NOVI TEDNIK CELJE. 25. 2. "93 - CENA 100 SIT št. 8 Kje bodo letovali otroci? Težave s počitniškimi domovi na Hrvaškem. Tema tečna na strani 7. IZ VSEBINE: Celje Se bo župan poslovil? Stran 2. Rogaška Slatina Omajan sloves Zdravilišča. Stran 6. Izletnik Direktorica ni ničesar zamolčala. Stran 4. Reportaža SHkarjevo bogastvo pod Mrzlico. Stran 16. Na morje četrti kupon za akcijo 100 kmečkih žensk na morje. Stran 11. Regijski pustni projelct %^ W Karneval na strani 32, ^ fotoreportažanastraneh16in17. m W Metka na prepihu intervju s Petro Mijač-Glacomelil na strani 5. Osmošolci v precepu Številke proti željam osmošoicev. Tema tedna na strani 6. Ali se bo celjski župan poslovil? Poslanci z veliko večino izvolili nov IS - Za prihotinje skupščinsko zasedanje zahtevali glasovanje o zaupnici županu Anionu Roicu Poslanci celjske občinske skupščine so minuli petek z veliko večino - 58 glasov od 62 prisotnih poslancev - iz- volili nov izvršni svet. S tem je v Celju rešena 9-mesečna vladna kriza, po- slanska zahteva za glasovanje o zaup- nici županu Antonu Rojcu pa napove- duje tudi morebitno rešitev politične krize v občini, ki je zadnje leto dodo- bra hromila delo in skupščinsko odlo- čanje v Celju. Za nove resorne sekretarje v celjski vladi je mandatar Jože Zimšek izbral: Nika Pirtoška za notranje zadeve, Mi- ra Trbovca za obrambo, Petra Vriska za kmetijstvo - vsi trije so bili tudi člani prejšnjega IS - Danico Doberšek za finance, Matjaža Železnika za ka- dre in krajevne skupnosti, mag. Ivana Eržena za varstvo okolja in Romana Gracerja za drobno gospodarstvo. Na tri podpredsedniška mesta so bili iz- voljeni sekretar za družbeno-ekonom- ski razvoj Rudi Videtič, za družbene dejavnosti Željko Cigler in za urejanje prostora Damjan Vrečko. Župan Anton Boječ se je po izvolitvi nove vlade zahvalil za korektno in tu- di uspešno delo dosedanjemu IS pod vodstvom Mirka Krajnca, novi man- datar Zimšek pa je obljubil, da bo IS skušal delati čim bolj konstruktivno ter mobilizirati ustvarjalnost in stro- kovnost Celjanov, prva naloga nove vlade pa bo prav gotovo oblikovanje letošnjega občinskega proračuna. Izvolitvi novega IS je oporekal le Silvester Drevenšek, ki je znova pro- testiral zoper »rahitično navezo nek- danjih strank Demosa z realsociali- stično levico« ter menil, da Demos, ki je zmagal na volitvah 90, ni upravičil zaupanja volilcev. Poslanec slovenskih krščanskih de- mokratov Janez Lampret je še dejal, da je rešitev 9-mesečne vladne krize v Celju rezultat strpnega in dobrega dela strank, ki tudi zdaj obljubljajo podporo novi vladi pri reševanju v Ce- lju nastalih problemov - takšne pod- pore pa ne namenjajo več županu An- tonu Rojcu. Skupščinskemu predsed- niku je predlagal, naj v dnevni red prihodnjega zasedanja uvrsti tudi gla- sovanje o zaupnici. Ce župan tega ne bo storil sam, bodo poslanci glasova- nje o njegovi zaupnici, skladno s po- slovnikom, zahtevali z zadostnim šte- vilom poslanskih podpisov. V minulih dneh pa je SKD že zbrala potrebno številno podpisov, za novega župana pa naj bi kandidiral celjski veterinar- ski inšpektor Franc Lamut. Dokončno Poslanci so po izvolitvi novega IS ra- zrešili dosedanjih -funkcij Damjana Vrečka, načelnika občinskih inšpek- cijskih služb, in Danico Doberšek, ki je po odhodu Bojana Kolenca vodila sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj. Z izvolitvijo v novo občinsko vlado ter imenovanjem za sekretarja za občo upravo pa je za razrešitev z mesta predsednika zbora KS zapro- sil tudi Matjaž Železnik. se bodo celjske stranke o kandidatu za novega župana izrekle predvidoma v ponedeljek. IVANA STAMEJČIČ KOMEN- TIRAMO Oderuštvo novih lastnikov številni najemniki stano- vanj so se pritožili nad visoki- mi najemninami, ki jih hočejo izsiliti lastniki stanovanj. Pra- va anarhija pa je očitno zavla- dala tudi pri določanju najem- nin poslovnih prostorov. Primer je iz ene izmed občin na Celjskem. Nekdaj odvzeto premoženje, gre pa v tem pri- meru za lokal, so po zakonu o denacionalizaciji vrnili nek- danjemu lastniku. V tem loka- lu je bilo dolgo časa družbeno podjetje, ki je uspešno razvija- lo svojo dejavnost in tudi vlo- žilo precej denarja v obnovo ter lepši videz prostorov. Novi bivši lastnik je družbeno po- djetje postavil pred dejstvo: lahko se izselijo iz lokala in se odpovedo dejavnosti, lahko pa sklenejo najenmo pogodbo in nadaljujejo delo. Takšna po- nudba ne bi bila nič neobičaj- nega, če novi lastnik ne bi po- stavil zasoljene najemnine. Za kvadratni meter mora družbe- no podjetje odšteti mesečno po 20 nemških mark, kar znese v našem primeru mesečno okoli 5 tisoč nemških mark. Če upoštevamo, da so najemnine za povprečne poslovne prosto- re v Celju okoli 12 do 15 nem- ških mark, za 17 nemških mark po kvadratnem metru pa dobite že resnično solidne po- slovne prostore v središču me- sta, potem je v tem primeru najemnina resnično oderuška. Mimogrede, 20 nemških mark za kvadratni meter boste od- šteli za najboljši poslovni pro- stor v središču Ljubljane, pra- vijo poznavalci. Z vsem spoštovanjem do vsega hudega in krvic, ki so jih doživeli bivši razlaščenci, pa to seveda ne pomeni, da bodo poslej lahko po svoje določali in zaračunavali najemnine. Država doslej na tem področju ni ukrenila še ničesar. Za na- jemnine se zaračunava davek od dohodka na premoženje, o tem, da bi določili normalne okvire, v katerih bi se lahko gibale najemnine, pa zaenkrat ni slišati ničesar. Šušlja se le o tem, da bi v razumne okvire spravili najemnine stanovanj, očitno pa se bo oderuštva tre- ba lotiti tudi pri najemninah za poslovne prostore. IB Več pripomb na program liot na imena y Velenju izvolili nov IS, a ni šlo brez težav v Velenju so prejšnji četrtek poslanci v občinski skupščini z večino glasov iz- volili člane novega izvršnega sveta, kot je listo predložil mandatar Srečko Meh. Izvolitev novega izvršnega sveta ni mi- nila brez problemov, saj so predvsem predstavniki strank, ki niso sodelovale pri sestavljanju IS, zahtevali, naj se gla- sovanje preloži. Svoje zahteve so uteme- ljevali s tem, da so imena novega IS, predvsem pa program, videli šele na za- četku zasedanja, zato se niso mogli pri- praviti na razpravo. »Zagotavljam, da nihče v skupščini ni imel vpogleda v listo kandidatov do četrtka zjutraj,« se je opravičeval Srečko Meh. Razprava o tem, ali je bil kršen poslovnik ali ne, se je končala neuspešno za tiste, ki so želeli, Člani IS Velenje so: predsednik Srečko Meh, zadolžen za področje gospodarstva, član SDP. Za podpredsednico IS so izvo- lili strankarsko neopredeljeno Mileno Pečovnik, ki bo zadolžena za občo upra- vo. Področje financ bo prevzela nestran- karska kandidatka Darja Medved, Tone Brodnik, član SDP, pa bo skrbel za javno gospodarske zadeve. Za varstvo okolja bo v novem IS zadolžen član zelenih Pe- ter Rezman, za družbene dejavnosti Pe- ter Kovač, član LDS ter za obrambo in notranje zadeve nestrankarski Bojan Tr- novšek. Marjan Jakob bo kot neprofesi- onalni član skrbel za kmetijstvo. da v četrtek ne bi razpravljali in odločali o IS ter njegovem programu. Želja novega predsednika IS Velenje Srečka Meha, da bi poslanci manj raz- pravljali o imenih članov IS, več pa o programu, se je še preveč uresničila. Poslanci so imeli pripombe na vsa po- dročja. Največ je bilo pripomb, da je pro- gram premalo izdelan, da posveča pre- malo pozornosti gospodarstvu, krajev- nim skupnostim, okolju, javnim delom, kmetijstvu... Kljub vsem pripombam je bil sprejet tudi program dela IS, vendar ga bodo člani, zadolženi za posamezna področja, še podrobneje izdelali. Sedaj je v velenj- ski občini na vrsti proračun. URŠKA SELIŠNIK Topil Obroki ogreli poslance Učitelji in pojltikl ne bodo lačni, kaj pa učenci in krajani? Na zadnjem zasedanju šmarske občinske skupščine so po večumi razpravi uspeli sprejeti osnutek letošnjega ob- činskega proračuna, številne poslanske pripombe pa bodo morali uskladiti do priprave predloga. Klasični del prora- čuna znaša blizu sedemsto mi- lijonov tolarjev, novost pa je načrtovana prodaja domačih občinskih obveznic. Na ta na- čin bodo skušali pridobiti še tristo milijonov tolarjev. Podobno kot pred dnevi na seji občinskega izvršnega sve- ta so se tudi pretekli teden med poslanci spet pojavili šte- vilni pomisleki glede ukinitve postavke za tople obroke učencev. Za to bi potrebovali dobre tri milijone tolarjev, res pa je, da toplih obrokov za učence republiški normativi ne zahtevajo. Tako naj bi po novem povišali prispevek star- šev za plače kuharic, s tem pji tople otroke tudi ohranili. Ve- liko poslancev je opozorilo, da bo tako še več otrok, ki jim starši kosila ne bodo mogli plačati. Slišati je bilo celo pripombe glede 22 milijonov tolarjev ob- činskega proiačuna, ki naj bi jih namenili za prehrano šol- nikov, čeprav prejemajo plače iz republiškega proračuna (v občini je 240 učiteljev, v os- novnih šolah pa skupno 350 zaposlenih). Poslance iz kra- jevnih skupnosti pa je zbodla tudi postavka v višini blizu treh milijonov tolarjev, ki bi jih prejele šole za varstvo nad tisoč učencev vozačev. Zato so predlagali, da bi lahko denar za tople obroke priskrbeli s skrčenjem te postavke. Poslance pa je še zlasti razd- vojil znesek 4 milijone prora- čunskih tolarjev za delovanje političnih strank, pri čemer so se najbolj pritoževali poslanci iz nekaterih krajevnih skup- nosti. Za delovanje 25 krajev- nih skupnosti namenja osnu- tek blizu 5 milijonov, kar pa je po njihovem mnenju premalo. Zato nekateri predlagajo skr- čenje postavke za politične stranke na račim višjega zne- ska za delo krajevnih skupno- sti. Po drugi plati pa so politi- ki znova opozorili, da so po- stavko zadnja leta bistveno skrčili. BRANE JERANKO Zaustavijen razvoj Na ponedeljkovi seji laškega Izvršnega sveta je bil pred- stavljen rebalans občinskega proračuna, ki je prinesel zmanjšanje od 913 na 628 mi- lijonov tolarjev. Izpadel je znesek, ki so ga načrtovali z nadaljno prodajo obveznic za razvoj podjetništva in in- frastrukture. Zaradi rebalansa ne bodo prizadete dejavnosti, kot so izobraževanje, otroško var- stvo, sociala, kultura, šport in ostalo, žal pa bodo najbolj pri- zadeti po posameznih krajev- nih skupnostih, kjer so priča- kovali denar za razvoj cest in ostalih komunalnih objektov. Za takšne investicije do na- daljnega denarja enostavno ne bo in to bodo morali delegati marca na seji občinske skupš- čine, ko bodo razpravljali o re- balansu, tudi razumeti. V oza- dju ni napaka občinske vlade, ampak nerazumljiv poseg dr- žave, ki je presekala nekaj, kar je že začelo dajati prve sadove. Tiste investicije v ceste in komunalne objekte, ki so v te- ku, bodo poskušali zaključiti, ob tem pa bodo poskrbeli, da ne bo trpela dejavnost občine, kateri so mnogi zaradi takšne- ga ukrepa napovedali celo propad. Najbolj plastično oceno ne- ljubega dogodka je dal član Iz- vršnega sveta Peter Hrastelj, češ, država nam je odžagala vejo z debla, ki smo ga sami gojili. Predsednik občinske vlade Roman Matek je omenil še dve aktivnosti v zvezi z rebalan- som proračuna: ministrstvo za finance bodo prosili za dovo- ljenje za ponovno prodajo ob- veznic in Ustavnemu sodišču so poslali pobudo za začetek postopka za oceno skladnosti Zakona o spremembah in do- polnitvah Zakona o financira- nju javne porabe. TONE VRABL Posodabljanje odnosov med Italijo in Slovenijo GRAD STRMOL, 23. fe, bruarja - Na Gradu Strmol so se začeli prvi pogovori o dvostranskih odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo o poso- dobitvi meddržavnih spo- razumov in pogodb o ure- janju odnosov med sosed- njima državama. Pogovori so bili za zaprtimi vrati, o vsebini pa bosta delega- ciji najprej poročali svojih ma vladama. | Peterle v IVlunchnui MUNCEH, 24. februarja (STA) - Na povabilo nem- škega zunanjega ministra Klausa Kinkla se je s svo- jim kolegom na enodnev- nem srečanju sestal sloven- ski zunanji minister Lojze Peterle. Blzjalc za združevanje stranic na desnici MARIBOR, 22. februarja (STA) - »Sedaj je ugodeni čas, da bi stranke na desni- ci naredile nadaljnje kora- ke k združevanju, za kar smo krščanski demokrati dali pobudo že kmalu po volitvah,« je na rednem let- nem zboru občinske orga- nizacije SKD dejal Ivan Bizjak, notranji minister in podpredsednik SKD. Biz-^ jak je izrazil prepričanje,! da se bo prej ali slej spre-| menila volilna zakonodaja, ki ne bo več tako kot doslej, , naklonjena majhnim stran- i kam. Po njegovem mnenju i bodo na naslednjih voli- ; tvah poglavitno vlogo ime- le velike stranke. Dr. Danilo Tiirk: Tudi o zločinih v Sloveniji NEW YORK, 22. febru- arja (Delo) - Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo št. 808 o ustanovitvi med- narodnega tribunala, ki bo sodil vojnim zločincem! z vsega območja nekdanje Jugoslavije. Veleposlanik Slovenije v OZN dr. Danilo Turk je ob sprejetju resolu- ' cije za Delo izjavil: »Po- vsem razumljivo je, da je' resolucija taka, kot je, saj j je bila vojna in še je v ra- zličnih delih nekdanje Ju- goslavije. Zato nekakšno [ omejevanje na ta ali oni del ozemlja ni možno. Zvezna . jugoslovanska vojska je '. odgovorna za zločine v Slo- veniji med junijsko vojno, zato je iz tega zornega kota popolnoma logično, da re- solucija zajema celotno ozemlje. Opozoril pa bi, da besedilo resolucije in vse z njo povezane študije vztrajajo pri tem, da je tre- ba posameznikom soditi za hude kršitve mednarodne- ga humanitarnega prava; ponekod govorijo celo o množičnih in sistematič- nih kršitvah. Kolikor mi je znano, pa teh med vojno v Sloveniji ni bilo veliko in spričo tega je gotovo, da ju- nijska vojna v Sloveniji go- tovo ne bo v središču po- zornosti ne varnostnega sveta, ne pozneje medna- rodnega sodišča,« je dejal veleposlanik Slovenije v OZN dr. Danilo Turk. Št. 8 - 25. februar 1993 ^ozirjani liiiaio osnutek proračuna poslanci v mozirski ob- 101 so v petek sprejeli os- ^tek proračuna, ki za le- jjnje leto predvideva ne- 3J manj kot 385 milijonov fflarjev. polovica teh sredstev naj j se nabrala iz dohodnine, ^oraj 30 odstotkov prora- ^nske malhe pa naj bi na- olnila republika. Največji orabniki teh sredstev bo- 0 predvidoma upravni or- ani, ki jim namenjajo pre- 0 100 milijonov ali 26 od- totkov, 30 odstotkov pro- ačuna pa naj bi porabile rv^ajalske organizacije, lekaj več sredstev naj bi ilo namenjenih še investi- ijam, približno 19 odstot- ov, in subvencijam ter in- ervencijam v gospodar- iva. V mozirskem prora- unu ostaja za 178 milijo- ov tolarjev neizpolnjenih elja proračunskih porab- likov. Na petkovem zasedanju ta vsebinsko o proračunu azpravljala le dva poslan- a. Še ta dva nista toliko lozomosti namenila števil- :am, bolj sta opozarjala na leustrezno formulirane tavke in spraševala, kje so ipoštevana še druga sred- tva, ki naj bi se stekala občino. U.S. Končno vrh za Celjske sejme Poslanci cellske skupščine končno le poMIII 7-članskl upravni odbor poilletla CeliskI sejem Po večkratnih neuspelih po- skusih so poslanci celjske ob- činske skupščine v petek končno le potrdili tudi člane upra\iiega odbora podjetja Celjski sejem. Predsednik skupščinske ko- misije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Borut Alujevič je kot predlagatelj 7- članskega upravnega odbora Celjskih sejmov dejal, da so pri oblikovanju kadrovskega predloga v komisiji upoštevali vse pripombe, predloge, želje, pobude, pritožbe in celo grož- nje, izrečene v dosedanjih raz- pravah, zato bi se morali po- slanci zdaj vendarle oprede- liti. Brez razprave, ki je bila še kako značilna za vse doseda- nje obravnave, so poslanci predlog skupščinske komisije sprejeli. Sedemčlanskemu upravnemu odboru Celjskih sejmov bo tako predsedoval Marko Brezigar, področje obr- ti bo zastopal Janez Javoršek, obrti in podjetništva Roman Gracer, športa Andrej Šušte- rič, javnih medijev Jože Ce- rovšek, Kovinotehne - kot glavnega pokrovitelja medna- rodnega obrtnega sejma - Ja- nez Marovt in celjske območne Gospodarske zbornice mag- . Franc Knafelc. O. imenovanju upravnega odbora podjetja Celjski sejmi so celjski poslanci nazadnje rieuspešno govorili konec de- cembra, ko so z večinsko odlo- čitvijo odložili glasovanje. Ta- krat so zadolžili IS, naj že če- trtič pripravi nov predlog ka- drovske popolnitve upravnega odbora. Vsi dosedanji predlo- gi s katerimi je soglašala tudi skupščinska komisija za voli- tve, imenovanja in kadrovske zadeve, so se namreč ustavili v skupščinskih klopeh. V nov predlog upravnega odbora je IS uvrstil dr. Andreja Ocvirka kot predsednika ter člane Ja- neza Javorška kot predstavni- ka obrtne zbornice, predstav- nika obrtnikov in podjetnikov Romana Gracerja, Andreja Šušteriča za športne dejavno- sti, Janeza Marovta iz Kovino- tehne, mag. Franca Knafelca iz gospodarske zbornice in Janka Soparja kot predstavni- ka sredstev javnega obvešča- nja. Skupščinska komisija pa je - glede na dosedanje pri- pombe - spremenila predloga za predsednika in predstavni- ka javnih medijev, kar se je z večinsko poslansko podporo v glasovanju pokazalo za upravičeno. I. STAMEJČIČ Prezgodaj za slavje, prepozno za jok Piše: Rado Repenšek Po 74. letih skupnega življenja sta se Češka in Slovaška zavoljo nespora- zumov in trenj, zlasti glede vizij nadaljnjega razvoja in položaja države v bliskovi- to spreminjajoči se evrop- ski karti in politografiji, s prvim januarjem 1993 le- ta odločili iti narazen in vsaka zase poiskati srečo pod dvanajstimi zvezdami nove Evrope. Leta 1919 je na ruševi- nah razpadle Avstro-ogr- ske monarhije po določbah versaillske mirovne pogod- be nastala češkoslovaška federacija. Usoda, ki je spremljala novo državo vse do njenega razpada med obema svetovnima vojna- ma, je bila podobna usodi dežel na prepihu med ko- munizmom, ki je po okto- brski revoluciji in držav- ljanski vojni vel iz Rusije, in nacističnim ekspanzi- onizmom Hitlerjeve Nem- čije, obenem pa je ČSSR ohranjala gospodarske in zlasti kulturne prednosti pred ostalimi. Ko je Hitler pod pretve- zo, da se zavzema za pravi- ce nemških narodnostnih manjšin, leta 1938 z »Ansc- hlussom« okupiral Češko in Moravsko, Slovaški pa namenil status satelita sil osi, in sta Velika Britanija in Francija na to pristali, je Češkoslovaška federacija razpadla. Po koncu druge svetovne vojne, ko na jalt- ski konferenci »Anschluss« razveljavijo, se ponovno formira češkoslovaška dr- žava v predvojnih mejah. Edina, a za celih petinštiri- deset let povojnega razvoja usodna sprememba je, da se po novem imenuje Če- škoslovaška socialistična republika, na oblast pa pri- dejo komunisti. Potem ko oblast prevzame prosovjet- ska vlada, se za CSSR zač- ne obdobje centralno-plan- skega, iz Moskve dirigira- nega političnega in gospo- darskega {ne)razvoja, s či- mer niso bili zadovoljni ni- ti državljani niti oblast. Eskalacija nezadovolj- stva doseže vrhunec 20. av- gusta 1968, ko sile, sestav- ljene iz sovjetskih, madžar- skih, bolgarskih in vzhod- nonemških enot vkorakajo v Prago in v krvi zadušijo »praško pomlad« in idejo »socializma s človeškim obrazom«. Njenega tvorca Aleksandra Dubčka ter še nekatere člane centralnega komiteja aretirajo in prisi- lijo k odstopu. Leta 1977 so dr. Jan Po- točka, dr.Jiri Hajek in ^'^aclav Havel napisali pro- testni dokument »Listine 77«. Vzporedno Čehi orga- nizirajo »Civilni forum«, Slovaki pa »Družbo proti nasilju«. Razmere se konec leta 1988 ponovno zaostri- jo, končno pa 17. novembra 1989 po večdnevnih štu- dentskih demonstracijah komunistični režim razpa- de. Parlament ukine eno- partijski politični sistem, predsednik države postane Vaclav Havel, Aleksander Dubček predsednik zvezne skupščine, Vaclav Klaus pa začne radikalno posegati v hudo bolno gospodarstvo češke in slovaške federa- cije. Na tej prelomni točki, ko se ČSFR otrese sovjetskega tutorstva in zave stanja, ki ga je to pustilo za sabo, začnejo v ospredje prihaja- ti težnje Slovakov po vid- nejši vlogi v novi državi. Pobuda za preureditev države je prišla iz Bratisla- ve. Slovaki so se naveličali vloge manjšega in revnej- šega brata. Njihov voditelj Vladimir Mečiar je zahte- val konfederacijo. Čehi so jim ponudili fimkcionalno federacijo ali pa lastno dr- žavo. Slovaki, ki so spoz- nali, da jih v lastni državi čaka še vse kaj hujšega kot skupaj s Čehi, saj njihov izhodiščni položaj ni nič kaj privlačen za tuje inve- stitorje (delež zasebnega sektorja v nacionalnem produktu znaša le 4 odstot- ke, 12-odstotna nezaposle- nost, razvita le težka indu- strija itd.), so »odstopili« od svojih zahtev. Takrat pa so niti razdruževanja v svoje roke prevzeli Čehi. Njihov ministrski predsed- nik Vaclav Klaus postane »večji separatist« od same- ga Mečiarja. Mimo referen- duma »vsilijo« Slovakom državo in dvignejo roko od njihove nadaljnje usode. Sodeč po iskricah, ki se že netijo med Češko in Slo- vaško (delitvene bilance, zlasti oborožitvena) in obeh s tretjimi državami (Slovaške z Madžarsko za- radi 600 tisoč Madžarov, ki tam živijo, in spornega jezu hidroelektrarne Gabčikovo na Donavi, Češke pa s su- detskimi Nemci, saj so jih po drugi svetovni vojni kar tri milijone izgnali iz ČSSR, njihovo premoženje pa je pripadlo državi, ter Slezijci in Moravci, ki že terjajo večjo avtonomijo), utegne miroljuben razpad ČSSR evropski stabilnosti prinesti še precej težav. Bizjak ostaja direktor do 8. marca Sodišče združenega dela je ugotovilo, da dosedanji direktor Zdravilišča Dobr- na s petim februarjem ni bil razrešen s svoje funkci- je in da jo lahko opravlja še naprej. Na ponedeljkovi izredni seji delavskega sveta Zdra- vilišča pa so sprejeli sklep o imenovanju Vanje Strni- ša za vršilko dolžnosti di- rektorja najkasneje od 8. marca naprej, ko naj bi svoje dolžnosti prevzela za tri mesece. Vanja Strniša je v Zdravilišču na Dobrni vodja splošno kadrovske službe, delavski svet pa jo je za vršilko dolžnosti di- rektorja imenoval že s pe- tim februarjem, vendar je vprašanje, če je bil sklep pravilen, saj na ponedelj- kovi seji nihče ni znal toč- no povedati, kdaj se je Biz- jaku iztekel mandat. Vse- kakor pa se mu bo pred osmim marcem. Očitno Bizjak nima podpore pri članih delavskega sveta Zdravilišča. Na izredni seji so menili tudi to, da direk- torjev sklep o začasnem su- spenzu Vanje Strniša ni bil pravilen in so ga s tajnim glasovanjem tudi razvelja- vili. JANEZ VEDENIK ffoU kitajskemu zidu t. zaravko Tomac predstavil knjigo Za zaprtimi vrati Na Hr\'aškem gre še vedno spor jastrebov in golobov, ih, ki bi radi vse rešili ojno, ne glede na žrtve, in (tih, ki bi prišli do dogovorov t politični poti,« je med dru- b) čine. Odlok je osnova za zavaro- ^ije in iskanje načinov za- Ssnega urejanja vseh še ne- ^^jenih, a raziskanih, prav pa tudi neugotovljenih; •■obišč in grobov vojnih in po- ginih žrtev revolucije v celj- ' l^i občini. Izrecno sta določe- 1^ nedotakljivost grobišč in_^ varovanje s strani občinskih upravnih organov. V grobišča so dovoljeni le posegi pod stro- kovnim nadzorom za nadalj- nje raziskave oziroma potrdi- tev obstoja grobov, pri indivi- dualnih grobovih, kjer je po- kojnik znan, pa na izrecno že- ljo svojcev tudi prekop in pre- nos posmrtnih ostankov v dru- žinske grobove oziroma na urejena pokopališča. V celjski občini je doslej znanih 30 raziskanih in evi- dentiranih grobišč in grobov, največ žrtev pa je prav gotovo v grobišču na območju zdajš- njega odlagališča komunalnih odpadkov in dveh odlagališč industrijskih odpadkov celj- ske Cinkarne, kjer naj bi ure- dili Spominski park Teharje. V urejanje tega parka se je vključila tudi država Sloveni- ja, posebna vladna komisija pa je lani razpisala javni natečaj za pridobitev arhitekturnih rešitev in krajinske ureditve s postavitvijo spominskega objekta: kostnice. Rok za oddajo natečajnih del je potekel konec januarja. do konca tega meseca pa naj bi svoje delo opravila ocenjeval- na komisija, v kateri sta dva tudi dva Celjana: prelat Fride- rik Kolšek ter Andrej Malgaj iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Izbrane natečajne rešitve bodo v Celju ustrezno vgradili v program- ske zasnove za sanacijo in re- kultiviranje odlagališč ter ure- ditev Spominskega parka Te- harje. I. STAMEJČIČ Stališča Teharske komisije Takojšnjo obravnavo in sprejem odloka o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju občine Celje so na torkovi seji zahtevali tudi člani Teharske komisije in skupščinskemu predsedstvu predlagali, da od- lok u\Tsti že na dne\'ni red petkovega zasedanja. Ob tem so se še zavzeli, da v strokovni službi za komu- nalno gospodarstvo takoj zač- nejo raziskave na zemljišču, ki je predvideno kot možno novo odlagališče komunalnih od- padkov, ker poznavalci sumi- jo, da so tudi na tej lokaciji grobišča teharskih žrtev. Sprejem odloka so zahtevali tudi zato, ker Cinkarna Celje kljub temu, da je že od novem- bra 90 znano, da so na tem območju grobišča, odlaga trd- ne odpadke na - uradno vode- nem - svojem odlagališču od- padkov. Zdaj, po podatkih ko- misije, zakopavajo na tem ob- močju 200 kovinskih sodov z odpadki, ki so v podjetju na- stali po lanskem požaru v Gra- fiki. Člani komisije so menili, da gre za navadno spreneve- danje pristojnih organov z grobišči - Cinkarni je prigla- sitev del odobril celjski OSUPVO, soglasje pa je dobila tudi od republiške sanitarne inšpekcije - zato bodo zahteva- li odstranitev teh odpadkov. IS Ohraniti vrednost premoženja v začetku tega tedna so se sestali poslanci zbora združenega dela konjiške skupščine. Med drugim so govorili tudi o razme- rah v konjiškem gospodarst\'u in predvsem v podjetjih, ki so podpisala pogodbo z državnim skladom. Konjiški vladi so v zboru združenega dela naložili kar nekaj nalog. Vlada mora po njihovi oceni pripraviti program razreše- vanja presežnih delavcev, skupaj s strokovnimi službami pa naj se izvršni svet vključi v dogovarjanje z upniki. Poslanci so nadalje predlagali javni razpis, s pomočjo katerega bodo zbirali ideje za samozaposlovanje. V zboru združenega dela tudi priča- kujejo, da se bo konjiška vlada aktivno vključila v priprave na lastninsko preoblikovanje podjetij, predvsem naj bi s pomočjo strokovnih delavcev preprečila zniževanje vrednosti družbe- nega premoženja. Poslance v državnem zboru pa so v konjiškem zboru združenega dela zadolžili, da se zavzamejo za razbreme- nitev gospodarstva. IB DELO v središču dogajanj Št. 8 - 25. februar 1993 Namenoma nisem nič zamolčala v zadnjih dveh letih za okoli 411 odstotkov mani potniškega prometa pri Izletniku Celje - Krapina na svoje, v najem 34 lokalov - Letos 21 novih avtobusov Ana Jovanovič že več let trdno sedi v vodstvenem sedežu pretežno moškega kolektiva, zdaj 750-članskega Izletnika Celje. S pravo žensko trdoživostjo, nasmehom in voljo je doslej uspela ukrotiti vse viharje in viharčke, ki so objeli njo, njen delovni prostor ali kar celoten kolektiv. Dovolj je bilo razlogov za obisk in pogovor. Če je v njem vse, ne vemo. Slavnik v Kopru je zašel v velike težave, se lahko kaj podobnega zgodi tudi z Izletnikom, gospa Jova- novič? Ne, to pa ne. Mi se ne bomo znašli v nobenih škripcih, ker živimo od tistega, kar sami prigospoda- rimo. Mi si denarja ne izposojamo! Če nimamo sami dovolj, so pač plače manjše, tako da nobenemu ne dolgujemo nič. Zato je tudi vsaka primerjava s Slav- nikom slaba. Situacija ni rožnata, kako se ji prilagajate in jo obvladujete? Prilagajanje je naša imietnost! Zdaj stroške prila- gajamo prihodkom, ker obratno ne gre več. Prihodki so se zlasti v zadnjih dveh letih bistveno zmanjšali, ker se je zmanjšalo število potnikov za okoli 40 od- stotkov. Zelo malo se ljudje vozijo v medkrajevnem prometu, zelo je nazadoval turistični promet. Manj se vozijo tudi delavci, kar je razumljivo. Novi situaciji smo se začeli prilagajati že pred leti, bolj intenzivno pa pred dvema letoma. Prilagajamo pa se tako, da neuspešne enote vzamemo v analizo in se pogovori- mo, kako naprej. Lahko pride tudi do ukinitev. Raci- onaliziramo delovne naloge oziroma naše vozne rede in izboljšujemo organizacijo prevoza tako, da preveč prazne proge ukinjamo. To mnogim ni všeč, vendar drugače, žal, ne gre. V najem ste dali kar 34 loka- lov, med katerimi so pretežno gostinski. Oddali smo vse najmanjše lokale, ki so bili v družbenem sektorju več ali manj proble- matični. Zdaj zanje dobivamo najemnino, s katero pokriva- mo stroške naših postaj. Kdo je lahko postal najem- nik in kakšna je najenmina? Jo zmorejo vsi redno plačevati? Lokale smo dali v najem, ker so bili nerentabilni. Izvedli smo javni razpis, bodoči na- jemniki so se prijavili in se Leto 1992 bodo v Izletniku zaključili z ■ manjšo izgubo, vzrok pa je v velikem številu odpravnin v lanskem letu in zmanjšanju števila potnikov. Kritične so zlasti vse linije na »križu«, torej po Sloveniji. Kljub stroškom, ki so višji od dohodkov, jih zadržujejo. Lani so imeli veliko rednih in tudi predčasnih upokojitev, za kar so porabili okoli 40 milijonov tolarjev. z nami pogovorili. Izbrani so bili najboljši ponudniki. V ro- ku enega leta smo oddali v na- jem skoraj vse lokale na posta- jah. Najemnine so nekje od 15 do 20 mark za kvadratni me- ter, najvišje dosežejo 40 mark. Tisti, ki ne zmore plačevati najemnine, mora opustiti am- bicijo, da bi imel lokal. Boste dali še kaj v najem? Nekaj malega! Izpraznili bomo pisarne v pritličju naše- ga poslopja in jih oddali za poslovne prostore. Kaj pa pisarne? Za te ni toliko pomembno, kje so. Imeli ste enoto v Krapini, vozili ste v Zagreb. Našo enoto v Krapini smo pravočasno odklopili in je šla na svoje, saj je zdaj d.o.o. Za- poslenih je dvanajst delavcev in njihova družba je odkupila 35 avtobusov. Delajo samo- stojno in z njimi nimamo te- žav. V Zagreb pa ne vozimo več oziroma danes vozimo sa- mo še do slovensko - hrvaške meje. Program v letu 93? Pred dvema letoma smo imeli še 365 avtobusov, zdaj jih imamo 296. Zadnja leta smo letno kupili po deset avto- busov, letos pa jih namerava- mo 21, od tega 15 za medkra- jevni promet, štiri za mestnega in dva sodobna za izletništvo. Ta naložba nas bo stala okoli štiri milijone mark. 40 odstot- kov bo lastnih sredstev, ostalo pa bančni krediti po evropskih pogojih, ki so nekoliko ugod- nejši kot navadni. Lastninjenje? Računam, da bomo sredi le- ta postali delniška družba, v kateri bomo vključeni vsi za- posleni in vsi upokojenci s svojimi certifikati, za katere bomo odkupili deleže podjetja. Tako bomo postali praktično lastnik podjetja. Se bo promet še manjšal? Moja osebna ocena je, da se bo potniški promet letos Veliko je bilo pripomb na so- doben osebni avto znamke mercedes, gospa direktorica Ana Jovanovič pa odgovarja: »Smo velika firma in si takšen avto zaslužimo. Prejšnjega mercedesa smo imeli štirinajst let, tako dolgo bomo imeli tudi tega. Sicer pa se moji fantje vozijo s skromnimi avtomobi- li, sama pa zelo rada z avto- busom.« zmanjšal še za nadaljnjih 5 do 10 odstotkov, potem pa se mo- ra to ustaliti, saj bomo prešli na podatke iz leta 1975 tako po prevoženih kilometrih in številu avtobusov kot tudi pot- nikov. Manjše je tudi število potnikov v mestnem prometu, vendar ne tako izrazito kot na drugih področjih. Obvladujete veliko območje. Kje je trenutno najbolj kri- tično? Zaradi gospodarskega polo- žaja je najbolj kritično v Po- savju, kjer je veliko ljudi na čakanju, zato je naša dejav- nost ostala brez velikega kosa dohodka. Tam dosegamo slabe rezultate, vendar upamo v iz- boljšanje. Sorazmerno dobri rezultati so na Kozjanskem in v konjiški občini ter pri že omenjenem mestnem prometu v Celju. Kako pridete do denarja, da lahko uspešno gospodarite? Mesečni prihodki od prome- ta so trenutno okoli 150 mili- jonov tolarjev, od najemnin za lokale dobimo okoli 2,5 milijo- na. Nimamo nobenih drugih prihodkov. Veliko naredime v svojih delavnicah, saj vse vzdržujemo sami. Morate biti poseben strateg, da kot ženska obvladate pre- težno moški kolektiv? Moje mnenje je, da ni važno, kakšnega spola si,,ampak je pomembno, da obvladaš eko- nomiko in gospodarjenje. Me- ni je celo v veliko veselje, da delam v pretežno moškem ko- lektivu. Razumemo se, čeprav je kdaj kaj problematičnega. Z dobro voljo in spoštovanjem se da rešiti vsak problem. Jaz se v kolektivu v glavnem ne prepiram. Če je potrebno kaj povedati, povem lepo mimo. Nič ni tistega dvigovanja gla- su, kot je bila včasih navada, da je moral biti direktor hud, kot se je temu reklo.Pri nas se pogovarjamo čisto normalno in mislim, da uspešno. Iščejo ljudje pri vas pomoč? O dnevnih stvareh podjetja se pogovarjam s skupino tride- setih menedžerjev, ostali pa prihajajo k meni, ko imajo kakšen problem. Pri meni iš- čejo pomoč in nasvet. Poma- gam, če lahko. Disciplinska komisija? Dela stalno in sproti po pri- javah o prekrških. Pomagamo Vseh 34 lokalov so oddali po javnem razpisu, ki je bil ob- javljen v dnevnem časopisju, ker je po mnenju gospe Jova- novič to najbolj elegantno. Prednost so imeli njihovi de- lavci, zlasti iz gostinskih enot. Pogoja za najem lokala sta bi- la dva: ugodna finančna po- nudba in prevzem vseh do ta- krat tam zaposlenih, da niso podjetju ostali kot višek. »To je samo naša pomoč pri reše- vanju. Nihče ni ostal na cesti. V enem primeru je šlo za pred- časno upokojitev, nekaj zaple- tov je bilo v Laškem in Sloven- skih Konjicah. Sicer pa se je o vseh nejasnostih treba pogo- voriti ob podpisu najemne po- godbe, kajti takrat je čas za premislek. Mi kasneje stremi- mo samo za tem, da čim več iztržimo od najemnine,« je od- ločna gospa Jovanovič, ko po- jasnuje nekatere problemčke. si z lastno kontrolno službo in mnenji potnikov. Imate občutek, da ste mi po- vedali vse, ali ste kaj zamol- čali? Na tisto, kar ste me vprašali, sem odgovorila. Če bi me še vpraševali, bi še odgovarjala. Mislim pa, da nisem ničesar zamolčala namenoma. TONE VRABL Kovlntrade na Cešicem in Slovaškem Celjsko podjetje Kov| trade je poleg dveh pr« stavništev v bivši CS] konec lanskega in v zač« ku letošnjega leta odprlo podjetji v Pragi in Bratisl vi. Kovintrade je že v pi teklosti dosegal dobre i zultate na enotnem češk slovaškem tržišču, ustan vitev lastnih podjetij | pomeni še korak blij k češkim in slovaškim k pcem. Na tem tržišču se r so uveljavili čez noč, tei več so v tržne raziskave akvizicijo prodaje slove škega blaga vložili ok( 200 tisoč nemških mai Da gre za dobro naloži dokazujejo tudi prvi usp hi. Trenutno trži v Pragi Bratislavi okoli 40 slovei skih podjetij, prodaja ] izdelke 15 slovenskih pr izvajalcev. Vsem tistim p djetjem, ki želijo prodrt na češko in slovaško trži če, v Kovintrade Celje t v njihovih podjetjih v Pra in Bratislavi ponujajo str kovne tržne storitve ter p moč pri osvajanju tamkaj njega tržišča. Dopust namesto čakanla Zaradi manjšega po praševanja po premogu morali v velenjskem rudn ku poslati na začasno č kanje okoli 170 delavce Namesto takšnega ukr^ so v rudniku izbrali dii gačno pot - trenutne težai bodo reševali s kolektivn mi dopusti. Tako bodo d( lavci enajst dni kolektivni ga dopusta porabili v sp( mladanskih mesecih, del( ma ob petkih in del m« prvomajskimi prazniki. D ta način bodo Velenjači prilagodili proizvodni trenutnim potrebam na ti žišču. Črta diskretnosti tudi izven Celja Do konca februarja bod v Ljubljanski banki Sploi ni banki Celje d. d. uved črto diskretnosti tudi v el spoziturah izven Celja, i sicer v Žalcu, Slovenski Konjicah, Rogaški Slatin Šmarju pri Jelšah ter Šeni jurju. V Celju so po uvedi novosti že opravili anket med komitenti, črto dii kretnosti je podprlo kar 9 odstotkov anketirancev. Zadovoljni z rezultati Hmezad banka delnišk družba Žalec je ena od tre novo ustanovljenih poslov nih bank, ki so ustanovi]« ne skladno s slovenski' Zakonom o bankah in hra nilnicah ter z licenco Ban ke Slovenije. Čeprav je bil banka ustanovljena šel pred dobrega pol leta, s vse bolj uveljavlja v cel] skem ter slovenskem prfl štoru. Samo v štirih mes« cih se je število komitente - pravnih oseb - povečalo z polovico, poslovni rezults v prvih šestih mesecih p jim že omogoča izplačilo S odstotne dividende na valoriziran kapital. P" drobneje bodo poslovanj Banke Hmezad predstavi javnosti na jutrišnji tisko^ ni konferenci. ponudba in povpraševanje Ponudba: - Podjetje Elvelux d.o.o. iz Ljubljane nudi avtožarnice za vse vrste motornih vozil, projek- cijske in specijalne halogenske žarnice blagovnih znamk Elve- lux, Narva, DR, Fischer idr. In- formacije: tel. 061/192-103 in fax 061/571-247 (Marjan Japelj). - Steklarna Hrastnik nudi iz- delavo vseh vrst steklarskega orodja za IS stroje, ročne in av- tomatske preše, H-28 stroje ter orodje za ročno in polavtomat- sko izdelavo steklenih izdelkov. Informacije: tel. 0601/41-622 in fax 0601/42-418 (Avgust Fišnar). - Podjetje Gorica Prikolice d.o.o. iz Šempetra pri Gorici nudi špedicijske prikolice m pol- prikolice, cisterne prikolice in polprikolice ter kiper prikohce in polprikolice. Informacije: tel. 065/31-411 in fax 065/31-121 (Branko Guhč). - Tovarna kemičnih izdelkov in proizvodnja krede Srpenica d.o.o. nudi elastične tesnilne mase, lastoelastične tesnilne ma- se, plastične tesnilne mase, poU- uretansko peno, prednamaze, či- stila, dodatke za beton in malte, sanacijske malte, lepila za kera- mične ploščice, vodoodbojno zaščito gradbenih materijalov, dodatke za cementno industrijo, sikavite, glinaste golobe, gorsko kredo in univerzalni silikonski spray. Informacije: tel. 065/89- 610 in fax 065/89-686 (Robert Feregotto). - KOT - Tovarna kovinskega orodja Ljubljana-Šmartno nudi okovje za usnjeno galanterijo (nosilci, ključavnice, zaponke ipd.) ter okovje za čevljarsko in- dustrijo (zaponke, ričnice, okra- ski ipd.). Informacije: tel. 061/ 59-164 in fax 061/195-020 (Ehca Zupančič). - Podjetje Megras iz Ruš nudi montažo, vzdrževanje in peri- odične preglede naprav in elek- troinstalacij v požarno in eks- plozijsko ogroženih prostorih. Informacije: tel. 062/661-108 in fax 062/661-040 (Josip Ajd). - Podjetje Pen ta d. o. o. - Trgo- vina in svetovanje iz Ljubljane nudi mline za vse vrste uporabe v laboratorijih, v prehrambeni in drugi industriji, posamične mli- ne ali celotno tehnološko rešitev. Nudijo tudi možnost industrij- ske kooperacije. Informacije: tel. 061/131-012 (Fani Potočnik). Povpraševanje: - Podjetje HGI d.o.o. iz Idrije vabi vse zainteresirane posa- meznike in organizacije k različ- nim oblikam sovlaganja v obno- vitvena dela poslovno-turistič- nega objekta v centru Idrije. Funkcija zgradbe bo večnamen- ska - vhod v turistični del rudni- ka, restavracija v rudarskem sti- lu, poslovni prostori... Zgradba je eden pomembnejših delov stavbne kulturne dediščine in predstavlja enega najstarejših vhodov v rudnik v Evropi. V tu- ristične namene se že obnavlja zgornji del jame. Informacije: tel. 065/71-011 in fax 065/71- 082 (Tomaž Klemenčič). po čem so devize? Št. 8 - 25. februar 1993 H/letka Se na prepihu ^ira MUač-GlacomelU o reševanju Metke - Dviganje barke s pomočjo nekdanjega ^rektorja Tekstilne tovarne Preltold? M ga, ki bi z gotovostjo lahko povedal, kakšna bo usoda celjske Metke in blizu 400 njenih jyših delavcev. Pohvalno pa je, ker niso preprosto zaprli vrat, temveč se s tem podjetjem ^tečaju kar temeljito ukvarjajo vsi po vrsti: največji upniki, ki so analizo razmer zaupali oveku s 40-letno prakso v tekstilni industriji, ter stečajna upraviteljiea Petra Mljač- jacomelli. Ifiako to, da ste sprejeli vlogo stečajne Laviteljice v Metki in kako se lotevate fsla? I Verjetno je že splošno znano, da stečajni pravitelji ne padajo z neba. Vsak, ki pred- iga začetek stečajnega postopka, se znajde Ui pred problemom, koga angažirati za hvzem vloge stečajnega upravitelja. Mene [za stečajno upraviteljico Metke predlagal [publiški sklad, še preden je bil na sodišču jjdan predlog za začetek stečajnega po- [opka. Sodelovala sem tudi na seji uprav- bga odbora, kjer je bil podan predlog za Ivedbo stečajnega postopka. Razmere v tem jodjetju sem spremljala kakšna dva tedna pred uvedbo postopka, tako da razmere do- pj dobro poznam. Po izobrazbi sem diplo- mirana pravnica z dodatnim izobraževa- jem s področja računovodstva in revizije, iradi česar je to zame strokovni izziv. Po rugi strani menim, da se s pametno politi- 0 v Metki da še precej storiti. Stečaj Metke je marsikoga presenetil, od- ičitev je bila sprejeta zelo hitro. Menite, da b bili v tem primeru resnično izpolnjeni vsi togoji za uvedbo stečajnega postopka? 1 Ko sem bila na prvi seji upravnega odbo- b v Metki, je bivša direktorica povedala, da ^ Metka tri probleme. Ponavljam njeno tjavo: ti trije problemi so preteklost, seda- (jost in prihodnost. Preteklost je v glavnem oznana, gre za daljše obdobje, problemi so E kopičili, v zadnjem času so se razmere še iaostrile zaradi izgube jugoslovanskega tr- Tekdanjega direktorja Tekstilne tovarne Pre- lold je banka kot največji upnik angažirala, b ugotovi, kakšno je pravzaprav stanje v Met- S. Gre za človeka, ki ima 40-letne izkušnje r tekstilni industriji. In kaj pravi Ivan Žagar?: »V Metki sem praktično šele teden dni, zato bi bilo neodgovorno, če bi v tem trenutku dajal takšne dokončne ocene. Stvari bom temeljito pregledal, kaj bolj konkretnega pa bo znano marca. Idealno bi bilo, če bi podjetje uspeli revitalizirati. Lahko pa povem, da je Metka kar dobro opremljeno podjetje, poznam tek- Hilna podjetja, ki imajo precej slabšo opremo, vendarle nekako životarijo. fišča. S preusmeritvijo na zahodna tržišča, fi je v Metki sicer uspeta v rekordno krat- em času, so se pojavljali problemi zaradi fečaja. Skratka, v zadnjem času so se pro- blemi še kopičili, tako da so bili v tem po- Ijetju pogoji za začetek stečajnega postop- ^ izpolnjeni že zdavnaj. Dodatno je k temu prispevalo dejstvo, da Metka ni bila sposob- M plačevati obresti za najete kredite, pred- fsem dolg do Ljubljanske banke Splošne panke Celje se je nenehno povečeval. Znano le, da je bila Metka blokirana preko 600 dni, tudi tekočih obveznosti ni bilo mogoče po- ravnavati, tako da so dobavitelji z vseh •trani grozili z odklopi. Plače zaposlenih so iiile relativno redno izplačevane, ne sicer 'kladno s kolektivno pogodbo, to pa so uspevali s pomočjo žiro račvma Metkatexa. Problem sedanjosti je seveda stečaj in zago- tavljanje vsaj normalnega poslovanja. To bo povezano predvsem s s tem, koliko denarja bo priteklo na novo odprti žiro račiin. Zago- toviti je treba denar za ogrevanje, elektriko, pošto, takoj ko bo denar, pa želimo izplačati vsaj zajamčene plače za januar in polovico februarja. Kljub vsemu imate menda v Metki precej naročil, nova naročila so prihajala še potem, ko je bila sprejeta odločitev za stečaj. Kako boste izpolnili ta naročila? S temi naročili je tako: veliko naročnikov jih je želelo izkoristiti za pokrivanje svojih terjatev, ki so nastale že v preteklosti. Naro- čila so bila v veliki meri špekulativne nara- ve, da bi z blagom pokrivali terjatve iz pre- teklosti. Ne bomo pristajali na nikakršne kompenzacije, skušali bomo v čim krajšem času izterjati vse zapadle terjatve. Kar se tiče naročil na osnovi prej sklenjenih po- godb, pa vsega tistega, kar je možno odpe- ljati iz skladišča, pri čemer bodo plačilni pogoji zagotavljali poravnavo stroškov ter ohranjanje stečajne mase, tiste posle bomo v soglasju s stečajnim senatom izvedli do konca. Nekaj je stvari, za katere je potrebno nekaj dni dela, pri tem se bomo odločali na osnovi kalkulacij, ki bodo pokazale, koliko je smiselno in profitabilno zaključiti posel. Konkretno smo se pogovarjali, da bi v na- slednjih štirinajstih dneh delala šivalnica, ki bi z minimalnimi stroški zaključila pre- cejšen del poslov, normalno bi na tem delu potekala prodaja, za vse ostalo se bomo odločali na osnovi kalkulacij. Govori se o poslih z ministrstvom za obrambo, omenjajo se naročila iz ZDA. Ka- ko je s tem? Metka je v zadnjem času res precej delala za obrambo, ta posel zdai zaključujemo. Kar se tiče ostalih poslov, gre predvsem za kalkulacijo. Predvsem velja to za izvozne posle, kajti ravno na izvoznih poslih so bile kalkvilacije v škodo Metki. Delavce zanima predvsem njihova na- daljnja usoda. Trenutno so na zavodu, kako pa bo v prihodnje? Lahko ljudje še pričaku- jejo zaposlitev v Metki? Po zakonu je 15. februarja vsem delavcem v Metki prenehalo delovno razmerje, posto- poma bodo dvigovali delovne knjižice v ka- drovski službi Metke. Določeno število de- lavcev bo še naprej ostalo v podjetju za določen čas, dokler se posli ne zaključijo in dokler se ne opravi zaključni račun za lan- sko leto, potrebno je bilo opraviti inventure in treba je zadržati vsaj še nekaj časa fi- nančne službe zaradi izterjave ter normal- nega poteka finančnega dela. Kot sem že prej omenila, naj bi v tem tednu začela delati šivalnica. Na delo naj bi prišlo 22 delavk, delale naj bi še 4 delavke v enem delu proizvodnje, vse pa je odvisno od tega, katere posle bomo zaključevali. V tem pri- meru bomo ljudi poklicali, da se zaposlijo s pogodbo o delu in posle dokončajo. To velja predvsem za februar. Prvi marec pa naj bi bil prelomni datiim, v kolikor bodo analize pokazale, da je smotrno nadaljevati proizvodnjo v določenem obsegu. Računa- mo, da bi v okviru Metkatexa ali pa novo ustanovljene firme nadaljevali del proiz- vodnje. Kakšna naj bi bila ta nova firma in koliko ljudi bi lahko dobilo delo? V okviru Metke v stečaju je možno nada- ljevati proizvodnjo samo v ožjem obsegu. V sodelovanju z Ljubljansko banko Splošno banko Celje ter Jugotekstilom kot dvema največjima upnikoma se pripravljajo anali- ze. V okviru Metkatexa ali nekega novega podjetja bi po vsej verjetfhosti zaposlili ljudi na začetku za določen čas, če se bo projekt izkazal za uspešnega, pa bi sklenili pogodbe za nedoločen čas. Težko je napovedati, koli- ko ljudi bi se lahko zaposlilo. Dokler niso Niko Kač, direktor Ljubljanske banke Splošne banke Celje d.d.: »Stališče banke kot največje- ga upnika do reševanja razmer v Metki bo odvisno od tega, kaj bodo pokazale analize. Če se bo pokazalo, da je v tem podjetju zdravo jedro, potem bomo prav gotovo sodelovali pri reševanju razmer.« narejene analize, ni mogoče govoriti o šte- vilkah. Kaj pa delavci, ki bodo ostali na zavodu za zaposlovanje, lahko pričakujejo kakšno odpravnino? Glede odpravnin je v tem trenutku težko reči kaj konkretnega. Izplačati želimo vsaj plačo za januar in del februarja, nadomesti- lo pa bodo prejemali z zavoda za zaposlova- nje. Žal so ti zneski relativno nizki, glede na to, da je v Celju precej podjetij, ki še niso v stečaju, pa ljudje po ti;i, štiri mesece ne dobivajo plač, bo to že kar velik uspeh. Kako se dogovarjate z Ljubljansko banko Splošno banko Celje kot največjim upni- kom? Imajo bančnild kaj razumevanja za to, da se v Metki organizira nadaljnja proiz- vodnja? Banka je sama angažirala človeka za so- delovanje pri analizah, ki naj bi bile osnova za odločitev o nadaljevanju proizvodnje. Banka je torej pokazala interes, verjetno bo tudi pobudnik za ustanovitev upniškega od- bora. Menim, da je predvsem angažiranje človeka, ki usklajuje in pripravlja analize, velik korak naprej pri reševanju razmer v Metki. Je skrivnost, kdo vodi te projekte? S strani Ljubljanske banke je bil angaži- ran Ivan Žagar, bivši direktor Tekstilne to- varne Prebold. Osebno ga nisem poznala, po prvih stikih pa menim, da aktivno sodeluje in da je tudi v njegovem interesu, da se proizvodnja nadaljuje. Ivan Žagar je bil v podjetju, ogledal si je proizvodnjo in pri- čakujem, da bo več stvari znanih v tem tednu, ko naj bi se sestali skupaj z bančniki ter predstavniki .Tugotekstila. Menite, da se Metka lahko ohrani kot celota, ali morda razmišljate o razprodaji podjetja po posameznih delih? Se morda kaj dogovarjate z zasebnikom, ki že ima v naje- mu del prostorov v Metki? Zasebno podjetje Impuls oziroma njegov predstavnik, ki že ima v najemu del prosto- Čeprav je Metka v stečaju in 400 delavcev na zavodu za zaposlovanje, pa se lahko pohvalijo z nagrado Inovator leta. Na pravkar končanem sejmu mode v Ljubljani so nagrado Inovator leta v tekstilni industriji za leto 1992 podelili Dominiku Fajdigi za predelavo previjalnega stroja Autoconer typ GKU 138 firme Schlaf- horst, s katero je brez stroškov preuredil ob- stoječe stroje. Novi bi po predračunu stali 107.400 nemških mark. rov, se je z nami pogovarjal. Doslej smo dobro sodelovali, v kolikor bi prišlo do pro- daje posameznih delov, je interesent, ven- dar je vse odvisno od tega, kako se bo odvi- jal stečajni postopek. V tem trenutku se niti slučajno ne pogovarjamo o odprodaji posa- meznih sredstev ali delov podjetja. Kot stečajna upraviteljiea najbrž ne poz- nate podrobno stvari iz preteklosti, med de- lavci pa je vse glasneje slišati očitke, da je glavni krivec za stečaj Metke nekdanji di- rektor Stane Mele, ki naj bi bil tudi v ozadju vseh teh dogajanj v Metki? Nimam občutka, da bi gospod Mele stal za vsemi temi zadevami, sama ga niti ne poznam. Obveščena sem bila, da je v času, ko je trajal ukrep družbenega varstva, bil vodilni človek Metke. Še pred uvedbo ste- čajnega postopka sem imela razgovor s sku- pino delavcev, ki so me spraševali, koliko je mogoče ugotavljati odgovornost gospoda Meleta za nazaj. Sama stvari iz preteklih časov ne poznam, vem le, da je bila v tistem času podpisana hipotekama izjava oziroma pogodba za zavarovanje kreditov Ljubljan- ske banke. Banka je seveda imela pravico do zavarovanja kreditov, v tem primeru je bila to pač hipoteka. Kaj je bilo konkretno storjenega v tistem času pri posameznih po- slih, tega pa zaenkrat še nisem ugotavljala, ker bi bilo treba vsak posamezen sklenjeni posel in sprejeti ukrep pregledati. Vsak stečajni upravitelj, ki se loteva reše- vanja razmer v nekem podjetju, najbrž ima pred seboj določene cilje. Kaj je po vaši oceniti možno storiti v primeru Metke? Sama bi bila najbolj vesela, če bi se uspeli dogovoriti, da en del proizvodnje v okviru nove firme začne poslovati, in to uspešno. Istočasno bi poskušali stečajni postopek speljati do konca in doseči pogoje za skleni- tev prisilne poravnave v stečajnem postop- ku, kar bi bila najlepša rešitev celotnega problema. IRENA BAŠA Sejem Moda 93 Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ^ v soboto zaprli sejem Moda jesen-zima 93/94. 193 razstavljalcev iz Slovenije in tuji- i ^Je predstavljalo izdelke, ki bodo modni pri- i ^^jo jesen in zimo. S celjskega območja je sodelovalo 10 delov- nih organizacij in zasebnika. Na sliki: del po- gleda na razstavni prostor Polzele, tovarne no- gavic. T. TAVČAR Preživeli bodo najboljši s 60 milijoni mark obvez- nic in okoli 15 milijoni mark blagajniških zapisov so v štorski železarni pokrili iz- gubo za leto 1991, nejasno je pokrivanje izgub za lansko leto, prav tako še ni znano, kateri deli proizvodnje bodo ostali pri življenju. To je med drugim povedal Boris Marolt na torkovi tiskovni konfe- renci v štorski železarni. Po sprejemu in izvajanju zakona o sanaciji slovenskih železarn prihaja na posa- meznih lokacijah in v siste- mu slovenskih železarn do precejšnjih sprememb v po- slovanju, organizaciji in na kadrovskem področju. Slo- venske železarne so po pr- vem januarju organizirane kot koncem, skupne so fi- nance, razvoj, marketing in kadrovska politika, podjetja pa se delijo po programih in sicer na strojegradnjo in U- varstvo ter metalurgijo. Di- rektorji slovenskih železam, ki so bili na posameznih lo- kacijah, po novem prevze- majo posamezne programe, Boris Marolt je zdaj direktor programa za področje stroje- gradnje in livarstva. V vseh družbah slovenskih železam so računi deblokirani, odpr- to je še pokrivanje izgub za lansko leto. Prav tako ostaja odprto vprašanje kreditira- nja tekoče proizvodnje, za kar so predvidena obratna sredstva na osnovi garancije republike. Gre za kredite v višini 72 milijonov mark za vsa podjetja slovenskih žele- zam, ki bodo razdeljena le med tista podjetja, ki bodo imela dobre programe in ki bodo sklepala posle. Tudi v Storah so vse dmž- be deblokirane, kar ne po- meni, da bodo takšne tudi ostale, vse bo odvisno od po- krivanja izgub za lansko le- to. Na začasnem čakanju je v Štorah 290 delavcev, naj- več težav pa imajo trenutno v Livami. Proizvodnjo so pred dnevi ustavili oziroma poteka le občasno, Livama pa je tudi edina dmžba, kjer v začetku tedna še niso vede- li, ali bodo delavcem sploh lahko izplačali plače. Zaradi tega je bilo slišati napovedi o morebitnem štrajku. IB Št. 8 - 25. februar 1993 številke proti željam Letošnja generacUa osmošolcev ustreza številu razpisanih učnih mest v sreilnjih šolah - Želje In namere za šolanje mlatlih pa se razlikujejo oiJ ponujenih programov v osmih občinah celjskega območja letos zaključuje osnovnošolsko šola- nje 4 tisoč 583 učencev, razpisanih prostih učnih mest v srednjih šolah naše regije pa je 4 tisoč 220. Številčno \'zeto bi se lahko letos razpisana učna mesta brez večjih težav »pokrila« z generacijo osmošolcev - a realno vse- eno ne bo tako, saj bodo težave z izbi- ro (in sprejemom v željeno šolo) spet imela predvsem dekleta, ki si bodo izbrale šolanje za poklice obrtno-sto- ritvenih dejavnosti. Konec tedna, v petek in soboto, 26. in 27. februarja, bosta na vseh srednjih šolah informativna dneva, ki ju bodo osmošolci lahko izrabili zato, da zberejo čim več informacij o izbra- ni šoli. Že prejšnji teden pa so vsi osnovnošolci, ki letos zaključujejo s šolanjem, prejeli objave ministrstva za šolstvo in šport, kjer so ob razpisu za vpis v prve letnike srednjega izo- braževanja zbrani še podatki o mož- nostih za sprejem v dijaške domove in razpis za vpis v izobraževalne progra- me ljudskih univerz. Sicer pa bo na izbrano srednjo šolo treba poslati prijavo za vpis — tudi letos samo 1 — do 15. marca, v času med 15. marcem in 15. aprilom pa bo mo- goč prenos prijave na katero koli šolo. Po tem roku vse do 6. julija ne bo več mogoče prenašati prijave za vpis niti v tiste šole, kjer bodo še prosta učna mesta. Novost letošnjega vpisa v sred- nje šole je še to, da šole lahko letos razpišejo tudi le en sam oddelek izo- bražavanja za posamezen poklic, pre- cej drugače kot zadnja leta pa bo po- tekal tudi preizkus znanja za učence, ki si bodo izbrali šole s preveč prijav- ljenimi in bodo vodstva zato zaprosila za omejitev vpisa. Še vedno ostajajo nespremenjeni načini za ugotavljanje Zaradi velikega zanimanja osmošol- cev in omejenih prostorskih možnosti pripravljajo na Srednji frizerski, tek- stilni, strojni in prometni šoli v Celju informativni dan v petek, 26. febniar- ja, za pomožne šivilje, tekstilce in tek- stilne tehnike ob 8. uri, za frizerje ob 9,30. uri ter za mehanike vozil in voz- nih sredstev ter prometne tehnike ob 11. uri. Popoldne ob 15. uri in nasled- nji dan ob 9. uri bodo učenci lahko dobili informacije za vse programe istočasno. razultatov preizkusa — polovico točk prinaša splošni učni useh od 5. do 8. razreda ter ocene slovenščine, ma- tematike in tujega jezika v tem času, drugo polovico rezultati preizkusa, dodatnih 10 točk pa si prislužijo učen- ci, ki so osvojili Vegovo ali Cankarje- vo priznanje. Vse šole, ki bodo prisiljene omejiti vpis v prve letnike, bodo učence o tem obvestile do 3. maja, osmošolci pa bo- do v svojih šolah opravljali preizkuse znanja prvič 2. in 3.junija, če bodo Osmošolci bodo morali pred izbiro ne- katerih poklicev opraviti tudi preiz- kus nadarjenosti oziroma ročnih spretnosti. Za šole na Celjskem bo ur- nik teh preizkusov naslednji: — Srednja tehniška šola za poklic zlatar-filigranist v petek, 9. aprila, ob 9. uri, — Srednja šola za gostinstvo in turi- zem za poklice kuhar, natakar in go- stinski tehnik v soboto, 3. aprila, ob 9. uri, — Gimnazija Center za program predšolske vzgoje bo preizkus posluha ob informativnih dneh (26. in 27. fe- bruar), prav tako pa tudi v torek, 6. aprila, in v četrtek, 8. aprila, ob 9. uri, — Srednja frizerska, tekstilna, stroj- na in. prometna šola za poklic frizer v sredo, 7. aprila, ob 9. uri, — Steklarska šola Rogaška Slatina za steklarske poklice v petek, 9. aprila, ob 9. uri. presodili, da so se slabo odrezali, pa bodo letos imeli še možnost poprav- ljanja. Rok, do katerega morajo vsi učenci vedeti, ali so sprejeti v željeno šolo, letos poteče med 6. in 8. julijem, po tem času pa bo spet mogoč prenos vpisnih prijav v šole, kjer bodo še pro- sta mesta. Razmerje želja oziroma poklicnih namer letošnje generacije osmošolcev je 45:55 odstotkov v korist štiri-in petletnih srednjih šol, kar dobro ustreza tudi mreži srednjih šol, saj od nje odstopa le za 3 odstotke. Na Celj- skem se bo v gimnazijske programe lahko vpisalo 17 odstotkov osmošol- V času informativnih dnevov bodo učenci in starši dokončno obveščeni o tem, ali morajo imeti učenci, ki se želijo šolati za poklic frizerja, sklenje- ne učne pogodbe z obrtniki. Zaenkrat je namreč znano le to, da so učne po- godbe zaradi precejšnjega obsega prakse zaželjene, če bo sklenitev takš- ne pogodbe tudi pogoj za vpis, pa bo jasno konec tedna. cev, kar je za 5 odstotkov manj kot v Ljubljani in za 2 več kot v Mariboru. Največji problem letošnjega vpisa v srednje šole pa na Celjskem ostaja premalo učnih programov in razpisa- nih učnih mest za dekleta, ki se odlo- čajo za poklice obrtno-storitvenih de- javnosti. Na kratko: mreža srednjih šol letos ponuja več, a glede poklicnih namer je vendarle še preveč zožena in omejena možnost izbora. IVANA STAMEJČIČ Omajan sloves Kaj je narobe v zaravlllšču Rogaška Slatina - Strah tjelavcev komentira Mirko Ivanuš, ki mu nI vseeno Večino delavcev v Zdravilišču Rogaška Sla- tina jezi molk tistih, ki bi jim po njihovem trdnem prepričanju morali pr\'i pojasniti, kaj se v Zdravilišču in z Zdraviliščem zadnje čase dogaja, kakšna usoda mu je namenjena in kje bo v tej usodi mesto posameznega delavca. V vodstvo nimajo več zaupanja, zlasti ne, od- kar je le-to v navezi s svetovalno firmo Revital z Igorjem Trillerjem na čelu, ki naj bi se pojav- ljal že kar v vlogi stečajnega upravitelja. Med delavci se vse bolj širijo tudi govorice, da gre za poceni in nepremišljeno razprodajo Zdravi- lišča in za načrte divjega lastninjenja, ko bodo pogačo rezali le tisti, ki jim ne pripada, delavci pa bodo ostali praznih rok ali pa celo brez dela. Pred kratkim se je oglasil tudi zdraviliški sindikat. Ta od upravnega odbora holdinga zahteva prekinitev vseh pogodb s svetovalni- ma firmama Revital in Iteo. Gospodu Trillerju sindikat ne daje zaupnice in zahteva, da se mu odvzamejo vsa dana pooblastila s strani sindi- kata za sistem podjetij Zdravilišče Rogaška. Od dosedanjih vodilnih delavcev pa izvršilni odbor sindikata zahteva, da izpeljejo sanacijo podjetja sami, če to niso sposobni narediti, pa naj se umaknejo s položajev. Mirko Ivanuš: »Smo zdraviliški delavci res ta- ko malo vredni?« Koliko so vsi ti strahovi med delavci upravičeni in na čem sploh temelji njihova bojazen pred razprodajo Zdravilišča? O tem smo se pogovarjali z Mirkom Ivanušem, predsed- nikom skupščine ZHT in po- slovodjem restavracije Belle- vue, enega od elitnih zdravili- ških gostinskih objektov. Ste delavci res tako slabo obveščeni o vsem, kar se z Zdraviliščem ta čas dogaja in ali niso strahovi preuranjeni ter neosnovani? Ravno zato, ker nam nihče noče nič povedati, smo zaskrb- ljeni. O težavah smo lahko iz- vedeli največ iz časopisja. Kar naenkrat se je pri nas pojavil gospod Triller in nihče nam ni še do danes konkretno pove- dal, kaj ta človek oziroma nje- gova firma pri nas počne. In- formacije sežejo samo do vo- dilnih in vodstvenih delavcev, za nas pa je vse zavito v meglo. Zato smo prepuščeni govori- cam in ugibanjem, kakšno usodo nam je namenil gospod Triller. Ne razumem, zakaj na- enkrat tolikšno nezaupanje do nas. Če so nam vodilni v prete- klosti zaupali, ne vem, zakaj nam ne zaupajo še danes. Nih- če ne ve, kakšen je zdajšnji fi- nančni položaj Zdravilišča, ne vemo, koliko je danes Zdravi- lišče sploh vredno, koliko je denarja v delnicah, koliko je tekočih dolgov. Govori se, da je teh dolgov za okoli 30 mili- jonov mark. Če je res tako, to pomeni, da je Zdravilišče že prodano in da za nas delavce ni ostalo nič. Naj ima nekdo od vodilnih toliko moškega pogu- ma, da nam brez ovinkarjenja in besedičenja pove, kako in koliko je že prodanega in koli- ko je ostalo za tiste delavce, ki so desetletja Rogaško gradili in živeli z njo. Vi se na gostinstvo dobro spoznate, saj že petnajst let vodite restavracijo Belle\'ue, pred tem pa ste se dvanajst let urili in pilili v tujini. V teh petnajstih letih ste spremljali in tudi sokrojili razvoj Zdravi- lišča. Kaj je po vašem mnenju pripeljalo Zdravilišče v seda- nje negotove vode? Najprej moram povedati, da sem se v Rogaško vrnil iz tuji- ne zato, ker jo imam rad in ker sem hotel dati od sebe vse ti- sto, česar sem se v tujini na- učil. Vsekakor so za sedanje stanje krive preveč ambicioz- ne investicije v hotele, sanato- rije, konjušnice, športne hale in podobno. Namesto, da bi se jih lotevali postopoma, so jih hoteli uresničiti kar vse naen- krat. Nekatere od teh investi- cij bi morale biti uresničene že lani, pa kar vse po vrsti stojijo, nič se ne premakne, rastejo sa- mo stroški in dolgovi. Raču- nalniški center razvijajo že šest let, aparati, ki ves ta čas čakajo na priključitev, pa so danes že zastareli. Lotili so se ogromne investicije v golf igrišče v Jelšingradu, pa nas delavce zdaj zanima vsaj to, kakšni denarji gredo vsako le- to za najemnino tega zemljiš- ča. Ker menimo, da gre za zgrešeno investicijo, nas tudi zanima, kdo bo za takšno tudi odgovarjal. Ob vsem tem pa imamo občutek, da bomo krat- ko potegnili edinole delavci. Tisti, ki se na svoje delo dobro spoznamo, naenkrat nismo več dobri. Vam grozijo z odpustom? Direktno ne. Kot vodja ene od profitnih enot, torej Belle- vuea, bi pričakoval, da mi bo- de vodilni zaupali kompletno vodenje lokala, torej tudi fi- nančno. Tako pa dobivam vsak mesec z vrha nek plan, iz katerega se jasno vidi', da ni nikogar zanimalo, kaj ta plan v resnici pomeni. Nihče me ne vpraša o možnostih uresniči- tve, o realnostih plana. Ti lju- dje na vrhu imajo še vedno v glavah plansko politiko, Kardeljevo šolo, saj niso nikoli poskusili, kako se v gostinstvu in turizmu zares dela. Če gosta ni, jaz ne morem biti tisti Kri- stus, ki bo gosta ustvaril. In tako ti na koncu vsakega me- seca sporočijo, da plana nisi ustvaril, ker ga pač na nereal- nih osnovah ni bilo mogoče doseči. Sprašujem se, kaj se za tem skriva. Žalostno je, da ti naši vodilni niso znali nikoli izkoristiti delavčevih potenci- alov, torej tistega, kar vsak na svojem področju znamo in kar obvladamo. Vsakdo, ki je pri- šel v Zdravilišče od drugod, je bil vedno pametnejši od nas, ki smo v gostinstvu dolga deset- letja delali in z njim živeli. V profitni enoti Gostinstvo, kamor sodijo restavracije Son- ce, Bellevue in Pošta, smo na- enkrat dobili direktorja, za katerega res ne vemo, kaj bo delal. Vodilnih in vodstvenih delavcev je vse več in vse manj je takšnih, ki se na gostinstvo in turizem zares spoznajo, ob tem pa posamezne vodje pro- fitnih centrov premeščajo na nižja delovna mesta. Ampak delavcev je strah množičnega odpuščanja... Zdaj nam govorijo, da od- puščanj ne bo in da so le za- časni tehnološki viški, ki jih bo treba v nadaljnjem razvoju Zdravilišča smotrno razpore- jati. Ve pa se, da so ponekod že obstajali tovrstni spiski, le da so jih še pravočasno umaknili. Vi trdite, da se v tej situaciji ne borite za kakršne koli last- ne interese, ampak zgolj za bivše in sedanje, delavce, tiste, ki so zdravilišče desetletja ustvarjali in mu z odrekanji ter trdim delom in znanjem ukrojili sedanji svetovni slo- ves. Na kakšen način boste branili njihove interese in pra- vice? Res se ne borim zase. Velik del delavcev Zdravilišča je iz Rogaške Slatine in njene oko- lice in ogromno je družin, celih generacij, ki so povezane z usodo ter razvojem našega zdravilišča. Zato jim ni vse- eno, kaj se z Zdraviliščem da- nes dogaja. Zato kot podpisnik emisije delnic hočem izvedeti, kaj vse se je s temi delnicami naredilo, kolikšna je vrednost prodanih delnic in za kaj vse so bile porabljene ter koliko jih je sploh še ostalo za delav- ce. Hočem dobiti točne, kon- kretne, neovinkarske podatke o razprodaji delnic Rogaške, torej o tem, koliko bodo dobili tisti, ki so to našo pogačo na- redili, in koliko si bodo vzeli oni, ki z njo nimajo nič ali pa zelo malo skupnega. Če bi bili ti naši vodilni, z direktorjem na čelu, pravi, potem bi se mo- rali v prvi vrsti boriti za tiste delavce, ki so to naše zdravi- lišče ustvarjali. Kakšne so po vsem tem, kar ugotavljate, vaše napovedi za prihodnost Zdravilišča v Ro- gaški Slatini? Po moji oceni smo že raz- prodani. To pa ne pomeni, da razvoj ne bo šel naprej. Gre le za vprašanje bodočih lastni- kov. To pa so posamezniki, ki so prišli v Rogaško samo po profit. Bi lahko prišlo ob večanju nezadovoljstva in negotovosti tudi do štrajka? Štrajk bi bil za naše zdravi- lišče pogreb. Tega se naši lju- dje predobro zavedajo. Dobro vedo, kako dolgo se je treba boriti za gosta in ugled in kako malo je dovolj, da se vse v hipu poruši. Kaže, da se edino ne- kateri ne zavedajo, kako zelo občutljiva stvar je turizem. MARJELA AGREŽ Kučanova pastirska palica za papeža VATIKAN, 20.februai (Večer) - Predsednik Ren blike Slovenije Milan čan se je sestal s pogla\^ jem rimsko-katoliške ce keve Janezom Pavlom ; Papež in Kučan sta najpi imela več kot polurni ose ni pogovor, potem pa je p pež v vatikanski knjižni sprejel še druge člane na delegacije, med drugi Kučanovo soprogo Štefk zunanjega ministra Lojze Peterleta s soprogo, slovei skega veleposlanika p Svetem sedežu dr. Štefai Faleža in svetovalca v zi nanjem ministrstvu Pet: Toša. Papež je izrazil ves Ije ob obisku, pa ne le zat ker gre za prvi obisk prei sednika svobodne in neo( visne države Sloveni v Vatikanu, ampak tudi z; to, ker obisk potrjuje stan davne vezi večine Slovei cev s katoliško cerkvij Slovenski predsednik papežu izrazil globo! spoštovanje do njegovej dela in prizadevanja, da I med ljudmi zavladala ra in blaginja ter poudaril, ii, dohiti pa jih morilec, znan kot Anglež Bob (R. Harris), in kasneje tudi šerif BiH Daggett. Njihove usode se začnejo prepletati in priča smo dokončni razrešitvi nekega prija- teljstva - še več, dogodki obnovijo staro naravo W. Munnyja in ga pretvorijo v ubijalca, kakršen je nekoč že bil. Film izpričuje vso nesentimen- talno starost ameriškega zahoda ter, obdan z elementarnim pogle- dom na življenje, razodeva člove- ške značaje, katerih usoda je od- visna od dogodkov izven člove- škega nadzora. Film je odsev dru- gačnega, že kar revizionističnega pogleda na heroje in legende ne- kega časa. VZEMITE USODO V SVOJE ROKE Trgovanje je lahko najkrajša pot do uspeha, če si zagotovite širok asortiman blaga pod ugodnimi nabavnimi pogoji in če vam prekaljen trgovec prenese svoje izkušnje. JEKLOTEHNA, trgovina z bogato tradicijo in široko ponudbo blaga (od tehničnega blaga do blaga široke potrošnje - med drugim znane športne konfekcije Kappa), vam ponuja sodelovanje po sistemu FRANCHISINGA Če imate primeren lokal na ugodni lokaciji (v Ljubljani ali Celju), izkušnje v podjetništvu in željo po uspehu, potem nam pošljite vašo ponudbo do 1, marca 1993 na naslov: JEKLOTEHNA dLd. ga. Almira Drnovšek Trz(Mska c. 85, 62000 Maribor m.: (062) 302-970, fax: (062) 304-687 št. 8 - 25. februar 1993 v Štorah skrbijo za napredek v krajevni skupnosti Štore je v minulem letu prizadevno vodstvo krajevne skupnosti postorilo kopico stvari po- membnih za kraj. Tudi letos jih čaka vrsta obveznosti, re- alizacija pa je odvisna od de- narja, ki bo na voljo. V Štorah so krajani dolgo čakali na telefonske priključ- ke, nova telefonska centrala pa je omogočila, da jim je na voljo tisoč priključkov. Od teh so jih 350 že razdelili med kra- jane, ostali pa še čakajo na no- ve naročnike. V zadnjih dveh letih so v za- selkih v krajevni skupnosti Štore asfaltirali okoli tri kilo- metre cest, letos pa namerava- jo asfaltirati še dodaten kilo- meter. Obenem bodo postavili pločnik, v dolžini pol kilome- tra, v smeri Štor proti Šentjur- ju. Že jeseni bodo pričeli gra- diti nadvoz na Lipo, predvide- na pa je tudi gradnja bencin- skega servisa. Urejajo tudi javno razsvetljavo, tako so na Lipi postaviU več deset uličnih svetilk, v nekaterih drugih za- selkih pa bodo to še storili. V krajevni skupnosti Štore so zgradili mehki jez na Opoki, javni vodovod v zaselku Pro- žinska vas-Moste, vodovodno zajetje v Šentjanžu ter delno regulirali Voglajno v spodnjih Štorah. Precej dela na tem po- dročju jih čaka še letos. Tako nameravajo očistiti strugo Vo- glajne od Opoke do Prožtnske vasi, da bi ob nalivih prepreči- li poplave, letos pa naj bi ure- dili tudi vodovod v zaselku Draga, kamor so morali poleti, v sušnem obdobju, vodo dova- žati. V Laški vasi bodo morali urediti tudi električno nape- tost, saj krajani pogosto ne morejo uporabljati pralnih strojev in gledati televizije. Tudi v krajevni skupnosti Štore so razmišljali o preime- novanjih nekaterih krajev. Ta- ko so izpeljali referendum za preimenovanje Kompol v Šentlovrenc, vendar zaradi slabe udeležbe krajanov le-ta ni uspel. So pa preoštevilčili Kompole in Laško vas. V Kompolah bodo letos zgra- dili novo mrliško vežico. V Štorah si prizadevajo tudi za čistejše okolje, zato so orga- nizirali odvoz smeti v zaselkih, kjer do sedaj to ni bilo urejeno. Krajani so izrazili željo, kra- jevna skupnost pa jo bo posre- dovala pristojnim, po plinifi- kaciji Štor, čeprav se zaveda- jo, da bodo to morali zapisati v dolgoročne načrte. V kraju, ki ga navzven v glavnem poznamo po žele- zarstvu, zanapisati< v sliki, kar je vsekakor izjemen podvig. Hčerka Travica doda še ne- kaj biserov iz očetovega življe- nja: »Bil je družaben človek, ki je ustvarjal takorekoč skoraj do smrti, saj so zadnja dela nastala še leta 1983, 84... Med svojim obiskom v Laškem se je zadrževal pri Melanškovih, v Celju je obiskal Moškonovo in napravil štiri monotopije in lesoreze. Rad je imel družino in umetnost«. Edinstvena spominsica icnjiga Travica Grešak nam ob kon- cu obiska pokaže še spomin- sko knjigo, ki ji skoraj zagoto- vo ni primere, vsaj ne v sloven- skem prostoru. Knjiga je pre- cej debela, trdo vezana, s pre- prostim napisom »Spomini - Travica Maleš - Ljubljana 1944«. To je bilo leto, ko je ta posebna spominska knjiga za- čela nastajati: »Oče me je imel zelo rad in prišel je na idejo, da mi uredi zanimivo spominsko knjigo, v kateri je zdaj okoli 160 origi- nalnih podpisov mnogih naj- večjih slovenskih slikarjev, pesnikov tn pisateljev. Slikarji so obvezno še kaj narisali in dopisali, pesniki so dodali ori- ginalne verze, skladatelj Pri- Misel Mihe Maleša: »Vsaka ve- lika umetnost ima več obrazov in vsaka doba vidi drug obraz. Čim izrazitejše je umetnikovo notranje bogastvo, tem širši je njegov svet ustvarjanja. Čim glasnejša je pesem, tem jasnej- ši je njen odmev.« mož Ramovš je narisal note. To zanimivo knjigo bi rada ne- kako uredila, jo dopolnila s kakšnimi teksti o avtorjih in jo v posebni knjižni obliki iz- dala. Žal mi je, da imam to zanimivost samo jaz«. Na prvo stran spominske knjige je oče Miha narisal svoj avtoportret s podpisom, na drugem listu pa je avtoportret botra, kiparja Goršeta, ki je pred leti tudi napravil novo upodobitev križevega pota v celjski opatij ski cerkvi sv. Daniela. Oton Župančič je 9. marca 1945 zapisal: »Prečudo božje, mavrica! Kdo te z neba sname? Drobna, ponižna travica te v rosno kapljico ujame.« Potem sledijo podpisi in ski- ce Vlada Lamuta, Zajca (avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani), Staneta Kregar- ja, Zorana Mušiča, Marija Preglja, Rika Debeljaka, Seve- rina Salija in tudi Frana Šale- škega Finžgarja, ki je 15. maja 1946 zapisal: »Pojdi pogumno skozi živ- ljenje! Po poti te spremljaj: Prva ljubezen - Bog Druga ljubezen - mati in očka Tretja ljubezen - naša sloven- ska zemlja Četrta ljubezen - naš narod. To naj krepko veže tvoje neu- trudno delo in poštenost« Med 160 spominskimi misli- mi, ki jih je za Travico zbral Miha Maleš od svojih prijate- ljev, zasledimo tudi misli Bratka Krefta, Božidarja Jak- ca, Alenke Ge^^lovič, Cvetka Golarja, Vena Pilona (januar 1949), Stojana Batiča, Draga Tršarja, Janeza Boljke, Borisa Ziherla in celo ene najbolj znanih slovenskih pravnic, ad- vokatk in pisateljic Ljube Pre- ner. Le-ta je med drugim zapi- sala: »Sem htela biti literat, a sem postala advokat...« Unikatni so prav gotovo tu- di verzi nekoč spornega slo- venskega pesnika in misleca, ki danes doživlja (žal posmrt- no) drugo pomlad, Edvarda Kocbeka, ki je v spominsko knjigo 12. oktobra 1966 za- pisal: »Čudežna knjiga: najprej znamenje, potem nežna kapelica in nazadnje svetišče plemenitih pozdravov. Spoštljivo stopam v ta hram, pozdravljam deklico — uteme- Ijico (? - nejasno zaradi pisave) in prevzamem navdih gradi- telja, njihove podobe, modrosti in želje. Razsvetljen se jim pridru- žujem in rišem na steno koprnečo prošnjo: naj naše vznemirljive spomine na ta svet zaveže skupna vera v vrednost življenja in v nadčloveško svetost.« Vse to in še marsikaj lepega se skriva v domačiji Travice Maleš-Grešak v Zgornji Rečici pod Kalom tn Mrzlico. Gospa Travica je takšna ženska, da bi to bogastvo odprla mnogim očem, ki imajo rade lepoto, vendar ji mora pri tem nekdo pomagati. V Laškem verjetno ne bo težko najti človeka, ki bi ugriznil v to slastno in vablji- vo jabolko, saj imajo tam veli- ko posluha za kaj lepega in koristnega. O tem sem skoraj na glas razmišljal, ko sem se že v mra- ku spuščal skozi rečiško doli- no in so me spremljale po zra- ku plavajoče sive čaplje... TONE VRABL Foto: EDO EINSPIELER Travica Maleš-Grešak z očetovo sliko, na kateri je upodobljeno Laško. Morda bo kulturni delavec iz Laškega Jure Jan pomagal sprožiti akcijo, da bi del Maleševe zbirke približali kraju in kaj konkret- nega storili tudi z zanimivo spominsko knjigo? um Sneguljčica na Tomšičevem I Mačke v Kljubu. Zmajčki iz Šempetra. Št. 8 - 25. februar 1993 16,17 Pust mozirski se je srečal z novim lastnikom tovarne MGA, ki je prišel iz Avstrije. n Celjskem Jelcin si je privoščil dopust na Celjskem. Obisk pripadnikov Združenih narodov v Sovi cerkvi. Karneval v JVovj cerkvi je bil med najboljšimi pri nas. Original oherkrajner banda iz Hruševca pri Šentjurju. Foto EDI MASNEC, EDO EINSPILER V Laškem o Pustu tokrat drugače Na osnovni šoli v Lašlcem so na kulturni dan šole zaključili veliko raziskovalno akcijo, ki traja že peto leto, o Pustu, pustovanju, njegovem nastanku, šegah in navadah, maskah in pustnih dobrotah. Vsi razredi so več tednov zbirali pustno gradivo, ki so ga na Pustni torek tudi razstavili v avh šole. V telovadnici so pripravili pustno rajanje, kjer so najboljše maske nagradili. Sami so si napekli pustnih dobrot. S takšnim raziskovanjem Pusta »Od Savinje do Sotle« ali, bolj znano, na Kozjanskem bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Na posnetku vidimo detalj z razstave, snežaka, ki je seveda ob suhi zimi samo maškara ter nagrajen par »klavir in pianist«. TV, Foto: EDO EISPILER $t.8 - 25. februar 1993 18 Nadaljevanje iz 15. strani z nikomer. Ko smo mu jih končno speljaU, je po zasneže- nem travniku tekal v smeri urinega kazalca in obratno. Vsi smo bdeli nad njim, da ne bi skrivil s poti. Večkrat sem potihoma pomislila, da mu bo- do pošle moči. Seveda smo obiskali tudi dom Palenk, a le da smo opra- vili najnujnejšo toaleto. Ob tem pa smo bili deležni precej pronicljivih pogledov zaposle- nih. Malico in topel čaj smo namreč pripeljali s sabo in po- malicali zunaj. Ko smo sled- njič tik pred povratkom opravljali obvezno in najnuj- nejšo potrebo vseh živih bitij na stranišču, pa se je zgodil neljub slučaj. V trenutku pre- okopiranosti ob upoštevanju doslednosti pri oblačenju in umivanju rok, se mi je za nekaj korakov oddaljil naš »Bonek«. Ko sem ga v trenutku pogreši- la je za točilnim pultom počilo. Razletela se je steklenica. Ena, dva, bila sem ob njem. V roki je držal že drugo steklenico pi- jače. Za vpila sem: »Ne!« »Bo- neku« je za trenutek obstala dvignjena roka, v očeh se je zaiskrilo. Ob mojih nogah se je spet razletelo steklo. Deček je od zadovoljstva sklenil roki in stekel. Tedaj je pritekla iz ku- hinje kuharica, od nekje nata- karica, ki je okamenelo obsta- la. Iz recepcije je pritekla re- ceptorka. V trenutku zmede- nosti in zaprepaščenosti sem natakarico vprašala le, kolikš- na je povzročena škoda. Gospa »receptorka« (nisem prepriča- na ali je to njena prava funkci- ja) je bUa zelo dosledna v oce- njevanju škode. Napisala je račun, ki smo ga poravnali. Nisem ji razlagala, kakšno te- žavo ima naš otrok, ni me vprašala. Za povzročeno ško- do sem bila kriva samo jaz! Toda naš »Bonek« je prav tisti trenutek moral nekaj razbiti! Lahko bi bil pepelnik, kozarec ali šipa ah... Za točilnim pul- tom namreč ni bilo osebja, ker »oni imajo še drugo delo.« Po- tem je bil srečen, umiril se je in do doma ni storil nikomur nič zalega. Svoje doživetje sem morala izliti na papir, ker me je reak- cija civiliziranega sveta preveč prizadela. Že dalj časa delam z duševno prizadeto populaci- jo. V naših programih imamo tudi cilje primemo socializira- ti motene otroke in jih vklju- čevati v normalno okolje. Da te cilje dosegamo je nemalo- krat dolga in trnova pot. Mogoče je nemogoče razu- meti, da je tudi naš otrok samo otrok? Specialni pedagog BOJANA LIPIČNIK Do Zdravja po naravni poti že pred mnogimi leti sem čisto slučajno posnel mnenje uglednega univerzitetnega profesorja, psihosomatika Franca Strozka z Dunaja, ki ocenjuje delo zdravstvenih služb v avstrijskih ustanovah za katastrofalno. Franz Stroz- ka je v intervjuju za avstrijsko televizijo izjavil, da velika ve- čina medicinarjev ignorira ve- lik pomen psihosomatičnih procesov, čeprav so le-ti znan- stveno priznani in potrjeni. Bolezni in težave se iščejo pra- viloma v organih, prizadeva- nja tečejo predvsem v odprav- ljanje simptomov, kar ne pri- naša trajnejšega izboljšanja stanja, torej polovičen uspeh. Zavzel se je tudi za spremem- be v študiju medicine in raizlo- žil, da se sedanji študij priče- nja pri mrliču, v bodoče bi se pa naj pričel z proučevanjem utrjevanja stabilnejših odno- sov v družini. Redki so še tisti, ki si drzne- jo izraziti svoje mnenje. Pato- log, doktor medicine Johan Anderson z Danske, je po dol- goletnih raziskavah prišel do poraznega zaključka, da ima v povprečju vsaka četrta žen- ska po 40 letu starosti v prsih »mirujočega raka«, torej je bi- lo doslej v svetu na tisoče ne- potrebnih odstranitev dojk, kajti mirujoče rakave tvorbe postanejo aktivne po odvzemu vzorca v svrho ugotavljanja diagnoze pa četudi samo z iglo. Da pa tudi »ta hitri« raki ne zaslužijo tolikšen pa- ničen strah, potrjuje ne samo moj primer, temveč najmanj 40 tisoč ozdravljenih po zaslu- gi že pokojnega Rudolfa Bre- ussa s Tirolske. S strahom se lahko delajo miUjardni posli, omenja av- strijska revija Natur und Ge- sundheit Nr. 8/92. Zanimivo, kako je uspelo potisniti v po- zabo enega najstarejših in tudi najuspešnejših načinov zdrav- ljenja - post. Ko sem uspešno. zavrl rapidno naraščanje belih ■ krvničk, brez vsakršne zdrav- niške pomoči, samo s spre- membo v prehrani, sem levke- mijo najprej spravil v latentno obliko, kasneje pa v remisijo (postopno izboljšanje), za kar je bUo potrebnih več preizku- šenih oprijemov, žal še prema- lo poznanih. Da pa sem na pravi poti, potrjuje vabilo na razgovore v Koeln, s strani nemškega združenja za zdrav- ljenje raka na naraven način. Za borbo proti raku se v svetu porabljajo ogromna finančna sredstva, čeprav je bil ta ubogi rakec že zdavnaj ukročen. S prehodom na zdrav način prehranjevanja se očiščevanje telesa vrši prepočasi, zato sem se za boljšo prekrvavitev odlo- čil za tri poste v dveh letih, 10, 20 in 42 dni, torej 72 dni brez hrane! Rezultati so me prese- netili, še bolj pa zdravnike. Z ženo zadnjih 10 let ne ho- diva okoli zdravnikov, niti se ne cepiva proti gripi. Poprej sem kljub cepljenju večkrat na leto zbolel za gripo, torej je utrjevanje obrambnih moči te- lesa na naraven način — uspeš- nejše. Preveč smo se oddaljili od narave, samo en korak nazaj moramo storiti in že bomo preprečili totalno degeneraci- jo človeštva. Človek si domi- šlja, da lahko živi brez čistega okolja, da sme živila kvariti s kuho, pečenjem in konzervi- ranjem, da se pogosto prepira za oslovo senco in da za ta stranpota ne bo utrpel nika- kršnih posledic. Kakšna za- bloda! Niti čisto majhnemu virusu nismo več kos, ki pa opicam sploh ne dela nikakrš- nih preglavic. Vključimo se v nova gibanja, ki so že zajela svet, le pri nas še niso znana zaradi uspešnih medijskih blokad. ANTON MULEJ, Celje Bosta Icalcor bog Ker je s takšno prevaro, po svetopisemskem izročilu, uspelo človekovemu nasprot- niku -" satanu, ki si je nadel maskoto kače, prevarati člove- ka, zato ni čudno, da s podob- nimi prevarami nadaljuje sko- zi vso zgodovino človeštva. Da gre za istega človekovega na- sprotnika, ki se pojavlja pod krinko različnih mask tudi se- daj, spoznamo po sovražnem delovanju do Kristusa, njego- ve Cerkve in krščanstva. »Zgradili bomo raj na zemlji« so govorili ljudstvu »preroki« 20. stoletja tudi v našem pro- storu in še: »srečni in zado- voljni boste brez odgovornosti uživali vse naslade življenja, samo osvoboditi se morate krščanskih spon, ki vas po du- hovnikih Cerkve z raznimi za- povedmi in prepovedmi samo omejujejo in vam zagrenjujejo življenje«. Pornografski filmi in revije pa so pravi »humus« za tovrstno propagando. »Ve- rouk dela mladini same pred- sodke, zato v šolske prostore kot učni predmet ne spada«. Reforma šolstva je bila sestav- ni del komunistične revolucije in prvenstvena naloga »osvo- boditi« mladino krščanskega vpliva, češ, da krščanstvo ovi- ra napredek in razvoj. Brez sv. pisma in poznava- nja zgodovine krščanstva, bi bilo nemogoče razumeti to sU- no sovraštvo do Cerkve, nosil- cev krščanskih struktur in do vseh, ki odklanjamo užitke od sadu »spoznanja«. Bolj ko je kristjan dober, z večjo ostrino ga napadajo, obrekujejo in ob- tožujejo. Rifle in Tof ne zmo- reta humorja in Jurij Franko ne zna narisati karikature, da ne bi s smešenjem žalili čustev vernih. Spomnimo se zarote zoper g. Drobnica, dr. Capu- dra, dr. Vencla, zoper ljubljan- skega župana g. Strgarja, g. Swarcbartla, g. Stanislava Klepa in drugih. G. Peterle, ki je kakor meteor zablestel na slovenskem političnem prosto- m, pa je že od volitev 90 je posebna tarča najbolj zahrbt- nih, zmazanih in zvitih napa- dov njegovih nasprotnikov po znanih scenarijih. Najprej iš- čejo z drobnogledom, kje bi našli na njih kaj omembe vredno slabega in ker ne naj- dejo, si izmislijo: to in to je rekel in čeprav se njihovo pri- čevanje ne ujema, njihova ob- čila v rog zazglasijo krivdo in obtožbo. Nahujskano ljudstvo pa reagira kakor pred 2000 le- ti: proč z njim, križan naj bo! Zmeda pa je velika tudi zato, ker se ravno ti zakulisno huj- skači javnosti predstavljajo kot zagovomiki strpnosti, slo- ge in sožitja. Fašizem, nacizem, komuni- zem - trdoglavi zmaj 20 stolet- ja, ki je v svojem sovraštvu pognal v grozovito smrt na de- setine milijonov in sicer od znotraj razpadel, ostalo pa je za njim orkansko razdejanje in pustošenje v dušah ljudi. Navzven se to kaže v vse več- jem kriminalu, tatvinah, posil- stvih, razvratu, begu v omamo. splavih, samomorih itd. 43 milijard ameriških dolar- jev nepovratnih sredstev, kot pomoč tedanji Jugoslaviji, plus plačani vojni odškodnini, je bilo še veliko premalo za 45 letno komunistično krvavo ve- selico. Račun zanjo je tako vi- ,sok, da je slovensko gospodar- stvo bankrotiralo. V dmžbi, kjer ljudje ošabno sedejo na božji prestol in si prilaščajo pravice, ki človeku ne pripadajo, tam ni raja na zernlji, ampak strah, solze in kri. Zgodovina to potrjuje. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Pialcatni vzorec Na novejšem plakatu za prebujanje turizma lahko pre- beremo besedilo, da naj vsak pometa pred svojim pragom. Ko bi le! Od lanskega leta da- lje so se pojavili v Celju vino- gradniški strokovnjaki, ki okrasno grmičevje krčijo tako, da od grma, ki ima okrasno vrednost, ostane samo po ena vejica, kot pri trti. Podirajo se drevesa s kroš- njo in sadijo sadike, podobne suhim preldjam, ker so skoraj brez korenin, zaostajajo v ra- sti. Mislim na lipe in javore. Lansko leto je bila suša in nih- če ni zalival nasadov v beton skih koritih, da bi preživeli. Usodni za slovensko poko- pališče na Golovcu so bili za- časni prebivalci, priseljeni Ro, mi, ki so naredili zadnji uda« rec na tem prostom. Po poko- pališču so se pasle kokoši in gosi ter prekopavale površino grobov. Razmetavali so se spo- meniki, odpirale grobnice in krste pokojnih. Pokopališče je služilo kot igrišče. Kanimo ukiniti železnice in avtobusne relacije, da se bo avtopark še bolj širil? Železni- co bomo zavozili - uradno ali neuradno in končala bo na od- P^^"- BOŽIDAR PANIČ, Celje Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo prizadet smisel sporočila. PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v čertek ob 15.30, uprizorili Vitracovo delo Victor ali otroci na oblasti, v režiji Francija Križaja (predstava je za abonma 1. šolski in izven). Na Dnevih komedije bo jutri, v petek ob 11.30, zaključena predstava Cooneyevega dela Zbeži od žene (za Srednjo tehniško šolo). Prešernovo gledališče iz Kranja, ki se predstavlja s to predstavo, pa bo z njo prav tako nastopilo jutri, v petek ob 19.30. Za soboto, ob 19.30 pa še pripravljajo predstavo Moliero- vega Namišljenega bolnika, v izvedbi SLG Celje. Predstave so razprodane. V Domu n. slovenskega tabora Žalec, bo danes, v četrtek ob 19. uri, premiera Antigone, v režiji Aleksandra Boršnerja ter v izvedbi gledališča Žarek iz Žalca. V velenjskem Domu kulture bo jutri, v petek ob 19.30, predstava Schillerjevih Razbojnikov celjskega SLG (za gledališki abonma in izven). V Kulturnem domu Slovenske Konjice bo jutri, v petek ob 19.30, predstava Nušičevega Mistra Dollarja, v izvedbi KUD Zarja Tmovlje - Celje. V Mladinskem Kljubu Celje bo v soboto, ob 17. uri, predstava Strindbergove Gospodične Julije, v izvedbi Eks|)erimentalnega gledališča »F« celjske Gimnazije. V velenjskem Domu kulture bo v soboto, ob 10. in 16. uri, gleda- liško - lutkovna predstava Andersenovega Slavca. Za lutkovni abonma ter izven bo gostovalo PDG Nova Gorica. V Osnovni šoli Lepa njiva bo v soboto, ob 15. uri, gledališka igra Trojčki, ki jo je pripravila domača dramska skupina. V Gasilskem domu Luče bo v soboto, ob 19. uri, igra Marjana Marinca, Poročil se bom s svojo ženo. V Kulturnem domu Ljubno bo v soboto, ob 18. uri, Lipahova igra Glavni dobitek, ki jo bo predstavila domača dramska skupina. Izkupiček bodo namenili za Karitas. Ponovitev bo v nedeljo, ob 15. uri. V Šmihelu nad Mozirjem bo v nedeljo, ob 15. uri, gledališka igra Marjana Marinca, Poročil se bom s svojo ženo, v izvedbi dram- ske skupine iz Nove Štifte. V Kulturnem domu Mozirje bo v nedeljo, ob 15. uri, Goldonijeva igra (v Cajnerjevi in Venišnikovi priredbi) Zadrečke zdrahe, ki jo igra dramska skupina iz Gomjega grada. OMCERTI V Delavskem domu Nazarje bo jutri, v petek ob 17. uri, koncert Glasbene šole Mozirje. V nedeljo, ob 17. uri, pa bo koncert komorne skupine Ave. V velenjski Glasbeni šoli bo v soboto, ob 19.30, nastop Sloven- skega komornega zbora, pod vodstvom dr. Mirka Cudermana (za glasbeni abonma in izven). A.ZSTAVE V Kulturnem domu v Kapfenbergu v Avstriji, bo danes, v četr- tek ob 18. uri, otvoritev razstave akvarelov Jureta Godca, člana DLAC. V Kulturnem domu Slovenske Konjice bo jutri, v petek ob 19. uri, otvoritev likovne razstave Jožeta Žlavsa in to na temo ljudskega pevca Jurija Vodovnika. V Muzeju grafičnih umetnosti Rogaška Slatina je na ogled razstava Pričakovanje pomladi, starih grafičnih listov na temo cvetja. ^ V galeriji in agenciji Dober dan, v Šempetm, je do konca meseca na ogled spominska razstava slikarja Ivana Generaliča. V Hotelu Dobrna je likovna reizstava domačina Viktorja Ro- žanca. I M O Celje Union danes, 25. 2., ameriški film Prvinski nagon, ob 16. uri in 18.15. Ob 20.30 premiera ameriškega filma Neoproščeno. Od 26. do 3.3. ameriški fibn Neoproščeno (ob 16. uri, 18.15 ter 20.30). Mali Union do 4. 3. ameriški film Popotnik (ob 19. uri). Metropol danes, 25. 2., ameriški film Poslednji Mohikanec (ob 16., 18. in 20. uri). Od 26. 2. ameriški film Spomini nevidnega človeka (ob 16., 18. in 20. uri). Šentjur Kino Šentjur 26. 2. ameriški fibn Poslednji Mohikanec, ob 20. uri. Zatem 28. 2., ob 16. uri, ameriški fibn Popotnik. Laško Kino Laško Od 26. do 28. febmarja predvajajo ameriški znan- stveno fantastični film Alien 3. del. Žalec Kino Žalec jutri, v petek ob 19. uri, ter v nedeljo, ob 17. in 19. uri, akcijski film Proti soncu. STALO V Rogaški Slatini bo danes, v četrtek ob 16. uri, pred Zdravili- škim domom, pokop pusta. Pripravlja ga folkloma skupina Minerali. V Atomskih toplicah bo danes, ob 16. uri, pred hotelom, pokop pusta. Program je pripravilo KUD Pristava pri Mestinju. V Občinski matični knjižnici Žalec bo drevi, ob 18. uri. Večer z dr. Janezom Rugljem. V hotelu Atomske Toplice bo jutri, v petek ob 20. uri, Večer folklornih plesov s folklorno skupino iz Kozjega. V Rogaški Slatini, v Razstavnem salonu, bo jutri, v petek ob 20.4uri, Večer slovenske folklore s celjsko FS France Prešeren. V Knjižnici Mozirje bo jutri, v petek ob 18. uri. Večerni pogovor z Aleksandrom Videčnikom, ki bo predstavil Domače zdravilce in zdravilstvo. V Osnovni šoli Luče bo jutri, v petek ob 19. uri, Glasbeni recital domačih kulturnikov. Št. 8 - 25. februar 1993 št. 8 - 25. februar 1993 št. 8 - 25. februar 1993 21 Marela Internacional ponovno navdušila v Mengešu so pripravili že 9. tradicionalno glasbeno za- bavno prireditev Pod Menge- ško marelo. Slika je bila stan- dardna; redarji na cesti in gneča v dvorani, pripravili pa so kar tri koncerte in vsi so bili povsem razprodani. Nastopilo je sedem ansam- blov, dva moška pevska zbora (eden je bil iz avstrijske Koro- ške) in mengeška godba na pi- hala, ki je pri vsej stvari nepo- grešljiva. Je namreč glavni or- ganizator in nastopijo lahko le tisti ansambli, katerih vsaj eden izmed članov je začel igrati v njej. Program je povezoval odlič- ni Sašo Hribar, saj je vsak an- sambel predstavil v svojem stilu, tako da poslušalci niso bili deležni le suhoparnih na- povedi in glasbe, ampak tudi humorja. Vsi gledalci, ki so bi- li vajeni do sedaj Kopitarjeve- ga vodenja, so Hribarja lepo sprejeli. Najbolj so občinstvo navdu- šili ansambli Nagelj, Sloven- ski kvintet, Marela Internati- onal (po Hribarju Medunarod- ni kišobran) in Alpski kvintet ter moški pevski kvintet iz Av- strije, saj so vsi morali dodati še po eno pesem. Prvič je na prireditvi nastopil tudi mlad ansambel Tomaža Novaka, ki deluje komaj eno leto. Na 9. Mengeški mareli so bi- li najbolj razočarani oboževal- ci simpatične pevke v ansam- blu »Medunarodni kišobran« Julije Bartol, ki je po napovedi Saša Hribarja zadnjič nastopi- la s svojim priimkom. To po- meni, da se poslavlja od »le- dig« stanu! Nov priimek bo dobila kar v ansamblu, ki se bo že čez nekaj mesecev tudi številčno okrepil. Sašo Hribar je Mengeški mareli dal svoj stil v besedi in tudi oblačenju, saj ni nastopil v gala večerni obleki z me- tuljčkom, ampak v kavbojkah, puliju in suknjiču. Novinec na Mengeški mareli Tomaž Novak je bU tako pono- sen nad svojim prvim bandom, da je Mengeškim veljakom predlagal poimenovanje mest- ne ulice po njem. Župan Janez Per iz Alpskega kvinteta se je nad tem predlogom hudomuš- no namuzal, saj bi moral imeti (Per namreč) potem že celo na- selje! Prireditev Pod Mengeško marelo je uspela, kar je potrje- val aplavz in zadovoljni obrazi občinstva, ki se je z dvema av- tobusoma pripeljalo tudi iz so- sednje Avstrije. BOJAN REBEVŠEK Kitarist skupine PEARL JAM Stone Gossard, pričakuje ko- nec meseca izid svojega prvega solo albuma. Po nekaterih na- povedih naj bi izid tega albu- ma pomenil tudi razpad sku- pine Pearl Jam, s katero je Gossard zadnji dve leti skoraj nepreti^ano nastopal na pro- mocijah njihovega, v več mili- jonski nakladi prodanega, al- buma »Ten«. JAMES BROWN si bo sku- paj z legendami rhythm & blu- esa, Wilsonom Picketton, Car- lo Thomas, Jimmyem Water- spoonom, Marto in njenimi The Vandellas, razdelil 190 ti- soč dolarjev težko nagrado, ki jo za življensko delo na po- dročju te zvrsti glasbe pode- ljuje Rhythm & Blues Founda- tion. GUNS & ROSES so v Mel- boumu v Avstraliji končali devetmesečno svetovno turne- jo Use Your lUusion. Po kraj- šem počitku nameravajo poleti začeti snemati material za nov album, vmes pa bodo 29. maja nastopili še v prenovljeni Mil- ton Keynes Bowl, kar naj bi bil tudi njihov edini letošnji na- stop na otoku. TOM WAITS je končno le prišel do večje vsote denarja, dobil je namreč tožbo v vred- nosti 2,5 mio dolarjev. Tom je tožil nekega ameriškega proiz- vajalca hrane, ki je v reklam- nih sporočilih neavtorizirano uporabjal njegov glas. Toženi so se branili s trditvijo, da glas v reklami ni bil Waitsov, am- pak so imeli odličnega emita- torja. Za celoten katalog del JIMIa HENDRIKa zahteva firma »Are You Expirenced? Ltd«, ki zastopa Jimijevega očeta Ala Hendrixa, kar dobrih 30 mio dolarjev. Kdorkoli bq že kupil ta popoln katalog, bo imel vse izdajateljski in avtorske pra- vice tega izjemnega in nepre- kosljivega ročk limetnika. Če se bosta te dni, med po- deljevanjem nagrad Grammy v Los Angelesu, uspela dogo- voriti za sodelovanje dva »ve- lika«; angleški pevec MOR- RISSE¥ (ex-Smiths) in ameri- ški čudežni dečko PRINC, bo rezulatat tega prav gotovo eden izmed najbolj bizarnih skupnih projektov v letošnjem letu. 15. februarja je izšel singl I Fell You skupine Depeche Mode, od 22. marca pa se bo dalo v trgovinah dobiti tudi prve izvode njihovega desete- ga albuma Songs Of Faith And Devotion. Album je bil posnet v Londonu, Hamburgu in Ma- dridu, pri produkciji pa jim je pomagal tudi Mark Stent, ki ga poznamo kot vodjo hit-ma- kerjev KLF. V velenjskem klubu S/ti- skama bo v petek, 26.2.1993, ob 20. uri, koncert laških IT'S NOT POR SALE. Prejšnji petek so v Mariboru odprli prvi štajerski jazz klub SATCHMO. Klub lahko naj- dete v kletnih prostorih mari- borske Umetnostne galerije (Strossmayerjeva ul. 6), v njem je prostora za 150 obiskoval- cev, lastniki kluba pa obljub- ljajo pestro nočno jazzovsko dogajanje, saj predvidevajo razmeroma redne koncerte do- mačih in tujih jazzistov. STANE ŠPEGEL Angleški SUEDE so po dveh lanskih uspešnicah, The Dow- ners in Metal Mickey, pravkar izdali tretji singl, ki ima naslov Animal Nitrate. Izid tega singla je tudi predhodnica njihovega že dolgo pričakovanega prvega albuma, ki naj bi izšel konec marca. Producent tega projekta je znani Ed Buller, ki je produ- ciral tudi vse te Suedove single. Begnagrad - »tastare« so spet nove Približuje se pustni torek, nekaj let nazaj odločilen dan za skupino Begnagrad. Znani so namreč postali ravno na pu- sta, ko so čez dan, »našemlje- ni« v glasbenike, zabavali mi- moidoče na ulicah domače Ljubljane, proti večeru pa za- vili na neko zabavo, kjer so izbirali in nagrajevali pustne maske. Bili so izbrani za naj- boljšo masko in, kot se spodo- bi, so ob razglasitvi odigrali nekaj skladb iz svojega pust- nega repertoarja. Publika je bila navdušena in nova zvezda je bila rojena. Sicer pa so svojo glasbo pri- čeli ustvarjati že davno tega, v drugi polovici 70. let. S svojo izrazito nekonvencionalno za- sedbo (harmonika, klarinet, električni bas in bobni) ter s svojo drugačnostjo, tako v glasbi kot v nastopih, so bili takrat pred časom. Tudi zato niso našli prostora na odrih, radijskih postajah in- glasbe- nih lestvicah. Zdelo se je celo, da ti cilji sploh niso obstajali, saj je skupina delovala bolj za- se, za svojo dušo tn nekaj znancev ter za glasbo, ki se je neprestano rojevala iz instru- mentov. Od pred časom na Radiu Študent in Radiu Ljubljana posnetih komadov so uspeli »Kranj skagorablues nazaj«, »Begnagrad«, »Tanova« in druge. Sledili so nastopi na koncertih v večjih slovenskih in jugoslovanskih mestih, sne- manje materialov za prvo gra- mofonsko ploščo, sodelovanje v kabaretnih predstavah, dve turneji z nastopi v bližnjih dr- žavah Evrope, nastopi na jazz festivalih (Ziirich, Retms, Ljubljana), snemanje materi- alov za drugo gramofonsko ploščo... Prvi album so izdali 1982, prvo CD ploščo pa 1991 v Franciji. Decembra 1992 so izdali CD ploščo z naslovom »Tastare«. Na njej so skladbe, ki so bUe posnete že daljnega leta 1077 za prvi LP, ki pa do sedaj ni imel te sreče, da bi bU doku- mentiran na trajnem mediju. Na vsak način je to glasbo treba slišati prvič, drugič in tretjič... STANE ŠPEGEL Hit popuiarnili 92 Celjska agencija Pot pod noge pripravlja zadnjo soboto v marcu zabavni večer v dvorani ŠRC Golovec, na kate- rem bodo izbirali lanski hit popularnih. Uvodni del predprireditve, ki se bo 27. marca v dvorani Golovca začela ob 20,30, bo namenjen tudi počastitvi materinskega dne, saj bodo program zvečine oblikovaU mladi, obetavni upi slovenske zabavne scene. V osrednjem delu prireditve, ki bo pod vodstvom Stoja- na Auerja potekal sočasno z marčevskim finalom priljub- i Ijene TV oddaje Poglej in zadeni, pa bodo nastopili: Agro- ] pop, Big ben, Čuki, Don Juan, Don Mentony Band, Hajdi, Helena Blagne, Irena Vrčkovnik, Pop design, Simona! Weiss in Zlatko Dobrič. IS Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. STEPITUP-STEREOMCS (5) 2. SOMEDAV - LISA STANSFIELD (6) 3. STEAM - PETER GABRIEL (4) 4. WHO'S GONNA RIDE YOUR WILD HORSES - U2 (7) 5. DEEPER AND DEEPER - MADONNA (2) 6. 7 - PRINCE & NPG (8) 7. SLIVER - NIRVANA (1) 8. RUN TO YOU - RAGE (9) 9. IT'S GONNA BE A LOVELV DAY - S.O.U.L S.V.S.T.E.M (3) 10. IN THESE ARMS - BON JOVI (3) DomaČe zabavne melodije: 1. UUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX (5) 2. ŠTAJERC - ZORAN PREDIN (2) 3. GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI (3) 4. GOSPODAR - AVTOMOBILI (3) 5. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČiC (8) 6. KONEC JE - ALENKA GODEC (9) 7. SVETE KRAVE - ORLEK (2) 8. HEY MERV - NERON (8) 9. KROKODILČKI - ČUKI (1) 10. ŽELIM SI - EINSTEIN (1) Narodno-zabavne melodije: 1. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (7) . 2. PŠENIČNI LASJE - HMEUARSKI INST. KVINTET (7) 3. CIGANKA GLEJ - AVSENIK & HELENA BLAGNE (7) 4. Z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA (7) -5. Z NAMI VSI NA PLES - MAK + EDVIN FLISER (5) 6. NAŠA DOMOVINA - ANS. LOJZETA SLAKA (7) 7. POSTAL SEM PENZIONIST - PODKRAJSKI FANTJE (4) 8. NORČAVI PUST - ŠTAJERSKI VRELEC (1) 9. UTIHNILA JE KITARA - FANTJE Z VSEH VETROV (2) 10. BRŽ MUZKA NAJ ZAIGRA - ANS. SREDENŠEK (3) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: ORDINARY WORLD - DURAN DURAN VIENNA - ULTRAVOX Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: MOJ DOM JE LUBLANA - TOMAŽ DOMICEU ČRNA MAČKA - ŠANK ROČK Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ VIHRAVO DEKLE - ANSAMBEL ZORAN ZORKO Nagrajenca: Milena Tratnik, Stanoveta 60, Velenje Sabina Majcen, Dobrna 7a, Dobrna Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju. Elegija por favore Oni dan sem iz kozmosa prejel opozorilo, češ da prema- lo gledam v zvezde, pa mi je bilo takoj žal, potem ko sem zabrusil nazaj tja nekam proti Orionu, da bi tudi one morale malo bolj gledati name. Konec koncev se ne zgodi prav vsak dan, da pridejo maškare v hi- šo, zaplešejo in te razveselijo, ko. z njimi popiješ liter vina. Pustni pomp pa je dosti izgu- bil na svoji norčavosti in vese- Ijaštvu tako v mestu kot na vasi. Pa so v soboto v Motniku maškare le prišle in v hišo pri- nesle radost, ki jo bomo v teh hudih časih še kako potrebo- vali in jo bo potrebno dozirati previdno in po kapljicah, da je bo dovolj za celo leto. Drugače pa je to čas, ko sivi- jo računovodje, saj so že čisto zamaknjeni zaradi letnih bi- lanc in obračunov. Na drugi strani je tu še vojska potenci- alnih ulkusarjev, ki že štiri le- ta gulijo srednješolske klopi, sedaj pa, kot da še ni vsega dovolj, pred njimi bingljajo maturantski plesi z tisto tra- pasto četvorko vred. Njihovi starši pa seveda brez pomisle- kov načenjajo družinske pro- račune, z bogatimi oblekami okrasujejo svoje malčke, ki so tako hitro zrasli in prigurali do zrelostnega izpita. Pa se ozrite nazaj, dragi moji redki bralci in priznajte, da ga ni lepšega kot maturantski ples. Sam sem bil v tistih daljnih časih prikrajšan za tovrstni karneval, zato pa se mi je letos ponudila možnost, da sanjsko pospremim na njenega in priz- nam, da imam hudo tremo, no- ve čevlje in še kaj. Ker mi vratarji v Barfly-ju vstrajno dopovedujejo, da mi permanentna vstopnica, ki mi jo je ožigosal sam Kosta, ne velja več, si nastopa nekega kanadskega ah holandskega ali ne vem čigavega še kantav- torja pač nisem ogledal, ker nisem imel tistih ušivih 200 to- larjev, ki so jih hoteli za vstop, na lepe oči pa se izgleda tako ali tako požvižgajo. Tudi prav, saj sem res še nekoliko pre- mlad, da bi hodil naokoli kot kakšna posebej zaščitena ži- val. No tako sem prespal vse kar je ta teden bilo rokenrol- skega, ko pa takole poslušam kaj je novega na radiu Štu- dent, pa vam povem, da je bolj malo tega. Dosti se seveda vrti etno glasbe, tako arabske kot afriške, ki je v časih, ko roken- rol napreduje res po najbolj skrivnih kanalih, nikoli ne zmanjka in je po svoji vsebini dosti bolj plemenita kot kakš- no večno zlaganje amerikan- skih obrazcev za vsako ceno. Ne obupajte, in če si ne zlo- mim vratu na plesišču, se tako ali tako srečamo spet prihod- nji teden. Verjemite - tudi jaz upam, da s čim bolj zanimi- vim. Kniks! Št. 8 - 25. februar 1993 22 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše; Drago Medved 15. nadaljevanje Brandner je bilo najdraž- je belo vino med štajerskimi sortami v času avstro-ogrske monarhije, vozili pa so ga vse do Poljske. Za naše vinograd- ništvo je bil nadvse zaslužen štajerski nadvojvoda Janez, ki je zelo povzdignil kakovost belih vin. Leta 1822 je v Pe- krah pri Mariboru kupil pose- stvo Meranovo in postavil vin- sko klet, iz Rheingenaua pa je pripeljal tudi izkušenega kle- tarja. Uvozil je nam dotlej neznane bele sorte: renski ri- zling, traminec, pinot in silva- nec. Leta 1854 je bilo registri- ranih že 425 trtnih sort, ki so jih poskusno posadili. Nadvoj- voda Janez je bil zaslužen tudi za obširno strokovno literatu- ro, saj je skrbel za sistemati- čen opis obstoječih sort in nji- hovo klasifikacijo. Močno je vplival tudi na ustanovitev znamenite vinogradniške in vinarske šole v Mariboru.(We- inkultur, Graz, 1990) Dostikrat kje beremo ali pa slišimo, da se v kakšni kleti radi pohvalijo, kam vse so svo- je vino izvažali, recimo na ce- sarske dvore. Vemo, da je vino z Vipavskega romalo na Du- naj, znano pa je tudi, da je zlasti cesar Ferdinand II. imel rad štajersko vino. Ljutomer- čanu so tedaj pravili Landwe- in. Cesar Leopold I. sicer sam ni pil ljutomerskih vin, daro- val pa jih je različnim nem- škim knezom, iz političnih ra- zlogov. Malce hudomušno lah- ko torej sklepamo, da je s tem imenitnim vinom utrjeval svoj politični položaj. Od leta 1698 je morala Šta- jerska dobavljati prestolona- sledniku in Jožefu I. na leto 16 hektolitrov vina, za svojo po- roko pa je Jožef I. leta 1699 dobil dodatni »štrtinjek« Iju- tomerčana, to je dva polovnja-, ka ali pet velikih veder: 524,80 litra! Trgatev, bratev, praznik Za vsa prej našteta odlična vina, je treba v vinogradu opraviti veliko dela. In eno od najpomembnejših, pa tudi naj- bolj veselih je trgatev ali bra- tev, kajti tam, kjer so grozde dobesedno trgali od trte, so te- mu opravilu rekli trgatev, kjer pa so grozd odrezali, torej so ga obrali od trte, so uporablja- li izraz bratev. Nekdaj je bila na kmetih bratev ob poletni žetvi in zim- skih kolinah največji kmečki praznik. Nanjo lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Toda vsi jo komaj čakajo, predvsem zaradi tega, da bi dokončno lahko videli, kakšna je letina. V mnogih vinogradniških po- djetjih gledajo nanjo kot na del delovnega procesa, ki sicer poteka vse leto, jeseni pa po- meni trgatev večje sezonsko delo. Kmečki vinogradniki, ki imajo svoje kleti in polnitve, jo tudi vidijo kot eno od občutlji- vih in zahtevnih postaj na poti k dobremu pridelku, ki ga že- lijo čim bolje prodati, pa na različnih ocenjevanjih doseči uspeh, ker je to že sestavina dobrega imena, torej blagovne znamke. Tisti romantični ljubitelji vina, ki so si omislili svoj koš- ček vinograda ali pa kar do- mače brajde, na kateri uspeva- jo predvsem samorodnice, pa tudi plemenita trta, pa trgatev jemljejo kot vesel jesenski praznik, ob katerem je sicer pomembno, kakšno bo grozdje in potem tudi mošt in vino, a to ni najbolj bistveno, ker niso od tega življenjsko odvis- ni. Dobra kapljica jim pač naj- bolj koristi za dobro počutje nekje globoko v duši in za pohvalo pred sosedi, prijatelji in sorodniki, s katerimi potem med letom delijo prijetne tre- nutke. A tudi to so stereotipne predstave, kajti prepričan sem in poznam ljudi, ki so v službi v velikih vinarskih organizaci- jah in kleteh, pa se povsem osebno veselijo dobrega pri- delka, ker je to pač v človeku, pa tudi kolektivi so ponosni, če se njihovo ime pojavlja med nagrajenci ali pa se omenjajo dobri letniki in njihove polni- tve iz določenih kleti. Že nekdaj so skrbno pazili na datum začetka trgatve, ki je sploh niso mogli začeti, dokler ni dal deželni gospod dovolje- nja zanjo. To ni bila nobena muha, ampak povsem načrtno in strokovno dejanje, saj je za- četek trgatve vplival na kako- vost letine. V Slovenskih gori- cah je začetek bratve označil strel iz možnarja. Danes določajo začetek tr- gatve pač glede na stopnjo zre- losti grozdja. Ranine pobero že prej in tudi po stari navadi so zgodnje sorte domačini pobra- li kar sami, brez pomagačev in največkrat tudi ne v posebnem prazničnem razpoloženju. Za- to pa so toliko bolj pripravljali »glavno« trgatev, ki je tudi si- cer terjala kar nekaj priprav. Zahteva tudi več ljudi, ki si med seboj pomagajo. Največ- krat so to sosedje vinogradni- ki, ker tako drug drugemu vračajo usluge, domači pa va- bijo na trgatev tudi prijatelje in sorodnike, saj pridne roke niso nikoli odveč, tudi danes ne, kjer so vinogradi na ravni- ni in nosače brent nadomešča traktor. Mnogi vinogradniki menijo, da je treba s trgatvijo, če to dopušča vreme, čimdlje odlašati, ker prezgodnje obi- ranje grozdja slabo vpliva na poznejšo kakovost vina. Že včasih so rekli, da je kmečka trgatev bolj vesela od gosposke, kajti razpoloženje so ustvarjali ljudje, gospoda pa največkrat tam ni bilo, pa tudi beračev v takem vinogra- du ni nihče gostil. Bile so izje- me, ko se je mestni gospod pri- družil svojim delavcem v vino- gradu, a to bolj simbolično. Ponekod pa se je vsa družina kar za mesec dni preselila iz mesta v gorice, kjer so imeli kar lepe hiše, in tedaj so svoje brače v vinogradu spodobno pogostili; to pomeni, da so do- bili še kaj poleg pijače tn groz- dja, ki je viselo na trsih, kajti tega bračem med trgatvijo nihče ni branil. Že prej sem omenil, da so ponekod najbolj veselemu je- senskemu opravilu v vinogra- du rekli trgatev, ponekdo pa bratev. To je bilo v Slovenskih goricah, kjer so grozdje brali, torej rezali s posebnimi škar- jami in noži (klučeki, vijeki). Danes že povsod uporabljajo posebne škarje in grozde reže- jo od trsa, da jagode ne odpa- dajo in da je lepše obrano. Še prav posebej morajo paziti na grozde in jagode tam, kjer so se odločili za jagodni izbor ali ledeno vino, ko mora ostati grozd na trsu v trdem mrazu celo do januarja, da jagode zmrznejo vse do pečk ali pa so že suhe kot rozine. Bratev zahteva veliko pri- prav. Pripraviti je treba števil- no posodo. Ko je gospodar raz- delil brente ali pute, je razpo- redil brače po vinogradu. Za- četek bratve je gospodar, ko je stal na najvišji grabici v vino- gradu, pospremil z besedami: »Vinska trta nam je spet obro- dila ta žlahten sad, ki bo lju- dem v korist in veselje. Zato obirajte trto skrbno, da ne bo ostalo kaj za vami.« Nadaljevanje prihodnjič Št. 8 - 25. februar "993 št. 8 - 25. februar 1993 124 Radijci smo tu, hvala bogu! Le malo je manjkalo, pa bi pusto Celje tudi na sam pustni dan ne kazalo nič kaj bolj razi- granega obraza kot običajno. Ko smo radijci dokončno spoznali, da bo ljudstvo, ki mu oblast ne more zagotoviti do- volj kruha, v mestu ob Savinji ostalo tudi brez iger, smo skle- nili, da se ne kaže prepustiti čememosti in zavihali smo ro- kave. Radio Celje je torej bil tisti. ki je spet poskrbel, da je celj- sko mestno jedro oživelo. Na- tančneje povedano: organiza- cijske niti je v rokah držal Franček Pungerčič, ki je vode- nje pustne prireditve zaupal vedno razpoloženemu Tonetu Vrablu, dobro voljo pa sta še vzpodbudila CIK in Tofov Mo- ped show. Za uvod v celjsko pustno dogajanje je poskrbel Pihalni orkester štorskih žele- zarjev, ki je po mestnih ulicah vabil maske in radovedneže na prireditveni prostor na Tomši- čevem trgu. Za vsem skupaj jih je stalo še nekaj: pokrovitelj priredi- tve Celjski sejem - ŠRC Golo- vec in podjetja, ki so prispeva- la nagrade za najboljše sku- pinske in posamične maske: Pivovarna Laško, Kmetijska zadruga Laško, Zlatarstvo Kragolnik in Kompas Celje. Radijski tehniki so (za tiste, ki jih je denimo gripa položila v posteljo in teh bojda ni bilo malo in, seveda, za vse ostale, ki so ostali doma) dogajanje s Tomšičevega trga prenesli v radijski eter. Na samo mesto dogodka pa so prišli nmogi, premnogi. Nov dokaz, da naš trud ni bil zaman, in da Celje igre potrebuje in želi. Mogoče se bo nad tem neizpodbitnim dejstvom do prihodnjega leta vendarle še zamislil tudi kdo drug. Če ne pa... mi bomo v pripravljenosti. NK Pred odrom na Tomšičevem trgu se je na pustno popoldne zbralo veliko mask. Mestni stražnik si je prislužil pot v Budimpešto. Posebna ekipa pa je skrbela za prijetno razpoloženje. - S posluhom sem imel pa ved- no težave! mi je v drugem delu mojega klepeta priznal gospod Polde Bibič, nestor slovenskih gledališčnikov, ki je sedaj tudi podpredsednik v državnem svetu, pa še v. d. ravnatelja ljubljanske Drame. - Ne boste verjeli, ampak na premieri drame Zasledovanje in usmrtitev se mi je zgodila prava katastrofa. Po revoluci- onarnem govoru bi moral za- peti, pa sem se hudo zafušal in zagledal sem žensko v tretji vrsti, ki je omedlela. To mi je docela pokopalo moje veselje do petja. Polde Bibič je zares prijeten sogovornik in v soboto ob 14. uri boste na frekvenci Ra- dia Celje zvedeli o njem še kaj več, tudi o tem, ali mu je bila vloga Bedanca v Kekcu samo predpriprava za vse, kar ga je sedaj doletelo. V glasbenem horoskopu so tokrat na vrsti levi in če še ne veste, vam lahko zaupam, da je glasbeni inštrument vseh, ki so rojeni v tem mogočnem zna- menju - seveda klavir. Pravi instrument za leve, ki imajo nasploh izreden smisel za ritem, v znamenju leva pa je bil ob Bojanu Adamiču rojen tudi znameniti pianist Count Basie in razvpita Madonna. Natanko na današnji dan, v četrtek, 25. februarja je po- kukal na svet slavni tenorist Enrico Caruso. Rodil se je v Neaplju, kot devetnajsti, od skupno enaindvajsetih otrok. Predvidevam, da je moral ime- ti Enrico zares izjemen glas, da je v takšnem direndaju sploh prišel do izraza. Nasto- pil je kar v 67 opernih vlogah, najraje pa je pel v operi Car- men, ki jo bom zvrtela bolj za pokušino. »Nemuzikalnemu ušesu tudi najlepša glasba nič ne po- meni!« Veste kdo je to rekel? Nihče drug kot sam Kari Mane. Mi pa dodajamo: Če imate samo Kapital od Manca, nikoli ne boste postali kapitalist! V soboto pa bom zvrtela tu- di predelane Krokodilčke. Ampak brez Čukov'... Naslišanje na Radiu Celje! Vaša Simona Celjani potrebujemo karneval, se je izkazalo tudi v torek, ko izvirnih mask, kot je ta na sliki, ni manjkalo. Tekmovalo pa jih je kar 50. Zabave in dobre volje ni manjkalo! Ob letu strogo zaupnega turizma Sedaj, ko je bivši minister za turizem, gospod JANEZ ŠIRŠE \ iznenada postal načelnik Varnostno informativne službe, \ Moped show predlaga popolnoma nov slovenski slogan za leto\ 1993 - leto turizma - OBIŠČITE SLOVENIJO! RADI VAiVf ■ BOMO PRISL UHNILI!!! radijski spored od 25. februarja do 3. marca RADIO CELJE Četrtek, 25.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0C Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Poslovne informacije, 7.00 Druga jutranja kronilglih< C je bil, je petro- lejka obvezno ugasnila. Zato sem se tega tona v naši hiši izogibal. Sicer pa je bilo v naših krajih zelo veliko muzikantov in če nisi tudi >gobca< suku, si propadu. Tekste sem si tako kar >namislu< in običajno so bili dobronamerno namenjeni ženinu in nevesti. V svojem jeziku sem enkrat tudi povedal recept za skupno živ- ljenje. Takole je šlo: >... pa poglejte, kaj se je meni enkrat naredilo. Sva se s tastaro skregala in je rekla, da bo šla od hiše. Kar naj gre - sem Ena (zdravička) Iz Lojzovga rokava Kdor hoče Lojze bit, ta mora vinca pit, ker Lojzi so vsi vinca vajeni. En glažek ima sedem požirkov. En, dva, tri, štiri, pa še nekaj je v glažku. Pet, šest, sedem, pijmo ga pijmo, spijmo ga zdaj. si mislu. Pa je prinesla koš in začela pokati obleke, pa piskre... Ko sem videl, da gre zares, sem jo vprašal, kaj dela. >Svoje stvari si je- mlem.< In sem hitro še sam v koš zlezel. >Kaj pa ti?< jo je zanimalo. >Saj sem jaz tudi tvoj< in sem jo cmoknil, koš se je prevrnil, jaz in stvari so ven padle, še enkrat pa se ji ni ljubilo »pokati<. Preoblačil sem se tudi. Najraje v kakšno >babnco<. Ker sem bil majhne postave, so mi bile vsakršne cunje in čevlji prav. Spominjam ■ se, da sem igral na neki gostiji, ki je trajala več dni in smo vmes >zalegnali<. Jaz sem bil zjutraj zgoden in sem se preoblekel v simpatično de- klino, ter šel budit starešino. Odprla pa mi je njegova žena. Takole sem jo s hripavim glasom ogovoril: >Dobro jutro. Povedali so mi, da bi moral biti tu nekje Krancov Miha.< Pa je žen- ska rekla: >Ja, tukaj je. Samo še spi. Je kaj nujnega?< >Miha je rekel, da bo tu ena ohcet in da bi se lahko dobila. Pa sinoči nisem mogla priti. Sem pa danes tukaj.< In ga je šla budit. >Kaj pa je to za ena kurba,< se je slišalo. Pa sta bodla gor in dol in godla. Dokler jih nisem rešil iz zagate in poklical: >Miha, le prid sem. Jaz sem muzikant Lojze.< >Ti hudič ti. Kje pa si dobil >tote< cote,< so bile njegove prve besede. V Libojah me je bilo pa >umk< strah. Jaz sem bil muzikant >tujec<, saj sem prišel z ženinovo žlahto na nevestino domačijo in tam se je na- enkrat pojavilo kar 42 kobilčarjev. Sami kna- pi. In za njih so imeli pripravljene tri polne škafe vina. Kolegu harmonikašu sem vidno zaskrbljen rekel: >Ce tole vse >požro< in če vsak pljune na naju, bo hudič in pol. Narediti bova morala, kar bodo reki, pa makar leže igrava.< Pa ni bilo hudega. Le silne roke so naju vzdignile tik pod strop, ko sem zaslišal: >Tulk fejst pjeba sta, da morata biti mal povišana.* Pod stropom sva tako >štemana< igrala pol- nih 15 minut. Včasih so imeli veliko časa in gospodinje so se morale kar potruditi, da so spekle pogačo - kruh, ki je bil včasih spleten tudi z dvometr- skih kit. In če se je le dalo, smo muzikantje pogačo ukradli, še predno jo je starešina uspel prodati. Potem pa smo prodajali in prodali kar mi, pa četudi samo za kozarec vina. Običajno smo si ga zaslužili šele takrat, ko je prišel do ust. Ko je bil tik pred ciljem, pa je že kdo zmaknil in se je polil, glaž pa razbil. Za srečo - smo potem rekli. Vicev sem imel veliko, še več zdravičk, ki sem jih seveda tudi odpel. Sedaj ne igram več, skušam in upam, da bodo tradicijo nadaljevali vnuki.« EDI MASNEC Št. 8 - 25. februar 1993