kedar enkrat vidi, da mu narodna šola več koristi, ko nemška. Muogi kmotjo so tudi že vneti Sloveuci iu bi precej podpirali vsako narodno reč, ko bi v vsakem kraji vsaj enega izobraženega človeka imeli, ki bi jih učil, kako morajo to začeti. Mnogo bi bo doseglo tudi z branjem Blovenskih knjig, ko bi naši kmetje le mogli do njih priti! Pa oni še ne ved6, kako slovensko knjigo da bo žo izišle in kjo ao dobivajo, bnkvarnic pa nemajo po deželi. Tukajšue celovške bukvarne nemajo uiti j e d n e s I o v e n b k e knjige v i z 1 o g i, kakor bi hotele Slovencem praviti, da slovenskih knjig sploh ui na svetu I
Pa tudi naša deželna vlada neče koroških Slovencev vidoti. Ko bo Bvetli cesar dali oklic do vb o h Korošcev, v kterem izrečejo bvojo zadovoljnoBt za častilni sprejem, pustil je naš deželni predsednik to cusursko pismo samo v nemškem jeziku razglasiti. Se za časa Auers-pergov iu vseh drugih nemškutarakih vlad bo so cosarski oklici v obeh jezikih razglašovuli. Z a t o s o j e u e m u d o m a podal n a š v r 1 i voditelj g. E i u b p i e 1 e r kprodBedaiku ter mu izrazil svoje začudenje, kako da bo je moglo na Slovence pozabiti. Gospod deželni predsednik so je izgovoril, da jo na to čisto pozabil(?), ob enem pa obljubil, da se bo ta zamuda poravnala. To so jo v resnici precej zgodilo, iu tako smo vsaj toliko dosegli, da smemo cesarsko besede v svojem jeziku brati. Mi koroški Slovenci smo pač vsako malenkosti veaeli, ker so nam tako slabo godi. Pravijo pa, da kdor ju ponižen iu z malim zado-
-voljen, da bo veliko dosegel. Naj bi se ta prislovica še nad nami izpolnila!
K DobniCi 3. okt. LetOB osnovali smo tukaj podružnico gospodarskega dru Štva štBjarskega. Udov je sicer malo, le 17. Izmed kmetov ni pristopil nikdo kot člen; toda ta okoliščina ue smo motiti, ker poznaš žalostno stanje poljedelca. Emetski stan je v našej občini žalibog malo da no na kantu Menda bi na prste lahko preštel gospodarje, katerih še kapitalisti nimajo v svojem žepu. Ko eo med ostalim zvedeli za delovanje posojilnice Celjske, so kar eden za drugim začeli se pri istej oglaševati za pomoč in kakor ljudje znajo pripovedati, so le nektere osebe, katere so za razne gospodarje dobro etale; pozneje so se začeli poroki n enjavati z dolžniki, če je včeraj A dobro stal za B, danes je B porok za A. Brez dvomba posojilnice lahko zaslutijo, za katerim grmom zajec tiči. Marsikateremu ne bode možno dolga poravnati, poroki pa žo znajo, za koga so dobro stali. Po dopisnikovih, se ve da nemerodajnih mislih zamore posojilnica koristiti samo nezadolžen-cem. Vsaj pri nas skušnja kaže, da se zadol-ženec pri denašnjih okoliščinah skoro ne more več iz zadrege izkopati. No, predaleč tsmo zabredli. Vernimo se k Btvari. K prvemu zboru novopečene podružnice bili so povabljeni vsi tukajšnji gospodarji, dasi neudje. Tako name-ruva namreč njeno vodstvo tudi v bodoče ravnati. V prvi dan oktobra se nas je kakih 50 oseb zbralo v občinskej hiši. Duhovni svetovalec in iupnik, velečast. gosp. Gajšek, je navzoče pozdruvil ter v svojem ogovoru skratka omenjal napredka, ki ga v novejšem času zasledujemo v razn h strokah. Rekel je, da tudi gospodarstvene razmere niso ostale na svojem starem stališču. Toda, če se mi ozremo malo okoli sebe, pač no moremo ponašati bb s svojim napredkom, ni nam mogoče reči, da smo v gospidarstven h zadevah veiiko na boljšem, kakor naši predniki. Da bi se kmetu pomnoženi stroški zamogli laglje prikrivati z večimi dohodki, to skrb so prevzele kmetijske tiružbe. Takšno gospodarstveno zvezo imamo na Šta-jarskem že več let in deluje po raznih krajih; to drevo ima tudi v sosednjem Celji eno svrž, k tej se ima pridružiti mlada vejica, ki sedaj začenja rasti pri nas. Govornik potem poslušalcem predBtavi navzočega prt dstojuika Celjakej pod-družnici, gosp, dr. Langer-ja. Ta poprme besedo ter pretresa vprašanje, kako bi Bi naš kmet zamogel svoje stanje nekoliko zboljšati. Po njegovem prepričanji bi se to v prvej vrsti zgodilo s pomočjo govedarstva in sadjereje, rekši , da bo naši kraji za omenjeni stroki, kakor skušnja spričujo, prav primerni; do sedaj se je le preslabo na to ozir jemal. Za tem je govornik priporočal kmetom, naj bi ne društvenih zborov pridno vdeleževali, ker tam bodo našli marsikatero rodovitno zrnce. Sklepoma se je vršila volitev odbornikov! toti bo Bi izmed sebe načelnikom izbrali gosp. Gajšeka. S tem je dnevni red bil pri kraji. A predno smo Be razšli, je še oče Brezljan gostu govorniku izrekel zahvalo. — Društvene skupščino ho določene za VBak mest c po enkrat.
Bog daj dober vspeh !
I-f, OolcmjeVBKi pri Ribnici 5. okt. (Nesrečna smrt. Požigalec. Voda. Srečka ti je loterije za požarno hrambo.) Poročati Vam morem žalosten dogodlej, kateri nas je vse osupnil. Včeraj ob 4. uri popoludne je šel 72 let stari Thuma iz Ger-čaric iz sobe, kjer jo na stanovanji, oblekel he črno obleko, iu šel na vrt za svoj hlev; nihče si ni nič hudega mislil, ali žali Bog, ko
je prišel za hlev je pri kopici sena pokleknil, ter si z britvijo prerezal vrat, da je bil pri tej priči mrtev. ŽaloBt zarad požara, ki je 1. avgusta uničil njegovova poslopja in pol Ger-čaric, mu je menda glava zmešala.
Ravno včeraj so pripeljali požigalca „Po-gorelca iz Sodražice", iz Kočevja v Gerčarice in z njim je prišel preiskovalni sodnik iz Kočevja, da bo pokazal, kje je zanetil; mislim da je sedaj hudodelnik v rokah.
Pri naB je voda veliko škodo napravila na polji, krompirja ue moremo skopati, koruze ne domu spraviti, ter še vedno dežuje.
Preteklo nedeljo emo imeli glavni shod gasilnega društva, ter smo sklenili, da bo Brečkanje nepreki j i c 1 j i v o na tepe ž ni dan 28 decembra t. I.
Iz Iflotnika, 4 okt. (Pobalinstvo. Letina.) Dolgo časa, hvala Bogu niBem imel nič žalostnega „Slovenčevim" bralcem poročati. V nedeljo zvečer ob poluosmih pa napadejo motniški smrkovci v neki drvarnici spijočega človeka, ki se je pri vinu malo predolgo zamudil, toraj ga je tudi preveč v glavo dobil. Posvetijo b klinčki, kdo je, potlej pa ga začno mahati; ko vstane, zbežč. Ko pa gre v gostilnico klicat, da odprite, ga je še eden lopnil z debelim kamnom. Bolj natanko bo že poz-vedla sodnija, in pomagalo bo, ako bodo po-redneži primerno ostro kaznovani. Naši bo-seskini možje so nekoliko premehki do teh pobalinov, ker jim pust6, da še č. g. jako čislanemu tukajšnjemu župniku nagajajo z vpitjem mimo farovža; nektere bolj peče zato, ker g. župnik pridgujejo zoper ponočevanje.
Hvala Bogu, da vreme nam ni posebne škode prizadejalo, kakor drugod po svetu; le pridelki s« niso mogli redno spravljati domu in pa jeseuska setev se je zakasnila, pa jeseu-ski pridelki bodo slabi vsled moče. Sadja pa se je nekaj dobilo, posebno dobro so češplje obrodile, iz katerih napravljajo dober slivovec.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. oktobra.
(Zanimive reči iz nemške Maver Inke šole.) V deželnem zbotu kranjskem se je pri obravnavi o Maverlski šoli 2G septembra omenjala tudi neka peticija tamošnjih staršev, v kteri prosijo, naj bi bila Maverlsku šola nemška. Našemu deželnemu odboru in deželnemu šolskemu svetu zdela se je ta peticija tako važna in tolike veljave, da je deželni šolski svet s ozirom na to peticijo zavrgel svoj pr votni sklep gledč učnega jezika iu v Maverlu zaukazal nemško šolo. Kolika veljava pa se sme omenjeni peticiji pripisovati, pričajo na-sledne reči. Prošnja ima 57 podpisov. Med njimi jih 11 nima nič otrok, treh otroci so že odrašeni, eden pa ima svojega fanta v Samo-boru v šoli. Pravih domačih ljudi je podpisanih samo 33, med njimi so trije brez otrok, 2 z odraščenimi otroci, tujih je 20, med njimi jih je 8 brez otrok, štirje so pa taki, da se o njih ne ve, ali so sploh na svetu ali ue, in kje so. Posestnikov domačih in tujih jo ua peticiji 35, zasebnikov 15, med njimi 5 brez otrok in eden z odrešenimi otroci, dva Bta mladoletna, vdov je šeBt, kterih ste dve brez otrok, dve pa imate že odrašene. Med podpisi se nahajajo 3 žene, kter h možjo živč v Ameriki, ena je, ktere mož živi, pa Be on ni podpisal in vrhu tega še nima otrok. Daljo so podpisani trije možjo, dva od njih podpisana oduči-telja Schwarza, kuterih dva sta že 2, eden pa 1% loto v Ameriki. Dve 0d Schw»rza podpisani OBebi trdite,
da prošnje niBte po d križa le. Čistiti bralci naj zdaj sami sodijo, ali taka peticija pač tudi zaBluži toliko veljavo, da je naš deželni šolski svet zarad nje premenil sklep o Maverlski šoli I
(Loterija na korist „Narodnemu domu" dovoljena.) Z velicem veseljem naznanjamo slovenskemu svetu radostno novico, da je visoko finančno ministerstvo izvršitev loterije na korist „Ndrodnemu domu" dovolilo. Zdaj pa pričakujemo od upravnega odbora društvenega, da bode po svojej moči zato Bkrbel, da se razpečevanje srečk kolikor mogoče brzo prične in pospešuje; od domoljubnega občinstva pa se nadejamo, da bode pridno po njih ae?:alo. Natančneji načrt in zapisnik dobitkov, med kterimi so nekoji prav dragoceni, priobčimo t eui prihodnjih številk. Zdaj le toliko povemo da bodo 2257 dobitkov.
(Tridnevnica sv. Frančiška Seraf.) v frančiškanski cerkvi se je prelepo zvršila. Cerkev je bila ozališana, kakor o naj več h praznikih. Silno veliko občinstva je bilo pri bv. Ohajilu in pri opravilih; spovedovali ao nekteri spovedniki še po 11 dopoldne zadnji dan. Opravila so bile častitljive. Velike maše so imeli prečast. gg.: stolni župnik A. Urbas, prošt dr. Jarc in P. gvardijan Kalist (namoBto oboi. preč. gosp. stoln. prošta J. Zupana.) Pridigali bo zjutraj gg.: Rozman, Kobilica iu dr. Marinko; popoldan pa: kan. dr. Gogala, špirit. Flis in kat. A. Keržič, kteri je poslednji dan k Bklepu po vvodu bral prelepo encikliko pa-piža Leona XIII o sv. Frančišku, ki jo je sam ličuo poslovenil (gl. v ,,Dan." št. 40) Nepru-merljivo lepo je bilo tudi petje pod vodstvom izvrstnega P. Angelika. Vsako Brce jo moraio biti g njeno, šo ziasti pri slovesu in po ponti-fikalnib litauijah in blagoslovu inilg. stolnega prošta Jož. Zupana, ko so na boru z mogočno častitljivoatjo peli ,*Te-Deum'' in nazadnje še za slovo prisrčno pesem o sv. Frančišku. — Pač je umirjeno tudi marsiktero prej pobilo in nesrečno srce' in razveseljenih veliko število duš, ki ao po cerkvenih odpustkih rešene iz ognja ofciševaoja!
(General Stubenrauch) jo zapust i Ljubljano v četrtek popoludne, iu je šel v Buda-peiHo. Reveži zgube nad njim svojega dobrotnika.
Razne reči-
— Pomiloščen je od cesarja vreduik ,,Tribune'1, g. liaman, ki je bil zarad okrajnega glavarja Vostenecka od porotno fodnijo dunajske obsojeu ua 6 muecev zapora.
— V železniško komisijo sta za Kranjsko povabljeua gg. Lukman in Murnik, za spodnje Štajersko pa dr. Donvnkuš.
Tržno cene v Ljubljani.
6. oktobra. Pšenica baoaška hektoliter 9 gl. 12 kr.; domača 8 gl. 25 kr. — rež 5 gl. 10 kr.; — ječmen 4 gld. 12 kr.; — oves 2 gld. 70 kr.;
—	ajda 5 gl. 50 kr.; — proso 5 gl. 15 kr. j
—	koruza 6 gld. 70 kr.
•Javne (IrailHs
10. okt. 1. eks. drž. pos. Milmcla liiinič, iz Vrlin pri DolS 130 gl. Krško. 1. e'cs. drž. po«. Ano Pirnat omož. KnvSek iz Smoloro vasi 1915 gl. Krško. 11. okt, 1. oks. drž. jios. (Iimrdijnn-čifi iz Planino Stev. 10 15,'10 gl. Vipuva. 1. eks. ti rž. parcol. Jožotu Sfibil iz Ustja. .'i.')2 gl., 22i> gl., 53 gld. 80 kr., Vipava. 1. eks. drž. pos. Jurija Ponikvnr iz Oblak 11 .'30 gl. Lož. 1. eks. drž. pos. Jožotu Svetinu, 345 gld. lUdovljlca. 3. eks. drž. pos. Androju Turšič iss Dolonjoviisi. Logatec. 1. oles. drž. pos. Martinu Snntolj iz Sv. Mihaoln 5874 gl. Sonožečo. 1. oks. drž. posoHtvn Magdaleno Kikulj is Luho 41 gl, Zužonbork.