Štev. 83
T MnMiani. v četrtek, dne h. aprna 1110.
Leto xxxvia
= Vella po posa:	^^ M M« M M M> ^BM ==insera«:=—
i?iT;s^f nilrllPPar^n
ZSPiSSRlSz	■ I III MM ■■ pu ■ vlEri^Ll
= V npravnlštvu: 5	^^^ ^H ^^H Hfl n raostolpna oarmondvrsta
??s	. 11 ■ W ■ lil I . MMrss
«!»iu£atus	^^ MBer W 1 M B M ^rsija!
mr Uredništvo je v Kopitarjevih nlloah Stav. MU. Rokopisi ae na vraža)«; aeirankiraaa pisma sa ne = sprejema]«. — Uredniške«« telefona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narsti	■	Bpravnlitvo |e v Kopitarjevih ollcah štev. e. ~mm — Sprejema naročnino, laaerate ln reklamaclte. = ■' Upravnlškeaa teleiena štev. 138. ...
tW* Današnja Številka obsega 4 stran!.
Pred pomladnim zasedanjem.
Dunaj, 14. aprila;.
Jugoslovani.
.Vlaki, a deloma tudi avtomobili, ki povzročajo praznoto po prvih razredih najmodernejših razkošnih vlakov, so pripeljali poslance na Dunaj. Velikonočne počitnice so končane. Zbornico Čaka veliko dela. Saj so državne finan-ee v največjem neredu, o pravičnosti nasproti Slovanom niti govora ni, kakor kaže slučaj zatvoritve poštornske Šole. To se mora priznati, vlada je storila vse, da razdvoji in razdere »Slovansko Unijo«, ampak le še upamo, da se ji to ne posreči. Tudi med Jugoslovani ni tiste sloge in edinosti, ki bi morala vladati, zakaj ne, je našim brav-cem znano. Krivi nismo mi, a upamo, Ha se i tu urede razmere tako, da ne bo trpela korist Jugoslovanov. Z ozirom na položaj jugoslovanske delegacije je danes v zbornici načelnik naše stranke dr. Šusteršič, kakor čitamo v nekem komunikeju, izjavil v nekem razgovoru:
»Zadnje čase sem sem ponovno kazal na neugodne razmere v jugoslovanski delegaciji. Storil sem to, ker sem kot načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke dolžan pojasniti razmere javnosti, da ne bo presenečena po morebitnih posledicah. O razlogih teh neugodnih razmer sem molčal, kar dokazuje, da vsega upanja na ozdravljenje razmer še nisem izgubil. Po časnikarskih poročilih je pripisaval poslanec Ploj krivdo zaradi notranje jugoslovanske krize moji stranki. Zdaj mu na tem polju ne morem slediti, ker me vo-rdi trdna volja, da rešim stvar, če je še to sploh mogoče. Odločiti se mora kmalu, ker je neugoden položaj v jugoslovanskem taboru dovedel že tako daleč, da sta dani le dve možnosti, in sicer pošteno in lojalno skupno delovanje, ali pa poštena, odkrita ločitev. Nevz-držljiva je polutema, ki gospodari zadnje mesece.«
Posvetovanja pri Bienerthu.
Pri Bienerthu se je vrstilo danes posvetovanje za posvetovanjem. Nemški svobodomisleci so poslali k Bienerthu Chiarija, Grossa, Sylvestra in Wol-fa. Bienerth je opozarjal osobito na po-
trebo, da se reši predloga o najetju posojila. Nemški svobodomiselni poslanci so zadobili vtis, da se sestava kabineta zdaj še ne misli izpremeniti. Wolf je tudi zahteval pojasnila, kdaj reši vlada češke jezikovne postave. Bienerth je odgovoril, da misli na resno rešitev izproženega vprašanja.
Socialni demokrati so izjavili Bienerthu, da smatrajo kot potrebno, da se reši kot prva točka dnevnega reda službena pragmatika. Bienerth je izjavil, da se mora prej kot mogoče rešiti predloga o najetju posojila.
Češki klub je imel sejo o položaju, sledila je seja parlamentarne komisije »Slovanske Unije«. Ob 6. uri zvečer je zaslišal Bienerth načelstvo »Slovanske Unije«. Bienerth je naglašal, da je nujno potrebno rešiti predlogo o posojilu. Načelstvo »Slovanske Unije« je vzelo na znanje izvajanja ministrskega predsednika.
Nujni predlogi so vloženi samo trije. O italijanskem vseučilišču bo poročal dr. Steinvvender.
Občni zbor »Slov. planinskega društva".
Razdirajoča »naprednost«.
Včerajšnji redni občni zbor »Slov. planinskega društva« se je vršil v znamenju more, kar moramo z žalostjo konstatirati. Predstavljati si je treba samo dr. Kušarja, ki hoče imeti kake tri ure glavno besedo, a se med tem časom celo večkrat izkaže, da je celo kot star odvetnik slab jurist. Značilno je bilo za včerajšnje zborovanje dejstvo, cla so na zborovanju, ki je trajalo približno pet ur, večinoma ljudje, ki mnogo prežvekujejo, a malo prežvečijo. Taki so pač nekateri »inteligentniki«, ki mislijo v svoji domišljavosti, da morajo povedati kaj pametnega, samo če se dvignejo s sedežev. Dr. lvušar je že pred otvoritvijo občnega zbora predlagal z mnogim hrupom, naj se izreče nezaupnica odboru, ker se zborovanje ni otvorilo točno ob 8. uri, kot je bilo napovedano. — Predsednik »Slov. planinskega društva« dr. Tominšek je otvoril občni zbor 22 minut po 8. uri te* pozdravljal navzoče, zlasti zastopnike podružnic v Kranju, Kranjski gori, Cerknem, Rušah in Litiji. Omenja, da jc bilo pi-eteklo leto leto nesreče, skrbi in truda, velikanskih izdatkov. Aljažev dom v Vratih, ki ga je razrušil snežni plaz, je sicer že postavljen, a ta nesre-
ča bi skoro uničila »Slov. plan. društvo«, ako bi ne priskočilo na pomoč zavedno narodno občinstvo, zavodi, za-stopi. Posebno veliko podporo je darovala ljubljanska mestna občina in deželni odbor, ki je daroval 6000 K. Mnogo posla je dala tudi velika zgradba Triglavskega doma in poprave raznih planinskih koč. Društvo je dopisovalo z drugimi slovanskimi bratskimi društvi. Želeti je le, da bi občinstvo še v obilnejši meri kot doslej podpiralo društvo, ki skrbi za razvoj slovenskega planinstva. — Namesto da bi se prešlo k običajnemu dnevnemu redu, je predlagal dr. Treo iz Kranja, naj se postavi kot prva točka na dnevni red — sprememba pravil, kar je kranjska podružnica že pred časom naznanila, kot, samostojen predlog. — Dr. Tominšek omenja, da je tozadevno merodajen še § 18. društvenih pravil, a kranjska podružnica, ni poslala predloga, ampak samo resolucijo. Vendar pa pripušča tozadevno »razgovor«. — Dr. Kušar pravi, da ni prišel zato, da bi razdiral. Treba je centralizacije. Nobena podružnica, ni v odboru zastopana. Graja, ker se ni takoj ob 8. uri pričelo zborovanje, ker člani iz Kranja morajo oditi z vlakom že ob 10. uri. (Klic: Če ste tako vneti, boste že malo počakali!) Predlaga, naj se skliče izredni občni zbor, ki naj razpravlja samo o spremembi pravil. Zahteva pa, da se redni občni zbor odgodi, ker ni bil pravilno sklican in ni prinesel v »Plan. Vestniku« sporeda. — Gospod Korošec omenja, da pač ni potreba, da se redni občni zbor odgodi, ako se skliče izredni občni zbor jeseni samo radi ene točke. — G. Brelih iz Cerkna poroča, da je ondotna podružnica sklenila na svojem občnem zboru, naj se društvo reorganizira. V Ljubljani naj se ustanovi podružnica ravno tako kot drugod in vse naj tvorijo zvezo. V osrednji odbor naj volijo tudi podružnice, ki naj pošiljajo na občni zbor zastopnike po številu članov. — Peternel iz Cerkna kritikuje neko pismo osrednjega odbora, ker se v njem podružnici, ki je začela tozadevno akcijo po drugih podružnicah brez vednosti odbora, očita zahrbtnost. Modic iz Litije se strinja s predgovor-niki, medtem ko se zastopnik kamniške podružnice g. Štele izreka proti reorganizaciji. Navaja praktične primere, ko je osrednji odbor priskočil kamniški podružnici z več tisoči kronami na pomoč, da se je mogla postaviti koča v Kamniškem sedlu, medtem ko bi v nasprotnem slučaju to ne bilo mo-
goče. Tozadevne debate so se udeležili še gg. inž. Skaberne, Lesjak iz Ruš, dr. Švigelj, Pustoslemšek, dr. Tičar, Bro-« lih iz Pazina. — Dr. Kušar pravi, da umakne predlog, naj se odgodi redni občni zbor, ako se sklene, da se pre-osnuje »Slov. plan. društvo« v zvezo in se skliče izreden občni zbor meseca novembra na Bled ali B. Bistrico z dnevnim redom: Sprememba pravil. Izvoli naj se odsek desetih članov, v katerem naj bodo štirje izvenljubljanski člani, da prouči, kako se naj spremene pravila. — Predsednik dr. Tominšek se izreka proti reorganizaciji, da se spremeni »Slov. plan. društvo« v zvezo posameznih podružnic. To pa zato, ker posamezne podružnice doslej niso vršile svoje naloge. One podružnice pa, ki delujejo, so odvisne danes od te jutri od druge osebe, tako da se nikdar ne more zanesti na njihovo delavnost. Če tudi izstopate iz društva, kakor so nekateri grozili, med njimi tudi dr. Kušar, »Slov. plan. društvo« bo vseeno delovalo, ker imamo izkušnjo, da ima jako malo podpore od podružnic. Da se je to vprašanje sprožilo, ni bilo nobene potrebe. Podružnica v Cerknem je sklenila, da se naj preosnuje osrednje društvo, ko je določil osrednji odbor, naj plačujejo podružnice po 3 K društvu, da dobivajo člani »Planinski Vestnik«! Tudi povoda ni za izpremembo. Če je kje kaka podružnica v sili, se ji vedno rade volje priskoči na pomoč. Nujna dela se morajo izvršiti, denarja pa se nikdar ne bo trosilo podružnicam, ki niso v sili. Odbor ima vsak teden sejo in komaj zdeluje delo. Kako pa naj se reorganizira društvo? Da bodo izvenljubljanski odborniki, hodili vedno k tedenskim sejam, ni verjetno. Ako se ustanovi zveza, bodo morale podružnice znatno plačevati zvezi, da bo delovala, medtem ko se nekateri upirajo še sedaj, ko se plačuje po 3 K za člana, da dobiva »Planinski Vestnik. Ako bi bilo »Slovensko planinsko društvo« navezano samo na doneske podružnic in članov, bi jako malo naredilo v pro-speh slovenskega planinstva. Izreka se proti izrednemu občnemu zboru, ker se reorganizacija sploh ne da izvršiti. V dejanskem oziru bi se prav ničesar ne doseglo, pač pa vse kaj drugega. Če se nastopi za reorganizacijo, se uničuje samo delo, ki ga je započelo »Slov. planinsko društvo«. »Planinskemu Vestniku« se je očitalo, da ni poročal o sklepih podružnic, naj se reorganizira osrednje društvo v zvezo. Opozarja na to, da glasilo ni zato tukaj, da bi jav-
LISTEK.
Radvojvoda Evgen v LinbljaiL
Prihod visokega gosta v naše mesto, je bil javnosti čisto neznan. Dospel je nadvojvoda v Ljubljano iz Ormoža na Štajerskem v svojem avtomobilu torek proti večeru. Ko so na starih Križankah zavihrale cesarske zastave, so ljudje zvedavo popraševali, če je kdo cesarskih umrl. Morda ne bo za javnost brez zanimanja par kratkih uvodnih opazk, da se bo pravilneje presojalo razmere cesarskega princa kot redovnika do današnjega duhovskega kon-venta v Križankah.
Nemški viteški red — pravo prvotno kanonično ime se glasi »viteški red preblažene Device Marije« — je postal za časa križarskih vojska v Jeruzalemu. Ko je prišla sveta dežela zopet v turško oblast, se je red, kot vsi drugi viteški redovi vsled naklonjenosti kro-nanili glav po Evropi zelo razširil. Redovni udje so se delili v tri vrste: v viteze - vojake (fratres milites), v duhovnike za dušno oskrbo vitezov in redovnih karitntivnih naprav (fratres sa-cerdotes) in v službujoče brate za postrežbo bolnikom (fratics cuuverai). Vi-
tezi so tvorili najmočnejši kontingent, živeli četudi pod orožjem popolno samostansko, vezani po treh obljubah po pravilih sv. Avguština. Predstojnika je volil veliki kapitelj 'dosmrt.io in mu nadel ime veliki mojster (supremus magister). S časom jc začela pojemati redovna disciplina, najhujšo rano pa je zadal instituciji protestantizem in vsled njega nastale vojske. Redovne hiše, že od začetka komende imenovane, kjer so vitezi prej živeli v konven-tualni zvezi, so postale prazne in upravljali so jih odslej kot nekakšne beneficije, posamezni vitezi - komturji, duhovniki pa so upravljali župnije, ki so skoro povsod postale inkorporiranc redu tam, kjer je stala kaka komenda. Redovni znaki so ostali vedno isti, bela obleka in zlat črno-belo emajliran križ okoli vratu.
Ljubljansko komendo je vstanovil vojvoda Ulrik III. še pred letom 1263. Današnje križansko poslopje je zidano 1569, na mestu prvotne križansko cerkve pa današnja cerkev, zidana od slavnega vpjskovdje, grofa Gvidona Starembergrt, ki je bil komenda tor ljubljanski in velik ljubitelj kranjske dežele ter njenih prebivalcev. Tudi v ljubljanski komendi so bile razmere tako kot drugod. Druge komendo na Iiraujskcni so v Metliki, Črnomlju in
Novem mestu (poslopje zadnje je že od leta 1882. prodano erarju).
Ko je Napoleon po Kranjskem zavladal, je še to malo zgodovinskih ostankov reda uničil in cerkveno posest sekulariziral. Cesar Franc pa, do-bivši kranjsko deželo zopet nazaj, je redu vrnil vso posest, obnovile so se vse redovne naprave v deželi, četudi v onih bolj trhlih razmerah kakor so bile vdomačene pred Napoleonom. Vsaj spoštovanje do cerkvene posesti je bla-gopokojni cesar pokazal. Tako je bistveno ostalo neizpremenjeno do velikega mojstra nadvojvode Maksimilijana III., redovnika v pravem pomenu besede. Strogosti njegovega lastnega življenja je odgovarjala misel, da se je lotil iz lastnega nagiba reforme svojega reda; pričel je pri duhovnikih. Sestavil je deloma sam, deloma po nasvetu za duhovno disciplino vnetih mož nova pravila za konventualno življenje svojih duhovnikov na podlagi prvotnih pravil. Aprobacije novih pravil od strani papeža Pija IX. ni več doživel temveč šele njegov naslednik nadvojvoda Viljem. Mesto službujočih bratov, pa so so vpeljale redovne sestre, ki oskrbujejo redovne bolnice, zlasti še v vojski. Reforma v drugih provincijah je hitro napredovala, nvi nas pa je bilo toliko težfcoC, Uit, s.c ni posrečilo ,vttano\i.li
konventa. šele sedanji veliki mojster, nadvojvoda Evgen je vzel to stvar tudi za naše kraje z vso energijo v roko ter vstanovil leta 1896. ljubljanski kon-vent, ki naj ima nalogo, odgojiti v kon-ventualnem življenju in v strogo cerkvenem duhu redovnike - domačine za oskrbo redovnih fara po celi baliviji (provinciji) pod Donavo, kamor pripadajo tudi slovenske pokrajine. Zaradi tega je umevno, da ta, za redovno disciplino vneti cesarski princ ravno ljubljanski konvent obiskuje vsikdar s tako ljubeznivostjo.
Torek zvečer je napravil samo kratek izprehocl skozi mesto. Nastanil se je pri »Slonu«. Sredo ob devetih se je napotil v konvent. Gospod deželni predsednik mu je dal svojo ekvipažo v razpolago. Med potom si je ogledal kopanje na redovni posesti na Mirju Spremljal ga je veliki komtur ljubljanski, grof Orsini - Rosenberg, redovni kancler pl. Weitenhiller in nadvojvodov pribočnik. — Na tem mestu opazka k netočnim poročilom o emon-skem muzeju. Odkar prejšnje poslopje ljubljanske komende služi izključne duhovnim namenom, se jc mislilo žf kot rezidenco ljubljanskega komturjs zidati novo poslopje in sicer nc v Ljub Ijani temveč na Dunaju. Ker se je vslec purceUrauja Mirju ta misel opustila, si
so nekateri gospodje izrekli več »fak-tičnih« popravkov. — Kušar je vpil: Jaz nisem mislil glede na reorganizacijo društva na »Slovensko sokolsko zvezo« (Klici: Aha!), ampak na češko! — Dr. Kušar je tudi že v naprej protestiral, ako se njegov predlog odkloni, nakar je bil njegov predlog odklonjen. Dobil je samo devet glasov. Sprejel pa se je predlog g. Korošca z 22 proti 10 glasovi, naj se vrši izredni občni zbor meseca novembra, na katerem naj se i'az-pravlja o spremembi pravil. — Nato se je prešlo k dnevnemu redu. O tajniškem delovanju je poročal g. Zupane. Iz poročila posnemamo: Koncem leta 1909 je imelo društvo 3102 članov, in sicer osrednje društvo 976, podružnice 2126. Podružnic je 20. Število članov se je pomnožilo v tem letu za 393 članov, osrednje društvo jih je pridobilo 194, podružnice pa skupaj 199 članov. Umrli so člani: Žitnik Jernej, hišni pos. v Ljubljani, bil je zvest član, odkar obstoji »Slov. plan. društvo«, Anton Flis, poslovodja na Vrhniki, Kotnik Karol, posestnik in tovarnar na Verdii. Osrednji odbor je imel preteklo leto 51 od-borovih sej in več odsekovih sej in posvetovanj. Došlo in rešilo se je 1021 ivlog in dopisov. Zadnji redni občni zbor se je vršil dne 17. aprila 1909. Novi 'Aljažev dom že stoji, čaka ga notranja uredba. Ko se sezona prične, bo obiskovalcem na razpolago. Povečal se je Triglavski dom na Kredarici. Vodnikova koča se je prestavila in stoji na ugodni ravnici, četrt ure nad Velim Poljem. — Pričele so se predpriprave za novo kočo na vrhu Črne Prsti. Sedanja Orožnova koča na planini Lisec stoji prenizko in za turiste, ki prihajajo iz goriške strani, ni porabna. Nova koča na vrhu bo pa služila tako obiskovalcem s kranjske kakor tudi goriške strani, luri-stovsko kočo ob izviru kamniške Bistrice se je pridobilo od meščanske korpo-racije v Kamniku za šest let v najem. Kadilnikova koča na Golici se je popravila. Koča na Kamniškem sedlu, kateri je vihar skoro vso pločevino s strehe potrgal, se je dalo na novo kriti, in sicer z eternitom. Napravila so sc nova turistovska pota. Markacije so se do malega vse pregledale, obnovile, popravile, stare pokvarjene nap. table se nadomesti letos z novimi. Tudi več novih potov se je zaznamovalo in z napisi opremilo. Po večletnem prizadevanju smo dosegli, da je namestništvo v Trstu odločilo, da pristojajo »Slov. planinskemu društvu« glede vodniškega reda za Primorsko iste pravice, ko nemško - avstrijskemu planinskemu društvu. Veliko pozornost smo obračali našemu društvenemu glasilu »Planinskemu .Vestniku«. List se v novi obliki in z opremo krasnih slik imenitno reprezentira. Vsebina, ki je spretno redigirana, nudi mnogo poučnega, zanimivega in zabavnega. Zadovoljno konstatiramo, da ima list mnogo stalnih spretnih sotrudnikov in gradiva v izobilju. List pa tudi splošno zelo ugaja in obila predmetna priznanja so nam V zadoščenje za trud in za zelo povečane izdatke. Umestno je, da omenimo, da je c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko oficielno pozval vse okrajne šolske svete, naj opozore krajne šolske svete, šolska vodstva in knjižniške odseke na »Planinski Vestnik« v svrho naročbe za učiteljske knjižnice, s pripoinnjo, da je ta časopis pripravno čtivo za učence višjih stopenj in učiteljstvu clobra opora pri pouku v domovinoznanstvu. — Osrednji odbor je priredil izlet k otvoritvi povečanega in prenovljenega Tri-
glavskega doma na Kredarici dne 8. septembra 1909. Priredil se jo tudi »Planinski ples«, ki je zopet tako lepo uspel, kakor prejšnji planinski plesi. Priredila se je ob občnem zboru dne 17. aprila 1909 razstava slik društvenih amater-fotografov. Razstavljeno je bilo mnogo lepih slik, nekatere so bile naravnost umetniške. Izmed razstavljenih si je odbor izbral več slik za naš »Planinski Vestnik«, da jih priobči. — Glede novih koč poročamo, da so bile dobro oskrbovane, kar so konstatirali ne samo naši, temveč in še posebno tudi tuji turisti, tudi promet v teh kočah je bil preteklo leto zelo povoljen. V sedmih kočah osrednjega društva, ki so oskrbovane, je bilo v letu v spominskih knjigah vpisanih skupaj 4668 obiskovalcev. Ko je plaz Aljažev dom porušil, je bila planincem na razpolago dr. Šlajmerjeva vila.
Dopisovale in pošiljale so se slike in podatki naših koč in krajev raznim strokovnim listom in zavodom ter dajala pojasnila in navodila.
Po odločnem zahtevku in po posredovanju naših poslancev se je doseglo, da so se v nekih novih oficielnih zemljevidih sprejela pravilna slovenska imena naših planin in da so se sprejela, v taiste tudi naprave našega delovanja.
Izdali so se veliki orijentacijski zemljevidi z Julij, alpe, ki se bodo na velikih tablah namestili na vseh večjih in važnejših postajah gorenjske železnice in v bolj frekventiranih letoviščih. Ti zemljevidi se bodo izdali tudi v manjši ročni obliki.
Doseglo se je Še mnogo važnih uspehov, ki niso niti v poročilu omenjeni, a se pojavljajo in kažejo v razvoju slovenske turistike in v napredku tujskega prometa v naših krajih. Oba ta faktorja gotovo tudi pomoreta naši domovini v doglednem času do večje veljave, naše ljudstvo po planinskih krajinah pa tudi gmotno podpreta.
Nekatere podružnice so zelo delavne in na svojem mestu. Nekatere podružnice, ki nimajo pravega terena za planinsko delovanje, omejujejo se na to, da vzdržujejo primerno število članov, so pa žalibog tudi take, ki imajo važen delokrog, a ga ne znajo ceniti, ali pa, recimo, nimajo dovolj smisla ali pa dobre volje za naše delovanje.
Iz blagajniškega poročila g. šuster-šiča posnemamo sledeče. Denarnega prometa je bilo 233.499 K 22 v, dohodkov 117.691 K 84 v, stroškov 115.919 K 60 v. Premoženjsko stanje je sledeče: pohištvo, zaloge itd, znašajo 3690 K 59 vinarjev, koče in druge planinske naprave 103.289 K 96 v, posestva 3984 Iv 58 v, skupaj 116.017 K 16 v. Hipotečna in menična posojila znašajo 41 078 K 86 v. Neplačanih računov je 9509 Iv 44 vinarjev, dolgov pa 50.588 K 30 v. Čistega imetja je 65.928 K 86 v, prebitka v blagajni 1772 K 24 v. Proračun za leto 1910., ki znaša 34.205 K 27 v, izkazuje primanjkljaj 14.604 K 17 v. — Računi so se našli v redu, kar potrdijo revizorji, in se izreče blagajniku zahvala. — Nato se je soglasno izvolil odsek, ki naj preuči, v koliko se naj izpremeno pravila in ki naj poroča o tem na november-skem izrednem občnem zboru. Izvoljeni so bili: dr. Fr. Tominšek, inž. Al. Civha, dež. tajnik Korošec, Jos. Ilauptman, ka-tehet Janko Mlakar, dr. Kušar (Kranj), Brelih (Cerkno), Davorin Lesjak (Ruše), dr. Mišič (Koroško). — Spi'ejel se je predlog blagajnika Šusteršiča, da plačujejo podružnice za vsakega člana po 3 K za »Planinski Vestnik«, mesto
dosedaj po 2 K. Istotako se je tudi sprejel njegov predlog, da plačajo društve-niki po kočah polovično prenočnino, pri jedilih pa imajo 20% popusta, ako bivajo v gorskih krajih vsaj 3 dni, v dolinskih pa 5 dni. To velja tudi za rodbinske člane društvenikov. — pri slučajnostih je prizoročal g. prof. Brolih iz Pazina, naj bi se posvečalo južnim bratom več pozornosti. Govorili so še Korošec, Brelih iz Cerkna, dr. Pajk, dr. Kušar, na kar je predsednik zaključil pozno po dvanajsti uri ponoči zborovanje s pozivom k složnemu delu. — Gospodje, ki so spomnili na vse mogoče stvari, niso pri najvažnejših točkah ničesar vedeli povedati in tudi pri blagajniškem poročilu niso vedeli nobenih nasvetov, kako bi se reorganizirali dolgovi, da bi jih sploh ne bilo. Več kot štiri ure je trajal občni zbor, a lahko rečemo, da se je malo govorilo in razpravljalo o prospehu društva, ker so ravno največ časa porabili ljudje, ki niso zdravi, ako se ne izpljujejo.
Slavno uredništvo »Slovenca«
Ljubljana.
V smislu § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da uvrstite v prihodnjo številko »Slovenca« sledeči popravek: 1. Ni res, da sem se jaz najbolj jezil na »Edinost« radi znane notice o dopisovanju »Gospodarske zveze« v italijanskem jeziku, temveč je res, da sem odobraval vprašavno notico. 2. Ni res, da sem jaz podpredsednik »Narodne delavske organizacije«, temveč je res, da sem le navaden odbornik. 3. Ni res, da pošiljam podružnici »Gospodarske zveze« in drugim Slovencem laške dopise, temveč je res, da s podružnico »Gospodarske zveze« sploh nimam in nisem imel nikakega opravila in da slovenskim strankam pošiljam vedno slovenske dopise. 4. Ni res, da se poslužujem pri slovenskih strankah laščine, temveč je res, da se poslužujem pri slovenskih strankah vedno in izključno slovenščine. 5. Ni res, da sta v moji pisarni kot koncipijenta dva generala N. D. O., dr. Josip Mandič in dr. Ivan Ris-mondo, temveč je res, da dr. Ivan Ris-monclo ni niti član N. D. O. 6. Ni res, da se silim na površje v svrho, da postanem predsednik N. D. O., temveč je le res, da sem po svojih skromnih silah gledal, da vestno izvršujem dolžnosti odbornika N. D. O. 7. Ni res, da nisem zmožen slovenščine, temveč je res, da se kot istrski Hrvat — dasi ne delam nikake razlike med hrvaščino in slovenščino — trudim vedno, ko občujem s Slovenci, govoriti z njimi v pravilni slovenščini. — Dr. Fran Brnčič, odvetnik v Trstu.
Popravek smo na podlagi zakona morali priobčiti. Pričakujemo pa od dopisnika, da nam pojasni vse točke.
Dnevne novice.
-f- Za ustanovni shod našega novega narodnoobrambnega društva, ki
bo začetkom meseca maja v Ljubljani, se vrše velike priprave. Vabila razpošljejo vse naše »Slovenske krščansko-socialne zveze«, ki so tozadevno z osrednjim narodnoobrambnim odsekom v Ljubljani v zvezi. Že na ustanovnem zboru naj se pokaže, da bo to mogočna organizacija slovenskega ljudstva in da nas je resna volja bratom ob meji priti z vsemi svojimi silami na pomoči
bo stavilo sedaj to redovno poslopje, (določeno ni še kedaj), na Mirju. Izko-pine, če so shranjene v konventu, vsled klavzure ne morejo biti splošno dostopne, zato naj se bodo shranile v spodnjih prostorih novo projektiranega poslopja. — Prišedši v konvent, si je dal nadvojvoda najprej razkazati še izkopine, ki se že tamkaj hranijo, da se je potem lahko nemoteno v največji ljubeznji-vosti pomudil v sredi svojih konventu-alov. Obiskal je vsacega posebej v celici in malo pri njem posedel. Zlasti lju-beznjivo je sprejel dijake - gojence, ki jih konvent, vzdržuje, cla stopijo po maturi v red, ako kažejo poklic. Dal si jih je pripeljati v veliko dvorano (Ritter-saal), ter dal z zadnjim spričevalom v roki vsakemu posebej zasluženo pohvalo ali pa »izpodbudo«. Malo čudno se je mladim priprostim fantom zdelo, da jih je cesarski princ nagovarjal z gospodi, samo eden, ki ga je komaj iz tal videti in h kateremu se je moral visoko vzrasli nadvojvoda globoko skloniti, je moral biti zadovoljen s »ti«. Prav resno je rekel tudi enemu, da je malo čudno, ker ima v svojem materinem slovenskem jeziku manj povoljen red kot v drugih. Mladi fantje so bili kar očarani od ljubeznivosti visokega gospoda. Ko so dijaki odstopili, jc dejal: »V. tehle
priprostih fantih je veliko inteligence, da bi le ohranili pravi poklic.«
Nato je seclel s spremstvom v re-fektoriju v sredo duhovnikov ter se pri malem pokrepčilu prav po očetovsko s svojimi konventuali razgovarjal skoro do poldne. Sprejem čactnikov je z zahvalo odklonil, ker je bil obed točno določen pri Slonu in ob treh popoldan je hotel biti zopet v konventu.
Ob treh popoldan se je vrnil v Križanke. Najprej je imel daljši privaten razgovor z gospodom prijorjem, veliki komtur grof Orsini pa je sprejel gosp. prof. dr. Grudna. V veliki dvorani so se za popoldne razstavili dragocenejši paramenti, ki si jih je nadvojvoda po dokončani konferenci s prijorjem ogledal. Pregledal je nato vse prostore v hiši. Še dve ljubki zanimivosti. Kot velikemu prijatelju otrok so sc predstavili nadvojvodu še celo ministranti. Ganljivo je bilo videti, kako se je šalil ž njimi.
Nadvojvoda je stopil tudi k poslom v kuhinjo izven klavzure. Ko je ugledal stroj za pletenje nogavic, se je vsedel k njemu in velel eni služkinji, naj mu pokaže celo proceduro. Potem se je lotil pletenja sam. Nekaj časa ie dobro šlo delo izpod rok, naenkrat pa ztvhrcSCi stroj ter se Aii t j potrgajo. Ta-
koj je nadvojvoda vstal in šaljivo pristavil: »Sedaj sem pa že nogavico dovršil«.
Sedaj je hotel presenetiti še enkrat dijake. Šel je nenaznanjen k njim v učilno sobo ter jih hotel malo razvedriti. S prvošolcem je prestavljal latinske ovadbe, druge jc potipal v zemlje-pisju, zopet druge v zgodovini. Kar v glavo ni šlo fantom, da zna tak gospod tudi latinsko. Dal je nato povelje po svoji stari navadi, da se gre skupno obiskat še pravega hišnega gospodarja, Gospoda v presv. zakramentu v cerkvi. Konvent in spremstvo jc šlo za njim h kratki adoraciji. Ljudi radovednežev se je nabralo v cerkvi precejšnje število, videli so, da tudi veliki ljudje celo z okorno sabljo ob strani lahko pripo-gibajo pred tabernakeljem koleno do tal. Vsi so se nato vrnili v hišo nazaj, kjer se je skoro po dveurnem popoldanskem bivanju visoki predstojnik ganljivo poslovil.
Pod večer mu je prijor imenom konventa vrnil obisk.
Ogledal si je nadvojvoda tudi Grad. Samassovo tovarno in Cesarja Franca Jožefa novo hiralnico. Danes zjutraj je odpotoval visoki gost iz Ljubljane na Koroško, kjer bo najbrže obiskal redovno bolnico v Brežah.
r-f Kako sl liberalci predstavljajo skupnost jugoslovanske delegacije v državnem zboru. »Narodni Dnevnik«, navdušen oboževatelj Plojevega brinje.
vega hofratstva, psuje poslance »Slovenskega kluba« s »klerilkalnimi lum-pi«. (»Narodni Dnevnik štev. 81.) To je dostojna polemika liberalnega časopisja, kadar se mu dokaže, da je hofrat-ska politika hotela oškodovati slovensko vseučiliško vprašanje.
+ Narobe svet — v liberalnih možganih. »Slovenski Narod« včeraj piše, da je »Slovenec« glede afere v Paradižu bil uradno postavljen na laž. To se tako glasi, kakor tista krilata Hribarjeva: »Ni res, da se je obravnava vršila tajno, res pa je, da se vse take obravnave vrše tajno«. Kolikor je nam znano, je bil radi preintimnega nadzorstva v Paradižu učitelj C. ur.adno sod-nijsko obsojen na pet mesecev težke ječe! Če bi bil v Zatišju drugačen si-s t e m, bi mladi učitelj C. ne bil postal žrtev razmer in »Slovenec« bi ne imel prilike konstatlratl uradno obsodbo takih obžalovanja vrednih nerodnosti. Ali menite, da ne znamo, kako se je zvečer popivalo v Zatišju, kdo je popival in v kaki družbi se je napival uči-telj C.? Zato le tiho bodite o patru Fri-dolinu, ki ni imel nikdar takih gospodov v družbi! Pa upamo, da bo že deželni šolski svet storil konec takim na-daljnim možnostim. Zato smo mi, ko smo liberalni sistem v »Paradižu« konstatirali, obmolknili, izzval nas je zopet še-le župan Hribar s svojim originel-nim in značilnim »zapisnikom«, katerega je poslal »Slovenskemu Narodu«, in s popravkom, v katerem g. župan opravičuje paradiški sistem, v katerem so bili dečki in deklice dva meseca pod eno streho, s tem, »da se ni nobenega moškega ponoči v e d o m a spuščalo v spalnice deklic.« Na predrznosti, ki tiče za tem »zapisnikom« in takimi popravki, seve ne moremo molčati! Naj le pleto na tak način paradiško afero naprej, da se — popolnoma razplete! Naš uničujoči komentar k znanemu, v »Narodu« priobčenemu »zapisniku« je na župana Hribarja tako učinkoval, da bi sedaj rad utajil sorodstvo ž njim. Čuje-mo izza kulis, da že zopet kuje »popravek«, v katerem baje hoče popravljati, da zapisnik ni bil sestavljen v magistratni pisarni v Njegovi navzočnosti, ampak da Ga takrat v Ljubljani ni bilo. če nas župan Hribar res hoče pozabavati s takim popravkom, tedaj bi ga spomnili na to, da je on tak zapisnik odobril ter ga pod številko 10.891 uradno poslal »Slovenskemu Narodu«, katerega Je s svojim podpisom, ki se v »Narodu« blišči poleg imen magistralnega svetnika Laha ln voditelja naselbine »Zatišje«, Korošca, uradno naprosil, naj tako »pojasnilo nepristransko sodečim« priobčil Toliko vsem nepristransko sodečim na županovo paradiško popravkarijo in na včerajšnji »Slovenski Narod«.
+ »čster. Rundschau« in Jugoslovansko vprašanje. V zadnjem zvezku revije »Oster. Rundschau« objavlja neki *** članek o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Zavzema se za trializem. Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina naj bi dobile svojo lastno državno upravo, na čelu naj bi ji stal kak princ cesarske rodovine. Sčasoma bi se dalo v ugodnem trenotku pritegniti k tej tretji skupini avstro-ogrskih dežel bodisi potom diplomacije, bodisi s silo tudi Srbijo in Črno Goro. Neopaženo pa gre v svojem izvajanju mimo nas Slovencev, kot da bi mi ne bili tako po svojem jeziku, kot po legi naših dežel važen faktor pri reševanju jugoslovanskega vprašanja. Mogoče je tudi, da misli, da bo do takrat, ko bo postalo to vprašanje neodvrnlji-vo, že dogotovljen nemški most do Ad-rije preko našega ozemlja. — Sicer ne prinaša ta članek nikakih novih misli, nikakih novih teženj, značilno pa je, da ga objavlja ravno revija »Oster. Rundschau«. A zasiguran naj bo gospod *** in tudi drugi enako misleči, da hočejo imeti in da bodo tudi imeli pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja tudi Slovenci svojo besedo!
+ Kanonično umeščen je bil danes na Župnijo Bukovšica č. g. Albin Ilov-ski.
+ Volitev dunajskega župana bo
22. t. m. ob 10. dopoldne.
— Vzor poštnega urada. Iz Pulja se nam piše: Pred prazniki sem šel ravno mimo tukajšne glavne pošte, ko prinese nek vojak, po govorjenju sodeč je bil Spodnji štajerc, iz urada srednje velik zavitek. Zavitek je imel dve veliki od podgan prejedeni luknji, iz katerih sc jo videlo, da so tudi notri se nahajajoče jestvine od podgan oglodane. To je vendar največji škandal, da se v c. kr. poštnem uradu ubogemu vojaku še to malo pokvari, kar mu pošljejo svojci za praznike. Oropa se ubo-
gega vojaka s tem še tistega, kar so si morda njegovi sorodniki od ust odtrgali, samo da bi ubogemu vojaku v tujini vsaj nekoliko velikonočne praznike osladili. Slavna poštna uprava naj se sramuje, da po njeni krivdi niti ubogi vojak ne dobi več tega, kar so mu morda stariši z največjo težavo poslali. Kje je še kaj tako škandaloznega mogoče? Nikjer drugod!
—	Tudi Ajdovec dobi v kratkem icesto. Iz Ajdovca se nam piše: So jo že inahnile cele komapnije delavcev preko Žužemberka tje gori. Sc vidi, da podjetnik, g. L o n č a r i č , pošteno prime, česar se loti. Čast njemu, pa tudi vsem tistim, ki so dosegli oziroma omogočili, da se je pričela ta prepotrebna zgradba. Čast zlasti vrlemu načelniku cestnega odbora, ki je s svojo pridnostjo in veljavo odvrnil, da se ni v zadnjem trenotku vse skupaj podrlo, kakor je pretilo. Delavci so se lotili najprej najtežavnejše partije, strmega brega nad Krko proti Sadinji vasi. Delo je težavno pa nevarno za ljudi, ki hodijo ali se vozijo po deželni cesti, ker se neprenehoma vali nanjo prst in težko kamenje.
—Slov. bralno in izobraževalno društvo na Reki je imelo 10. t. m. ustanovni občni zbor v hotelu »Sušak« na Sušaku. Navzočih je bilo okoli 150 Slovencev, nekoliko Čehov in Hrvatov. Prišlo je tudi iz Trsta nekaj gostov. Za predsednika je bil izvoljen g. Vilhar, posestnik in lesni trgovec na Sušaku. V društvo se jevpisalo 1000 Članov. Na Reki živi okoli 6000 Slovencev, ki so se pa večji del izgubili v italijanstvu. Upati pa je, da se bo z novoustanovljenim društvom nekoliko odpomoglo tem razmeram.
—	Kdo je pri nas prvi videl Halley-Jev komet? Iz Dola nam piše g. J. U r a-n i č, da so ondi v torek dne 12. t. m. ob 3. uri 52 minut videli Halleyjev komet. Videti je bil velik kot mesec, njegova svetloba je bila še nekoliko zagorelo barve in repa še ni bilo. O tem se je izjavil strokovnjak: Mogoče bi bilo, ker 12. aprila bi moral komet vzhajati pol ure zjutraj pred dnevom, torej kmalu po 4. uri. Bil se tudi jaz istega dne zjutraj ob pol 5. uri na ljubljan. gradu, pa nisem mogel nič opaziti. Ali pa je morda bilo tedaj že toliko svetlo, da se komet na razsvetljenem nebu ni dal več opazovati. V ugodnih razmerah bi se komet seda mogel videti zjutraj okoli i. ure. Prekrasen pogled na Halleyjev komet bodo Imeli oni, ki se v Binkoštih udeleže Izleta »Ljubljane« v Benetke. Dne 15. maja bodo izletniki z ladje na morju opazovali Halleyjev komet zjutraj eno uro pred solnčnim vzhodom na vzhodnem nebu. Ker se komet naglo premika proti solncu, bo dne 16. maja vzhajal že malo pozneje, nekako dobre pol ure pred solnčnim vzhodom.
—	Umrla je v Škofji Loki v starosti 58 let posestnica gospa Marija Gaber, roj. Hafner, mati gospoda Ante Gabra. Naše najiskrenejše sožalje!
t Opat Franjo Canjuga. 12. t. m. je v Gospiču umrl tamošnji župnik in podarhidiakon, kanonik opat Franjo Canjuga, v 71. letu starosti. Umrli je bil kandidat čiste stranke prava pri dopolnilnih volitvah v hrvaški sabor.
—	Pogorelo je posestniku Bugel iz Zagrada pri Št. Bupertu hlev, dve teli-ci, en teliček in dva kozolca. Zavarovan je bil za tisoč kron.
-—Novi koroški občinski red je cesar sankcijoniral.
—	Japonska tragedinja na zagrebškem gledališču. 25. in 26. t. m. nastopi v zagrebškem gledališču sloveča japonska tragedinja gospa Hanako, ki sedaj potuje po Evropi. Gospa Hanako velja za najboljšo japonsko dramatično umetnico.
—	Konec umetniške šole v Zagrebu. Hrvaški listi poročajo, da namerava novi naučni sekčni načelnik dr. Amruš s koncem tekočega šolskega leta umetniško šolo v Zagrebu stalno zapreti. Šola je bila pred dvema letoma z velikimi stroški ustanovljena in se lepo razvija. Dr. Amruš jo hoče zapreti radi varčevanja, ki je, kakor pišejo hrvaški listi, pri novem sekčnem načelniku eden glavnih znakov njegovega delovanja.
—	Napad. Dne 11. aprila je šel Frančišek Bohinjec, palovški posestnik, z volom čez gozd, ki se razprostira med Begunjami, lešanskimi Palovča-mi in obema mošenjskima Otokoma, da je pomagal orati na sestrinem polju v Zgornjem Otoku. Kar skoči predonj neznan možak z velikim kolom, zahtevajoč denarja. Ko gre kmet orat, navadno ne nosi denarja s seboj. Tudi ta ga. ni, pa namesto denarja mu je hitro dal dve krepki z debelim koncem bičev-nika. da se je kar zvalil. Boječ se, da ima napadalec kaj druščine, jc od-
zemši mu kol urno z volom nadalje-
al poi. Ozrl se je pač večkrat nazaj in.
opazil, da se napadalec počasi pobira. Pred tednom pa je na cesti med Ba-dovljico in Mošnjami Janez Vester iz Otoka s tisočakom v žepu dobro tekel, da je močnemu napadniku ušel. — So ljudje, ki orožnikom ne dovolijo počitnic.
— Slovenka umrla v Ameriki. Iz
Jolieta se poroča: Umrla je v sredo, 30. marca, zvečer ob 8. uri gospa Katarina Plut v stanovanju svoje hčere gospe Marije Zupančič na North Chicago streetu, stara 65 let in rojena v Črnomlju na Dolenjskem, kjer zapušča svojo drugo hčer.
Vladarjev samoumor. Vladar države Kathiawar v Badhanpuru, knez Mohamed sir kan Bahadur je zaradi bolezni skočil v morje in utonil.
Štajerske novice.
š škandal. Štajerski deželni glavar grof Edmund Attems se je dal voliti v pripravljalni slavnostni odbor za svečanosti ob 301etnici nemškega šulver-eina, ki se bodo vršile v Binkoštih v Gradcu. Provokacija prve vrste je, da se upa dež. glavar Attems sodelovati pri slavnosti društva, ki pri vsem svojem delovanju stremi edino za tem, kako čim prej z nemškimi šolami med slovenskim ljudstvom zadati Slovencem smrten udarec. Deželni glavar dvojezične dežele, kot je Štajerska, bi moral imeti pač malo več nepristranskega duha. Bo treba našim deželnim poslancem zopet pošteno zaropotati.
š Pri sv. Lenartu v Slov goricah je umrla slovenska gospodinja Marija Kramberger v starosti 79 let. Bila je vzorna katoliška in slovenska mati.
š Himen. Pri Sv. Antonu se je poročil v sredo dne 13. aprila g. Matevž Boj s, veleposestnikov sin in vrli narodnjak iz Čakone, z gospodično Štefanijo Alt, gostilničarko in veleposestnico pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Poročil ju je nevestin sorodnik, č. g. Ivo Alt, kaplan v Poljčanah. Vrlonarodnemu paru iskreno čestitamo in želimo, da bi no voporočenca Bog obilo blagoslovil! Bilo srečno!
š Umrl jc v Štorah gostilničar Filip Lokoschegg.
+ Nadučitelj v zaporu. Iz Ptuja poroča »M. Z.«, da je dalo okr. sodišče na zahtevo tržaškega deželnega sodišča zapreti nadučitelja Vinvenca Stoklasa pri Sv. Andražu v Leskovcu. Njegov sin je že zaprt pri imenovanem deželnem sodišču.
š Nemški odvetnik, ki slovensko uraduje. V Slovenjgradcu se je naselil pred nedolgim slovenski odvetnik, kar je bilo neobhodno potrebno. Čudite se in strmite, da je najhujši nasprotnik Slovencev, nemški odvetnik dr. Maks Kiesewetter začel sedaj slovensko ura-dovati. — Badovedni smo, ali odobruje nemški »Volksrat«, da ud istega in ud »Sudmarke« slovensko uraduje?
— Nakupi. Bivše Zandonnatijevo posestvo Sannhof pri Celju je kupila danes na dražbi ribniška posojilnica iz Kranjske za 105.000 kron. S tem /Je prišlo lepo posestvo v slovenske roke. I-Iausbaumovo posestvo na Liscah, oziroma Miklavževem hribu tik Celja je pa kupil veleposestnik I. Fajdiga iz Sodražice za 13.500 kron.
Ljubljanske novice.
lj šentpetersko prosvetno društvo v LJubljani ima danes, v četrtek ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoje društveno predavanje. Predaval bo gospod dr. Jožef Dermastia o gospodarstvu, zlasti o trgu z živili. Ker bo predavanje zelo podučno, vabi k obilni udeležbi odbor.
lj Krščanska ženska zveza vabi č. gg. članice k predavanju, ki se vrši v petek, dne 15. t. m., ob 4. uri popoldne v »Unionu«.
lj Predavanje o Halleyjevem kometu. Včeraj, dne 13. t. m. je preČ. g. kanonik J. SuŠnik predaval na povabilo p. n. gg. častnikov tukajšnje garnizije o Hallcyjevem kometu. Med udeleženci smo opazili Excelenco fml. pl. Ma-tusehka, deželnega predsednika barona Schvvarza in več odličnih oseb izmed občinstva.
lj Zopet velik požar v ljubljanski okolici. Danes dopoludne so pogorele v Zalogu tri hiše. Pri požaru se jc nevarno opekel neki mož Alojzij Perdan, ko je hotel iz ognja rešiti svo.io obleko. Zgorel je v ognju tudi Štiriletni otrok Maks Prošek. Zgorelo jo tudi nekaj svinjaka. Pogorele so hiše popolnoma pri Šimoncu (Perdan), podomačo. pri Matevžu (Prošek) podomačo pri Gra-dišku (Zicherl).
lj Umrl Je danes sprevodnik c. kr. državne železnico v pokoju g. Franc O Č k o, star 73 let. Svetila mu večna luč!
lj Umrl Jo g. Ivah Možifta, železniški kovač v pokoju, star 80 let.
lj Nadvojvoda Evgen v Ljubljani.
Na drugem mestu poročamo o bivanju nadvojvode Evgena v Ljubljani. Tu še nekaj opazk. Visoki gost sc je pripeljal včeraj ob 5. uri popoldne v spremstvu grofa Orsini - Bosenberga, dvornega svetnika barona Weitenhillerja in stotnika Arniča na ljubljanski Grad. Pod vodstvom stavbnega svetnika Duffeja in mestnega nadkomisarja Semena kot upravitelja ljubljanskega gradu, ogledal si je nadvojvoda skoro vse prostore obširnega grajskega poslopja in bil s spremstvom vred očaran nad krasnim razgledom z grajske planote. Zlasti je visokega gosta zanimala zgodovinska grajska kapelica sv. Jurija z njenim majhnim kampanilom, kakor tudi lepa arhitektonika v posameznih delih grajskega poslopja. Ogledal si je tudi zgodovinske topove izza francoske dobe. Nadvojvoda izrazil se je s spremstvom vred jako laskavo o nudenem užitku in naglašal, naj bi sc ljubljanski grad ohranil svojemu historičnemu pomenu ter primerno restavriral. Po enournem posetu odpeljal se je nadvojvoda na ogled justične palače in cesarjevega spomenika v justičnem parku. Predvčerajšnjim si je nadvojvoda ogledoval mesto po Prešernovi ulici, mimo Prešernovega spomenika, po Sv. Petra nasipu čez jubilejski most, Kopitarjevi ulici, Pred škofijo, po Mestnem in Starem trgu, odkoder se je potem vrnil čez sv. Jakoba most po Bregu, Židovski ulici čez Zvezdo po Šelenburgovi ulici k »Slonu« nazaj, kjer je večerjal, potem pa šel k počitku. — Včeraj opoldne se je prišel Nj. Visokosti poklonit deželni predsednik. Nadvojvoda je večerjal in obedoval s svojim spremstvom v salonu poleg drugih gostov ter jc nadvse prijazen in se je o našem mestu izražal jako laskavo.
lj Za napravo novih orgelj v ljubljanski stol. cerkvi je darovala »Kranj ska hranilnica« 25.000 K, za notranjo opravo cerkve na Viču pa 6000 K.
lj Ljubljančan umrl v Ameriki. V Brockway-u, Minn., je umrl v nedeljo, 20. marca Mike Blenkuš, še mlad mož Zapušča soprogo in štiri nedorastle otroke. Pogreb je bil v torek ob deveti uri s peto sv. mašo. Umrli zapušča v Brockway-u še dva brata in dve sestri a svojega očeta v stari domovini v Ljubljani.
ALBANSKA VSTAJA ŠE NI ZADUŠENA. ALBANCI SE BORE NAPREJ.
V Solun dohajajo kljub vsem vladnim dementijem poročila, da vstaja v albanskih gorah ne le ne pojenju, marveč da je vsak dan bolj resna. V okolici Peči je vse prebivalstvo pobunjeno. Streljanje je neprestano. Mesto Peč zaradi bombardiranja veliko trpi. Iz cele Turčije pošiljajo po morju in po kopnem vojake v Albanijo.
Telefonska ln brzojavna poročila.
PRED DANAŠNJO SEJO DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 14. aprila. Ob tretji uri popoldne se prične seja državnega zbora. Takoj pričetkom seje bo socialno-de-mokraški poslanec Š e i t z stavil predlog, naj se od predsednika dr. Pattai-a določeni dnevni red v toliko izpremeni, da pride službena pragmatika kot prva na dnevni red in novo posojilo kot druga točka, ostale točke dnevnega, reda pa naj določi seja načelnikov klubov.
Dunaj, 14. aprila. Stranke večine so že polnoštevilno zbrane in bodo glasovale proti socialno-demokraškemu iz-preminjevalnemu predlogu. Tudi Poljaki bodo glasovali proti.
SEJA »SLOVANSKE ENOTE«.
Dunaj, 14. aprila. »Slovanska Enota« je imela danes dve uri trajajočo sejo. Po upoštevanju raznih vzrokov se je sklenilo proti postopanju predsedstva pri določitvi dnevnega reda protestirati, potem pa glasovati za social-no-demokraški izpreminjevalni predlog. Opustil sc jc namen, predlagati, naj se novo posojilo postavi na dnevni red kot zadnja točka, ali naj se sploh ne postavi na dnevni red.
RAZMERJE MED JUGOSLOVANSKIMA KLUBOMA.
Dunaj, 14. aprila. Razmerje med obema jugoslovanskima kluboma jc postalo nevzdržljivo, kar je dr. Šusteršič poudarjal že na javnih zborovanjih. Politika »Slovenskega kluba« pa je prosta vsake politiko čustev, pozabiti se bode moralo mnogo bridkega v oči-gletl veliki potrebi skupnega nastopa. To je potrebno, zato mora biti mogočo. »Slovenski klub« jo pripravljen na veliko žrtv»?. Ako pa so tudi to izkaže kot brezuspešno, ledni bo vsa javnost izve-
dela, kje je tisti Sovražnik, ki je v tako odločilnem, kritičnem trenotku preprečil skupno postopanje. Deviza »Slovenskega kluba« je: »Jasen pogled in poštenost!«
SEJA »SLOVENSKEGA KLUBA«. Dunaj, 14. aprila. »Slovenski klub« je imel danes pod predsedstvom dr. šusteršiča sejo. Klub je soglasno odobril načelniško poročilo o političnem položaju, nakar je obravnaval dogodke v jugoslovanski delegaciji. Soglasno se je klub izrekel, da narodni interesi zahtevajo skupni nastop vseh jugoslovanskih zastopnikov v parlamentu. Klub je poblastil načelnika, naj stopi v zvezo z »Zvezo južnih Slavena« s konkretnimi predlogi o času primerni reorganizaciji »Narodne zveze« in naj o tem poda poročilo.
MEDNARODNA LOVSKA RAZSTAVA NA DUNAJU. Dunaj, 14. aprila. Mednarodna lovska razstava je preložena na 17. maja, ker je došlo mnogo novih razstavnih predmetov.
PREDARLSKI DEŽELNI GLAVAR NEVARNO OBOLEL. Dunaj, 14. aprila. Listi poročajo, da je predarlski deželni glavar Romberg nevarno obolel na pljučnici.
VOLITVE NA OGRSKEM. Budimpešta, 14. aprila. Volitve v ogrski državni zbor se izvrše v prvih desetih dneh meseca junija.
TERORIZEM GRŠKE VOJAŠKE LIGE.
Atene, 14. aprila. V torek zvečer sta napadla zahrbtno dva konjeniška podčastnika bivšega stotnika Chalkiopulos, ki je v neki brošuri grajal vojaško ligo in vojnega ministra Zorbasa, ter ga ranila s sabljami na glavi. Ogorčeno občinstvo je izročilo podčastnika orožnikom. Stotnika so obvezali, nakar jc šel k ministrskemu predsedniku, ki je obljubil, da se bo krivce kaznovalo. Množica je demonstrirala proti vojaštvu in častnikom.
POMILOŠČEN MORILEC. Praga, 14. aprila. Porotno sodišče je pred časom obsodilo na smrt delavca Jožefa Hammersclimieda, ker je umoril vdovo Kopke v Plavskem. Kakor se poroča, je cesar odpustil morilcu smrtno kazen, nakar je najvišji sodni dvor spremenil kazen v 20-letno težko ječo.
NOVA TVORNICA TOPOV V SRBIJI.
Belgrad, 14. aprila. Srbska vlada je sklenila, da sezida v Srbiji moderno tvornico topov. V vojnem ministrstvu že izdelujejo tozadevne načrte. Tvornico bodo menda postavili v Čupriji.
HIŠNI POSESTNIK UMORJEN, KER JE ZVIŠAL NAJEMŠČINO. Varšava, 14. aprila. Hišnega posestnika Edmunda Eismonda v mestnem okraju Pargowek so umorili štirje njegovi najemniki, ker jim je zvišal najemščino od stanovanja. Tri morilce so aretovali, četrti je pa pobegnil.
ARETACIJE RUSKIH REVOLUCIJO" NARJEV.
Kijev, 14. aprila. Tu je policija aretirala mnogo ruskih revolucijonarjev, konservatoristov in delavcev, ki so pripravljali napade. Policija je zaplenila mnogo spisov.
VELIKA EKSPLOZIJA. " '*
Kob (?), 14. aprila. Na obrežju je nastala silna eksplozija dinamitne po-šiljatve 130 ton. V mestu in okolici je silna škoda in mnogo oseb jc ranjenih.
AVSTRO . OGRSKA.
Spor zadrske odvetniške zbornice z najvišjim sodiščem.
Zadrska odvetniška zbornica je odklonila sprejem nekega vpokojene-ga deželnosodnega svetnika v zagovor-niško listo. Na tožbo odklonjenega jc razsodilo najvišje sodišče, da naj tožnika sprejmejo. Zbornični odbor je zato odstopil. Pri občnem zboru so pa zbornični člani sklenili, da kljub razsodbi ne sprejmejo tožnika v zbornico.
Košut proti Justhovcem.
Justhovci trde, da jc pozval Košut svoje pristaše, naj v slučajih, kjer se bo šlo za Justhovca ali pa vladnega kandidata, ne glasujejo za kandidata Justhove stranke.
STRAH PRED NOVIMI VOLITVAMI.
Neki krščansko socialni parlamentarec je z ozirom na položaj izjavil: »Lc malo strank je v državnem zboru, ki bi brez mrzlico mislile na nove volitve. Mod strankami, ki se novih volitev bojo , so nemški svobodomiseln, mlado-čohi, čoški agrarci, liberalni Jugoslovani. Tudi razni? skupino »Poljskega kola« so novih volitev boje. Tudi so-dnini demokratje ne zaupajo popolno-
ma svojim volivcem, ker niso ničesar dosegli, dasi so druga najmočnejša stranka v zbornici. Med Slovani gredo lahko z velikim upanjem na uspehe v volivni boj zgolj S. L. S. in češki krščanski socialci. Med nemškimi strankami se za zdaj edino krščanski socialci nimajo ničesar bati. V strahu pred zborničnim razpustom bo zato vlada v soboto dobila gladko večino za 182 milijonsko posojilo.
C. IN KR. ARMADA IN MORNARICA.
Naši dreadnoughti.
Naša mornariška uprava že več časa proučuje načrte o zgradbi dveh dreadnoughtov, ki se bosta zgradila v tržaškem »Stabilimento tecnico«, pozneje zgradi dva dreadnovighta ogrska ladjedelnica Danubius.
Avstrijski vodljivi zrakoplovi.
Drugi vodljivi avstrijski zrakoplov so pričeli graditi v Fischamendovi zra-koplovni delavnici. Zrakoplov bo vodil naclzoročnik pl. Tapser.
Avstrijski vojaki prekoračili italijansko mejo.
Iz Vidma se poroča, da so en poročnik, dva podčastnika in trije vojaki 97. pešpolka v polni vojni opravi mar-širali čez Oglej ob državni meji. Pomotoma so pri Privanu prekoračili mejo. Ustavila jih je zato finančna straža. Ko je došla iz Palmanove vojaška komisija, so Italijani spremili avstrijsko patruljo nazaj do avstrijske meje.
NAMERAVANA NOVA ZVEZA Z DAL-MAGIJO.
Neka družba proučuje vprašanje o direktni zvezi Istre z Dalmacijo po trajektnem prometu. Konsorcij ima že dovoljenje za izdelanje načrta, po katerem bi se zgradila normalnotirna železnica iz Opatije do Preluke pri Volo-ski čez prekop di Mezzo in Kvarnerolo po trajektu v Zader. Trajektni promet se smatra, da zapelje ves vlak na ladjo, ki ga potem pelje čer. morje.
SHOD NEMŠKIH KATOLIČANOV.
Shod nemških katoličanov bo letos od 21. do 25. avgusta v Augsburgu. Pripravi javna dela so že v polnem tiru. Govorniki se bodo pečali zgolj z vprašanji, ki so pereča in času primerna. Tiskovna komisija je izdelala umetniško vstopnico. Finančna komisija je že pripravila v najkrajšem času garancijski zaklad, ki presega že 100.000 mark. Rešeno je že tudi stanovanjsko vprašanje. Shod bo v veliki mestni koncertni dvorani, ki jo bodo povečali, kar bo stalo 48.000 mark, mesto Augsburg prispeva v ta namen 20.000 mark, pripravljalni odbor pa 28.000 mark. V dvorani bo prostora za 5000 sedežev in za 2000 sto-jišč,
RUSIJA IN ITALIJA,
R i m, 14. aprila. Ruski zunanji minister Izvolski je v Florenci ter bo kon-feriral z novim italijanskim zunanjim ministrom.
STRANKARSKI BOJI NA C5VADE-LUPU.
Pointe - a - pitreški župan Beville, generalni konzul Siemens in časnikar Člater so bili na guvernerjev ukaz aretirani, češ, da hujskajo ljudstvo. Aretaciji je sledil krvav pouličen boj. Veliko oseb je bilo nevarno ranjenih.
SESTANEK CESARJA FRANCA JO-ŽEFA Z NEMŠKIM CESARJEM VILJEMOM.
Veliki mojster nemškega viteškega reda nadvojvoda E v g e n je naročil upravi graščine nemškega viteškega reda v Busavi, naj pripravijo vse za sprejem in za bivanje cesarjev Franca Jožefa in Viljema, ki se sestaneta v graščini začetkom julija.
HILMI PAŠA V PETERBUR«3U.
»Magdeburger Zeitung« poroča iz Peterburga. da je bivši turški veliki vezir Hilmi paša izjavil po avdiienci pri raru v Carskem Selu: Car je bil z menoj zelo ljubezniv. Utis je napravil name, da je živahen mož. ki natančno pozna polit, razmere in ki je odkrit prijatelj mladoturškega režima«. Hilmi paša potuje bodoči teden v Moskvo in v Samaro.
IZPREMENJENA POLITIKA ITALIJE.
Iz Berolina se poroča, da cesar Viljem letos ne potuje v Italijo. Iz Pariza in Londona pa poročajo, da obišče v Rimu italijanskega kralja Fallieres. Ločeni poročili bi ne pomenjali veliko, a če se ogledata pozorneje, kažeta, da ne zasleduje kabinet Luzzati-San Giu-liano tiste politike, ki sta ji sledila kabineta Gioletti-Tittoni in Šonnino-Gui-cciardini.
OGROMNO PODKUPOVANJE NA RUSKEM.
Peterburg, 13. aprila. Velikansko pozornost vzbuja razkritje, da je
družba za prekop med Baltiškim in Črnim morjem podkupila člane mornariškega resorta s 15 milijoni rub-ljev.
Dobivanje zob
Ne vznemirjajte se vsled dobivanja zob Vaših otrok, ampak dajte malim Scott-ovo emulzijo in ne bodete imeli nobenih noči več brez spanja. Presenečeni bodete, kako lahko in brez bolečin bodejo prodrli potem zobje.
Scott-ova emulzija
obsega v lahko prebavni obliki vse potrebne snovi, za pridobitev belih, ravnih iii močnih zobčkov.
Čistost in močan uCinek 2615
Scott-ove emulzije
sta neprekosna. „SCOTT" prebavi lahko celo za najslabši organizem.
Scott-ova emulzija
je in ostane vzor-emulzija. Tudi poleti se jemlje z najboljim — -	uspehom.	—
Gena izvirni steklenici 1K SO vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
TISSEHTIS o EJE.
Cene veljajo za 50 kij.
Budimpešta 14, aprila.
Pšenica za april 1910.....13-12
Pšenica za maj 1910......12 88
Pšenica za okt. 1910.....10 82
Rž za april 1910.......8'34
Rž za okt. 1910.......736
Oves za april 1910......711
Koruza za maj 1910......8 5/4
Koruza za julij 1910 ......5-03
Efektiv: mlačno.
Pristna le s (o znamko - ribičem - kot garancijskim
znakom SCOTT-ovega ravnanja!
Foteljem dopisnika, kateri je o »Sftou. narasli*" skrivnostno namigoval o dogodkih, ki so se baje godili „»
nekem imsisssm župnlSCu ob Saui" Isti o sodnljskem preis&auaBiju, katero tao-&2„za39edBuaii x najseifgo pozornostjo", da potre jjaonsssti feid enega »odrskega postopanja, sicer jut in ostale SšrekB&Jsteas obsrek&saiee.
RrSko, drae aprila 1SŠCJ.
1064 3-1
mestni župnik.
vrelec. OletetISn* namizna
pijača t obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo In Izmeno snovi.
Zelo koncontriran medicina-len vrelec, priporočljiv pri
kroničnem JL-Iodčnomkataru, zaprtiu, Brightovlh ledicah, vraničnik oteklinah, jetrni trdini, zlatici, snovoizmens-kili boleznih, katarih dihalnih organov.
Donati
Zdravilen vreleo največja vsebine evoje vrste. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstlpaclli, Kolčnih kamenih, tolSSici trganju, »ladkovni bolezni.
1063
Rodbina Rnte Gabrova naznanja tožno vest, da je gospa
irija Gstier ni. Hafner
posestnica v Škofji Loki
po dolgi mučni bolezni v 58. letu svoje starosti, danes dopoldne preminula.
Pogreb predrage pokojnice bode v petek dne 15. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Škofji Loki. V Škofji Loki, 13. aprila 1910.
flnte Gaber, sin. — Tončka Gaber roj. Jesenko, sinaha. — Majda,
Breda, vnukinji. Prvi slovenski pogrebni aavod brala Rojina.
Poslano.
V teku prvega četrtletja je osobje
»prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje"
poslovalo v 451 slučajih in sicer: 259 veznih vrat 21 vhodnih vrat 24 skladišč 14 vodovov 5 pisarn 11 trgovin 27 izložnih oken 19 raznih oken 18 hlevov 14 ključev se je našlo v vratih. 13 vrtov odprtih. 11 gorečih svetilk vgasnilo. 5 tatvin preprečilo.
2	slučaja požara zapazilo in pogasilo.
4 konje se je dobilo proste ter se jih je privezalo.
Različne obleke, kolesa našlo ter se jih je oddalo gospodarjem in občinskemu predstojništvu.
3	krat dali pomoč policiji.
1 krat asistenco orožništvu.
odprtih našlo ter se je iste zatvorilo ali naznanilo, da se jih zatvori.
1071
Skupaj 451 slučajev.
l—l
Da se prav dobro idoča
1029
Prostovoljno se proda
Milko poslopje
z raznimi prostori nn dobrem, zelo prometnem obljudenem solnčnem kraju na Gorenjskem tik ceste, pripravno sa vsako obrt. Naslov pove upravništvo .Slovenca'.	999 5—1 i 10&2 2 ;
z popolno opravo do 1. julija 1910 o najem pri Francu BoMek, o Spodnji Idriji.
ontoristinia
se sprejme takoj za nekaj mesecev. Izključeno ni, da se obdrži potem tudi za naprej. Pogoji so: slovenska in nemška korespondenca, stenografija in strojepisje. Ponudbe v obeh jezikih na poštni predal št. 73, Ljubljana.	1058 i_i
vešč tudi nekoliko kletarstva, se sprejme 1069 takoj v vinski trgovini 3-1
Kari Lenže, Laverca pr! Ljubljani.
Išče se v najem dobro vpeljana l
v prometnem kraju na Gorenjskem; oprava in zaloga se prevzame in odplača po dogovoru. — Ponudbe pod »Trgovina 1910» na Upravn. Slovenca.
ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu ffiaijavac, pošta in postaja Boč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 29 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
nca:
za strojno kljufarstvo, poštenih staršev in z dobrimi spričevali (z znanjem obeh deželnih jezikov ima prednost) sprejme Ulktor Čuden, Lfubilana, Dunajska cesta St. II.
Boljša gostilna
v lepem prometnem trgu na Sp. Štajerskem z vsem inventarom, sobami za tujce, senčnatim vrtom, kegljiščem, hlevi ter drugimi prostori, se takoj da na račnn ali t najem. Ponudbe sprejme uprava tega lista. 1010
Trgovski nfpnpr
zdrav in krepak, z dobrimi šolskimi izpričevali, se sprejme v večjo trgovino špecerije v Ljubljani. Pismene ponudbe je poslati v kuvertu, naslovljenem na upravništvo »Slovenca« v Ljubljani z dostavkora »Trgovski učenec«.	1065 3-1
Tri žlice
8
železnatega vina lekarja
Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Leoa birmanska darila!
Ceniki 8 koledarjem tudi po pošti prosto.
1080
Največja in najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. - Se vljudno priporočam gg. botercara in boterčkom za obilni obisk.
Z velespoštovanjem
v
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Iv
l Si
512

in
t za moške obleke
1 v največji izbiri priporoča 1	po ugodni ceni
\ R. Miklauc
\ Ljubljana, Stritarjeva MsKa) ulica 5.
I Obstoj tvrdke čez 40 leti
II petek, 16. aprila ob 9. url dopoldne
se vrši na vrtu starega voj. oskrbovališča ob Dunajski cesti prosfouoljna dražba
40 kostanjev
v premeru do 40 cm. — Kupci se vabijo.
Prodaja vsled konkurza.
Konkurzna masa Ludovika Remica, trgovca s špecerijskim blagom in delikatesami v Ljubljani, Sodnijska ulica št. 4, razpisuje
proda;o zaloge blaga ponudbenim potom.
Cenilna vrednost blaga, ki ga je prodati, znaša glasom inventarnega zapisnika c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani, opr. št. S-*^-:
a)	špecerijsko blago in delikatese..........K 1842*24
b)	prodajalniška oprava............... 650' —
c)	kontrolne blagajne »National Cash Register Co. LTD«. „ 650' —
Prodajalniška oprava in kontrolna blagajna se pod inventurno ceno ne prodate, ker jc oboje najbolje ohranjeno in je nabavna cena oprave najmanje 1200 K. blaaajne pa 1350 K.
Blago in oprava se zamorc ogledati vsaki dan proti poprejšnji opozoritvi podpisanega upravitelja konkurzne mase, v trgovini Sodnijska ulica št. 4.
Blago se bode oddalo najboljšemu ponudniku, kateri ima kupnino poravnati tekom 5 dni.
Ponudbe jo naslovili na podpisanega upravitelja mase do 20. aprila 1.1. dopoldne.
Alojzij Lilleg
trgovec v Ljubljani, kot upravitelj konk, mase Lud. Remica.