Štev. 182.
T MnMIanl, t tetrtek, 10. avgusta 1911.
Leto XXXIX.
Velja po pošti: =
ia oelo leto naprej . K 26*— sa pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 8'50 za en meseo „ , „ 2 20 za Nemčijo oeloletao „ 28'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ 6a— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemali mesefioo K 1*90
i Inserati: i
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „ na trikrat . . . . „ 10 „ ■n večkrat primeren popust.
Poslano in rekL notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnarlev.
š Izhaja:
vsak dan, lzvsetašl nedelje ta praznike, ob S. ari popoldne.
KS" Uredništvo Jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne
= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Oprnvnlštvo Je » Kopitarjevi nllol štev. 8. Avatr. poštne hran. račnn št 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št.188.
Današnja številka obsega 6 strani.
IZ
Dne 8. avgusta 1911.
Katoličani izven Nemčije sc večkrat čudijo velikim uspehom nemških katoličanov in njih trdni poziciji v nemški politiki; dasi obsegajo po številu komaj eno tretjino vsega nemškega prebivalstva, vendar je njih vpliv na razvoj vsega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja neprimerno večji kakor v čisto katoliških državah, kjer so večkrat katoličani ne samo v zasmeh, ampak pravi sužnji prosto-zidarstva. in svobodomiselstva. Dočim francoska in portugalska vlada iz katoliške Cerkve naravnost norce brijete, imajo nemški katoličani v svojih političnih zastopnikih tako zaslombo, da so interesi katoliške Cerkve in katoliškega ljudstva zaenkrat na varnem. Dočim francoska vlada katoliške častnike preganja in prepoveduje vojaštvu udeležbo raznih cerkvenih siavnostij, je korakalo pri slavnostnem sprevodu v nedeljo veliko število vojakov med vrstami katoliških mladeniških in pomočniških društev. In vsa moč nemških katoličanov leži v organizaciji. Če vzame kdo pregled zborovanj raznih zvez in društev v roko, sc mora naravnost zavzeti nad tem velikanskim delom in trudom, da se je ta organizacija ustvarila. Društva tehnikov, vseučilišč-nikov, vajencev, pomočnikov, delavcev, društva Bonifacijova, Karla Boromcja, sv. Vincencija Pavlanskega, misijonska društva, kongregacije, društva abstinentov in zmernosti, trgovska društva, Rafaelova društva za izseljence, Pijeva. društva, učiteljska in trgovska društva, splošno vsak stan je organiziran, vsak ima svoje glasilo, vsak na katoliškem shodu svoje zborovanje.
Največja organizacija nemških katoličanov jc pa. takozvani »Volks-verein«, s katerim se ne more nobena organizacija na svetu meriti. O njenem stanju smo že včeraj poročali. Če pre-udarimo, da šteje ta velikanska organizacija nad 700.000 politično zavednih in vzbujenih članov, ki so vsak dan pripravljeni, da jih pokliče vojna, tromba v vojsko za Cerkev in katoliške interese, če pomislimo, da vrže društvo skoro vsak dan na tisoče tiskovin med ljudstvo, ki mu razkrinkajo vse gnjus-ne laži in napade na Cerkev in jim da
izvrstno orožje v roko, potem smo lahko na jasnem, o moči nemških katoličanov. Ako bi imela avstrijska nemška krščan. - socialna organizacija v zadnji volivni borbi tako silo na razpolago, kakor jo imajo nemški katoličani, bi tudi volitve za. njo drugače izpadle. Tudi nemške katoličane čaka prihodnjo spomlad huda volivna borba v nemški parlament; že sedaj sc tiska na stotisoče tiskovin, v katerih se pojas-nuje delo katoliškega centruma v zadnjem zasedanju in brezdvomno je, da imajo nemški katoličani, če sc tudi nemški liberalci in socialni demokratje združijo, prav malo ali nič izgubiti.
Kar sc tiče gospodarskih in telovadnih društev, so ista v Nemčiji nepristranska in popolnoma nevtralna; v njih so združeni člani vseli konfesij in političnih strank.
Na. prvem sklepnem občnem zboru, ki se jc vršil vččraj zjutraj, je izmed raznih govorov posebno znamenit govor škofa Grosa iz Litomeric na Češkem, ki jc v markantnih besedah zavrnil pesimizem, ki se je začel tuintam pojavljati v katoliških vrstah. »Boj proti Cerkvi,« je dejal govornik, »jc postal ves drugačen kakor jc bil pred desetimi leti. Prejšnja leta so si stali nasprotniki kakor pajki sovražno nasproti; a sedaj stojo pod nekim nevidnim vodstvom in pri vsakem napadu na Cerkev začno streljati vsi hkratu kakor na komando pri manevrih. Naravnost psihologična uganka jc, kako sc more napadati Cerkev, ki je rodila ljudi, kakor Elizabeta Turinška, Karol Boromej, Vincenc Pavlanski, ki je rodila značaje, kakor so bili Ketteler, Mallinkrodt, Cerkev, pred katero so imeli spoštovanje Goethe, Herdcr, Schiller in ki garantira kralju prestol in delavcu košček kruha. Najbolj značilno pa je, cla puste katoličani, da se delajo izjemno postave za Cerkev, ka-koršne ne veljajo niti za. anarhiste in dinamitarde. To pride odtod, ker bore katoličan dan na dan liste, ki venomer trobijo, da. je Cerkev kriva, če se trgovina in industrija ne razvija, če ni v Franciji in Španiji dovolj premoga, in če nc rastejo na severu dateljni in fige. Ljudje postanejo vsled takega berila popolnoma zmešani in sami ne vedo, pri čem da so. Treba, je ljudstvu pojasniti, da v veri ni nobenega pogreška in nobene krivde! Treba nam je veliko več apologetičnega časopisja! Ne smemo igrati ulogo mučenika, ker s tem popolnoma ničesar ne dosežemo; pesi-
mizem jo sovražnik vsakega dela. Nikar ne ležimo v postelj in nc potegnimo odeje črez ušesa in ne čakajmo, dokler nc pride smrt! Bog pomaga po tem življenju dobrim, v tem življenju pa pametnim !
Na prvem javnem zborovanju *je govoril slavnostni govor na Keltclcrja znani voditelj nemškega centruma in Kettelcrjev nečak ekscelcnca pl. Hort-ling, ki je ravnokar okreval od težke, hude bolezni. V krasnem govoru jo podal sliko tega znamenitega očeta krščanskega socializma, ki jo že leta 1848. s proroškim duhom videl razvoj delavskega in gospodarskega vprašanja. Naslikal je njegovo zasebno in javno življenje, toga apostola, devetnajstega stoletja, in podal vsebino njegovih spisov in govorov. »Nc vemo, kam plo-vemo,« je končal, »okoli nas se zbirajo moči teme, ki trgajo iz src ljudstva vero v Boga in večnost, in svet, mate-rielne kulture pijan, se opoteka v pogubo. Dve stvari pa stojita trdno, tako je že Ketteler dejal: Kristusova Cerkev, ki je navajena bojev in viharjev, in ž njo možje, ki držo s Cerkvijo in so svoje življenje usidrali ob skalo Cerkve.«
Bombo v Pulju.
PapeZ bolan.
9. t. m. sc jc vršila v sikstinski kapeli o priliki osemlctnice papeževega kronanja slovesna služba božja. Papež ji vsled svoje bolezni ni prisostvoval, sveto mašo je bral državni tajnik Merry del Val. Sveti maši je prisostvovalo: 12 kardinalov, mnogo škofov, vsi dostojanstveniki papežkega. dvora, di-plomatični zbor, člani rimskega plemstva in mnogi gosti. Sveti Oče je prejel mnogo čestitk.
Papež jo noč mirno prebil. Zjutraj so profesorji Petacci in Marchiafava konstatirali, da se je papeževo stanje izboljšalo. Papež loži. Putični napad normalno poteka.
Drugo poročilo pravi: Srčna slabost papeževa zdaj še ni ponehala, istotako ne putični pojavi. Vročina 76 letnega pacijenta hudo muči.
V Vatikanu izjavljajo, da jo stanje papeževo neizpremenjeno. Papeža so prenesli iz tretjega nadstropja v knjižnično dvorano v prvem, koder jc zrak hladnejši.
Neko poročilo pravi, da je papež noč nemirno prebil in da se od 8. t. m. sem kažejo otekline na obeh nogah.
V sredo ob pol 5. uri zjutraj jo vrgel nekdo v barako, v kateri so pri zidanju palače mornaričnega častniškega kazi-i na zaposleni zidarji nastanjeni, bombo, Detonacija jc bila strašna. V okolici jo bilo navzlic rani uri takoj vse pokoncu. Sreča je bila, da so bili zidarji žo pokoncu. ker drugače bi bil morda kdo izgubil živl jenje. Tako so pa odšli vsi le z velikim strahom. Baraka je skord razdejana. Tudi zidovje v bližini je mnogo trpelo. Brezdvomno je bila bomba maščevalno dejanje stavkujočih zidarjev, združenih v rdeči organizaciji. Danes je bilo aretiranih mnogo oseb, večinoma stavkujočih zidarjev. Upati jo, da sc bo roki pravice posrečilo najti onega brezvestneža, ki jo hotel končati tolikim osebam življenje samo radi toga., ker hočejo poštenim potom služiti kruh sebi in svojcem in pa ker nočejo brezpogojno trobiti v rdeči rog. če je ta brezvestni in brezsrčni čin izšel iz rdečega tabora, kakor sc tu splošno sodi, potom jc pač vsakemu delavcu jasno, kaj ima pričakovati od socialno demokracije, čc se ji brezpogojno nc klanja. Brezmejni terorizem in bombe so orožje socialne demokracije, s katerim iiočc podjarmiti ubogo delavstvo. Za pošteno delavstvo tu nc more biti prostora.
Kolero.
T r s t, 9. avgusta 1911.
Včeraj je obolel v Trstu na. aziati ski. koleri 43 letni Eugen Pollizari, kakor je to konstatirala bakteriologična preiskava. Lloydov parnik »Adels-berg«, ki jc bil v kvaranteni, jc bil re-morkiran v Trst. Istotako parnika »Petka« in »Elis«, to pa z ozirom na to, ker jo moštvo parnika popolnoma zdravo. Nanovo pa so poslali v opazovalni oddelek bolnice Sv. Magdalene 10 oseb, ki so bilo v neposredni stiki z koleroznim Eugcnom Pollizari. Dve osebi ste bili kot. zdravi odpuščeni. V vili Sartorio leži sedaj 25 oseb. Drugih slučajev ni.
Ako zboli v kateremkoli okraju vol ali krava na kakšni bolezni, je naenkrat izrečena zaprtija nad celim okrajem. Živina nc smo iz enega okraja v drugega, nc sme na sejmo, ne sme niti iz hleva k vodnjakom in na pašnike. Kmetje čutijo te veterinarne odredbe kot zelo ovirajoče v vsem svojem
LISTEK.
TihotapCeva hči.
Bretonska povest. A. Le Braz.
(Dalje.)
»Vaš oče.,« bi bil najrajši zaklical, »o, pustite, naj pozabim, da ga imate in kaj je. Jaz sem le zavoljo vas tu, Vefa, za vas samo — radi mene naj se pogrezne ves svet, da me le vaše jasne oči vedno tako glodajo, kakor sedaj.«
Toda mesto toga sem se zadovoljil le z nemim poklonom.
»Morda bi bili morali govoriti z njim uradno,« jc zopet pričela.
»O, samo preprost podpis, milostljiva gospica, popolnoma nič posebnega. --Ravno tako lahko se obrnem
na njegovega tajnika.«
Dekla je bila izginila, Stala sva si nasproti, Genevifeve Lčzongar in jaz, brez drugih prič, kakor stare drevesne velikane, ki so širili nad nama svoje velike liste. Lahka koprena, ki jc skrivala nebo, je valovela v belkastih gubah skozi zrak, človek jc dihal v tem samostanskem vrtu čudno topel, soparen zrak, ki je dal srcu neko mehkobo. Dekle je prišlo k meni, da me spremi nazaj. V trenutku, ko je stopila v drevored, sem zapazil, da vleče plctivo za
sabo. Naglo sem priskočil, da bi je pobral. Hotela me je prehiteti in se je sama priklonila, tako da sc me je s svojim vitkim telesom skoraj dotaknila. Ko sem bil klopčič pobral, ga je vzela s tresočimi rokami in »hvala«, s čemer me jc nagradila, je izgovorila tako tiho, da sem komaj slišal. Par minut sva šla molče vštric. Ona je gledala pesek ob svojih nogah; nad njenimi globokomodrimi očmi, ki so nenadoma svetile temnejše, so trepetale vejice. Čutil sem, da je bila ravno tako razburjena, kakor jaz. Čuden čar je bil nad nama in vse stvari krog naju v njegovi moči.
»Kako daleč od sveta je t,u,« sem dejal ves prevzet. »Kako čudovit kraj za sanje, za samoto in« sem dostavil pri sebi — »za ljubezen!« . . .
»Spominja me nekoliko na samostanski vrt,« je šepetala in nato nadaljevala s krepkejšim glasom: »In nikar ne mislite, cla nam nedostaja tu pogled na morje . . . Ali sc hočete o tem prepričati, gospod poročnik. S te terase se vse vidi.«
V vzhodnem delu vrta, na mestu, kjer se je tikal obdajajoči zid z voglom hiše, je bila terasa, obdana z zelenjem, na katero so vodile stopnjice iz granita. Od tam je šol pogled prek vse bližje okolice, posebno daljen in širok je bil rnzgled na morje, Zdelo se ti je, kakor da stojiš na krovu ladje; bil si kakor
obdan z zelenim valovjem in raztresena gruča otokov se jc igrala skoraj pod najinimi nogami.
»Tu sanjam svoje najlepše, sanje,« je dejala Vefa. »Se ne zdi vam tudi, da izgleda Tome od tu kakor vzpenjajoča. se velika žival? Kolikokrat se jc dvignila moja otroška domišljija tu gori in odbrzela v pravljične kraje, kakor na primer ,v deželo donečega kamna' ali pa ,pojoče trave'! Vi si no morete predstavljati, kako važno mesto jc zavzel ta. Tome v mojem življenju! V pravljicah, ki mi jih je pravila moja dojilja, sc jc njegovo ime neprestano vračalo. Še danes sc mi dozdeva kakor skrivnostna pravljična dežela, tako blizu in vendar daleč. Vleče me k sebi in mc obenem navdaja s strahom. — Morda se mi boste smejali, če vam povem, da nisem bila nikoli tam.«
Govorila je očividno le zato. da bi govorila, da bi sc omamila z zvokom svojega lastnega glasu. Poslušal sem — trepetajo. Moja ljubezen se jc razlila v neskončno pomilovanje. Mislil sem na neizogibno nesrečo, ki .ie plavaj a ntad to meni tako drago glavico, na strašno dolžnost, ki me je silila, da ji vzamem s tem, da razkrinkani očeta, njeno pošteno ime, če nočem sani ravnati proti svoji časti in vesti. Uboga, uboga V6fa! Ko sem poslušal godbo njenih besed,-ki so padale kakor biseri ocl njenih usten, sem preživel še enkrat
s kruto jasnostjo prizor v podzemeljskem hodniku, slišal šc enkrat zločinski dvogovor obeh mož, ki mi je bil vso skrivnost tega nesrečnega podjetja tako nenadoma odkril.
Ko je videla, da molčim, se jc obr« nila, da bi no nastopil šc enkrat moreči molk med nama, name naravnost z vprašanjem: »Vi sto bili gotovo žc tam, gospod poročnik?« Zdaj se je bila obr* nila vsa k meni in mi zrla pol pogum« 110, pol prestrašeno naravnost v oči.
»Bil sem celo včeraj tam, milostlji* va gospica,« som odgovoril, »in vi boste pač težko uganili, kaj sem tam delal.«
»Svojo dolžnost sto najbrž izvrševali. Ali no spada otok v vaše področje?«
»Lc deloma sto uganili.«
Nadčloveška moč, moč, ki je bila silnejša nego moja volja, me je' prisilila, da so moje ustnice nekaj razodele, česar bi moja usta ne bila smela nikdar povedati. Z glasom, ki je trepetal od strasti, sem nadaljeval: »Resnica je — — da sem se peljal na Tome, da bi misli! na vas, Vefa. . . . Nisem še slutil, da je to dežela vaših sanj, dasi se je še vaša noga ni dotaknila. Dovolj mi je bilo vedeti, da io lahko dosežejo vaše oči. Hotel sem biti tam sam z vašo podobo — vašo podobo, ki jo nosim s seboj za vso večnost!«
(Dalje prihodnjič.),
gospodarskem polčretu, vendar se uda« jo, ker si želijo zdravo živino in zdrave hleve.	_
Tako skrbi naša avstrijska državna uprava za ^rave in svinje. Zanimivo pa je primerjati, kako skrbi ista uprava za varnost človeškega življenja.
VTrstu se je vsled nepaznosti naših sanitarnih organov udomačila strašna kužna bolezen, kolera. Trst je okužen, postal je nevarno ognjišae kužno bolezni. Po uradnih poročilih jih je umrlo samo v Trstu že blizu 30 oseb, po zasebnih poročilih, ki pa imajo svoj izvor v tem, da zanikarni sanitarni upravi nihče več ne verjame, blizu 70 oseb.
Ako bi v Trstu zbolela, svinja ali krava na slinovki, bi nobena žival no smela več iz Trsta. Sedaj, ko umirajo ljudje od kolere, kakor muhe od strupa, kaj vidimo sedaj?
Neovirano prideš v Trst in neovirano iz Trsta. Trst šc vedno ni proglašen okuženim. Mirno se gleda kako T r ž a č a n i bežijo, ne d a bi jih sanitarna oblast prej preiskala, v druge kraje, kjer spravljajo nove ljudi v nevarnost in strah. Verjamemo, da Trst trpi vsled kuge, a beg Tržačanov zanaša tujsko-prometni bojkot v stotine in stotine letoviških krajev. Cel jug jc okužen s strahom pred Tržačani. Ako bi bil Trst proglašen okuženim in bi odhod in prihod stal pod strogo kontrolo, bi vsega tega nc bilo, ne strahu, nc nevarnosti in ne gospodarske škode, ki jo trpi letos celi avstrijski jug.
V Avstriji pa je javna skrb za živino večja, nego za ljudi.
Razun v Trstu razsaja kolera posebno v Turčiji. V Peču je 39 ljudi umrlo za kolero, v Mitrovici 7. V Ne\v Yorku preiskujejo zdaj vsako laško ladjo in zažgejo vsa živila, ki jih ima na krovu, potniki pa morajo v kvaran-teno. V Marseillu je od nedelje sem obolelo 27 ljudi na koleri, 12 pa umrlo.
V	Moravski Ostravi jc včeraj, 9. t. m. umrl delavec Ivurz za kolero, kot je dognala preiskava. Ukrenili so potrebne zdravstvene odredbe.
V	ruskih guvernementih Astra-hanu in Nikolajevsku grozno divja kolera. V zadnjem tednu je v Astra-hanu umrlo 300 ljudi vsled azijske kolere.
Iz Carigrada poročajo, da bodo skoro gotovo odpovedane velike jesen-iske vojaške vaje, ker kolera divja po vseh vojašnicah.
Pogreb kardinala Grusciie.
Včeraj se je vršil na Dunaju pogreb kardinala in dunajskega nadškofa Antona Jožefa Grusche. Številna množica ljudi sc je zbrala na Štefanovem trgu, da počasti zadnjič svojega nadpastirja. Pogrebni sprevod sc jc pomikal od nadškofijske palače okoli cerkve sv. Štefana mimo špalirja tisočih članov katoliških društev, in črnoovite zastave so se priklanjale v zadnji pozdrav umrlemu nadpastirju dunajske nadškofijc. Kljub veliki vročini so bili oficielni krogi pri pogrebnih svečanostih zastopani v velikem številu. Cesarski dvor sta zastopala nadvojvoda Rainer in nadvojvoda Franc Salvator; zadnji kot zastopnik cesarja. Prestolonaslednika jc zastopal tajni svetnik Rummerskircli. Vlado so zastopali .ministrski predsednik Gautsch, naučni minister Sturgkh in resortna ravnatelja Mathaja ter Roll, kakor tudi poljedelski minister Wiedmann. Navzoč je bil tudi nižjeavstrijski ces. namestnik in bivši ministrski predsednik baron Bienerth. Od diplomatičnega zbora so clošli na Dunaju sc mudeči člani pod vodstvom papeževega nuncija Bavonno k pogrebu. Zunanjega ministra grofa Aehrenthala je zastopal sek-cijski šef Miiller. Med številnimi uniformami visoke generalitete, kakor tudi višjih državnih uradnikov, je bil tudi knez Clary v navadni civilni obleki. Številno je bila zastopana vojaška duhovščina z vikarjem Belikom na čelu. Dunajsko vseučilišče so zastopali profesorji Polzel, "VVolfsgruber in Seidl, pred katerimi je višji pedel Schi-ma nosil vseučiliško žozlo. V presbite-riju je bila zjirana dvorna duhovščina z višjim dvornirrf kaplanom Seidlom. Na Štefanovem trgu so bila razvrščena dunajska katoliška društva z zastavami. Številno so bila zastopana tudi češka društva; Slovenci smo bili zastopani po ljubljanskem Katol. društvu rokodelskiii pomočnikov. V cerkvi je 100 mož 67. pešpolka tvorilo špalir pred velikim oltarjem. Na čelu sprevoda so korakali ženski in moški rodovi in kongregacije nadškofijc. Velik vtis je napravila dolga vrsta svetne duhovščine. ki ie z dekani na čelu pvišla k po-
grebu svojega sivoga nadpastirja. Pred duhovščino je korakalo tudi zastopstvo katoliškega društva pomočnikov in mojstrov, najljubše ustanove pokojnega. Vse dunajske župnije so se udeležile pogreba po deputacijali duhovščine z župnijskimi križi. Za njimi so šli predstojniki deškega semenišča v Oberhollabrunu in dunajskega alum-nata, opatje stamošta-nov Schotten, Klo-sterneuburg in Ileiligenkreutz ter duhovščina sv. Štefana. Za dunajskim stolnim kapiteljem so šli škofi Huyn iz Brna, Rossler iz St. Poltna, Hittmair iz Linca, armenski škof Torun, dunajski pomožni škof Zsehokkc in nadškofa Bauer iz Olomuca in dunajski dr. Nagi. Celebriral je praški nadškof Skrben->sky, ki jc sedaj po dostojanstvu najstarejši avstrijski kardinal. S svojimi škofi so bili zastopani po odposlanstvu tudi stolni kapitelj St. Polten, Line in Olomuc. Z venci okrašeno krsto, v kateri je počivalo z znaki nadškofovske časti okrašeno truplo Grusche, so nosili uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda. Za krsto so korakali nadškofijski pisarniški ravnatelj Kamprath, tajnik Merinsky in ccrcmonier VVagner; potem dunajski podžupan dr. Porzcr v spremstvu predsednika Bottgerja in več občinskih svetnikov. Načelnik mestnega pogrebnega zavoda Sedlaček in višji sv. Štefanski cerkvenik Florian sta vodila pogreb.
Pred velikim oltarjem je nadškof Skrbensky slovesno blagoslovil truplo; duhovščina je pela Miserere, stolni kor pa Libero. Nato se je premikal sprevod v kapelo sv. Barbare pod nezgrajenim stolpom, kjer je bil pripravljen grob za pokojnega metropolita. Po odpevanju Benediktusa jc kardinal Skrbensky še enkrat blagoslovil truplo, nakar se je duhovščina globoko ganjena umaknila. Potem so pristopili k grobu člani kat. pomočniškega društva, da se zadnjič poslove od svojega ljubega očeta Grusche. Za duhovščino so odšli zastopniki dunaj. katoliškega dijaštva, ki so pri pogrebu šli ob obeli straneh krste.
Med pogrebom so zvonili sv. Štefanski in vsi drugi zvonovi.
Danes jc nestor avstrijskih škofov, olomuški nadškof, v Štefanovi cerkvi opravil slovesni Requiem.
ODCni zbor Ceciiilineoa društva.
Danes ob 10. uri dopoldne se je vršil v dvorani Marijanišča občni zbor Cecilijenega društva, ki se ga je udeležilo lepo število udeležnikov cerkveno-glasbenega tečaja in člani društva, Otvoril je občni zbor P. Hugolin Sat-tner, ki je uvodoma kratko očrtal pomen cecilijanskcga dela, nakar je kon-statiral sklepčnost občnega zbora, pozdravil došlega. preč. g. generalnega vikarja Flisa, gospe in gospodične ter ostale zborovalce. Na predlog P. Hugo-lina Sattnerja se je sprejela sprememba § i. društvenih pravil In sicer v sledečem smislu: Član cecilijanskega društva jc vsakdo, kdor pospešuje društvene namene in plača 2 K na leto članarine, ali pa da jc naročnik »Cerkvenega glasbenika«, ki stane odslej i K na leto.
Nato jc poročal mestni kaplan preč. g. Peter Jane o tajniškem poslovanju, iz katerega posnemamo sledeče:
Cecilijino drušvto je imelo od zadnjega občnega zbora šest sej, v katerih so se obravnavale društvene zadeve, kakor jc bilo vsikdar objavljeno v »Cerkvenem Glasbeniku«. G. vodja Anton F o e r s t e r je 1908. oddal uredništvo »Glasbene priloge« g. Stankotu Premrlu; koncem 1909. je zapustil stolni kor in sc podal v zasluženi pokoj. Njegove zasluge za cerkveno petje in uvedbo izpolnovanja liturgičnih določil sv. Cerkve po Slovenskem, so neprecenljive. Žrtvujoč vse sile celega življenja je osivel v služlri cecilijanstva, Naj naš oče slovenske cerkvene glasbe šc dolgo gleda in se raduje nad sadovi, katere rodi njegov trud in dolgoletno trpljenje. (Dolgotrajne ovacije navzočemu glasbeniku A. Foersterju.) Leta 1909. se jc obhajala II. 1 j u b 1 j a n s k a sinoda, ki je obravnavala cerkveno glasbo in izdala jasna določila. Ta določila, ki so bila tudi v slovenskem prevodu izdana, naj bi bila vsakemu or-ganistu nek »vade mecum«, da ostane na pravi poti lepega, res cerkvenega petja. Ta i.nvodila jc treba študirati in premišljati.
G. Fr. K i m o v e c , odbornik društva, se je podal v Animo (v Rim) ter tam postal doktor. Čestitamo.
Naš za posvetno in istotako cerkveno glasbo preizaslužni gospod ravnatelj Fran Gerbič, je obhajal 5. oktobra sedemdesetletnico svojega rojstva. Njemu v proslavo je vrlo glasb, društvo »Ljubljana« priredilo slavnostni večer z izborno vspelim koncertom. In ko letos obhaja 251ctnico svojega veleuspeš-nega delovanja pri »Glasbeni Matici«, kateri je posvetil največ svojih moči, mu tem potom kar najlepše čestitamo. (Burne ovacije g. ravnatelju Gerbiču.) Ivo so vsi katoliški Slovenci z velikim entuziazmom sprejeli iz cesarskega Dunaja veselo vest, da je kanonik dr. Andrej K a r 1 i n imenovan od presv. cesarja za tržaško-koprskega škofa, je jc odlikovanje še posebno priznanje posredno tudi Cec. društvu, katerega dolgoletni predsednik in urednik »Cerkvenega Glasbenika« je bil. S presvetlim tržaškim škofom smo imeli Cccili-janci toliko in tako tesnih stikov, kot nc kmalu s kom drugim. Zc v Alojzi j e-višču je bil tri leta organist, v semenišču je tudi tri leta vodil petje; kot kaplan je v Šenčurju pri Kranju dve leti vodil pevski zbor. Stal jc ob zibelki Cecilijenega. društva in se že v ranem jutru našega cerkveno-glasbenega preporoda nasrkal onega navdušenja za pristno cerkveno glasbo, katero izredno navdušenje sploh opažamo pri prvih Ceciljancili. L. 1896. je bil izvoljen za podpredsednika in tajnika. Leta 1904. je po smrti prof. Gne>zde prevzel uredništvo »Cerkvenega Glasbenika« in ga urejeval do konca leta 1910. Poučeval je tudi več let v orglarski šoli liturgiko in zgodovino cerkveno glasbe. Leta 1905 je bil izvoljen za predsednika, ravno tako 1908. In ko nam je poslal prepri-jazen pozdrav za ta tečaj smo mu brzo-javili: »Monsignor dr. Andrej Karlin, škof tržaško - koprski — Sv. Janez ob Boh. jezeru. — Hvaležno se spominjajo svojega nekdanjega predsednika izrekamo iskreno zahvalo za pozdrav in bo-drilnc besede. Odbor in 110 udeležencev. — Redka slavnost se je na novega leta dan vršila v okrašeni veliki dvorani knezoškofijske palače. Povdarjam
redka slavnost. V pričo knezoškofa, odbora Cec. društva in mnogo izbranega občinstva zlasti pevk in pevcev, se je gdč. Elizabeti I h a n - o v i izročila častna svetinja za njeno vstraj-no 401etno delovanje na koru stolne cerkve. Kakor predsednik tako je zlasti Presvetli z nagovorom na slavljenko stavil njo za zgled drugim pevcem in pevkam, zlasti z ozirom na vstrajnost. Dolgoletni vodja stolnega kora Ant. Foerster je jubilantinjo hvalil kot marljivo, točno, vestno in spretno pevko. Da bi našla pri cerkvenih pevcih in pevkah mnogo posnemalcev. — Naši grobovi : 9. oktobra 1908 je zatisnil oči v Gorici, kjer je zadnja leta kot vpo-kojeni nadučitelj preživel, g. Danilo F a j g e 1 .j, star 68 let. Dasi v pokoju, ni počival, ampak delal za to, kar ga je najbolj veselilo: za cerkveno glasbo.*' Od prvega početka je bil prijatelj Cec. društva — ostal zvest do smrti. — (Fi-clelis usque ad mortem.) 24. julija 1909, je umrl v Zagorju organist Jože R o 11, priden, delaven in vnet organist - Ceci-lijanec. 8. januarja 1910, je preminul prelat g. Jože Smreka r. Kakor sam, tako je bilo njegovo življenje in delovat nje tiho in skrito — a vender zelo plo-donosno. Bil je estetično in glasbeno visoko izobražen. V Cec. društvu je bil ves čas obstanka vstrajen in delaven. Najboljše orgije, ki Bogu v čast, ljudstvu v spodbudo poveličujejo slovesnosti, so do malo vse delo njegovega razuma. Še za šenklavške orgije, ki se sedaj stavijo in bodo stale okroglo 30.000 kron, je do najmanjših delov vso dispozicijo naredil ranjki. Tem imenovanim in vsem umrlim Cecilijancem kličem: R. in P. — Slava njihovemu spominu. — Naj še omenjamo: v tej dobi se je postavilo 18 o r g e 1 j : Milavec 11 (ki je dal sezidati lepo delavnico), Maier 4, Brandl 1, Dernič 1, Zupan 1. — Tajniško poročilo se je soglasno odobrilo.
O stanju društvene blagajne je poročal ravnatelj kn. šk. pisarne preč. g. Viktor Steska. Blagajniško stanje je povoljno. Račune sta. pregledala kanonika Tomaž Kajdiž in dr. Ferdinand Čekal. Blagajniško poročilo se je soglasno odobrilo.
O delovanju orgljarske šole je poročal preč. g. Stanko Premrl. Zadnja tri leta je orgljarska šola v Ljubljani izobrazila 20 organistov. Poučevala sta po odhodu dr. Kimovca na orgljarski šoli preč. gg. Stanko Premrl in Fr. Fer-jančič, za kar jima je P. Hugolin Sat-tner v imenu celega zbora izrekel iskreno zahvalo. Orgljarska šola se je preselila v nove prostore v Alojzijevi-šču, kjer se je vse za to potrebno preuredilo. Knjižnica se lepo spopolnuje, lepo zbirko ji je podaril novoimenovani prevzv. g. škof dr. Andrej Karlin in razni drugi gospodje. Naj bi zlasti naši skladatelji pošiljali svoja dela v knjižnico orgljarske šole.
Nato je predaval preč. g. P. Hugolin Sattner o »Cerkveni glasbi«. Zanimivo in poučno predavanje, ki je želo obilo odobravanja, bo priobčil »Cerkveni Glasbenik«.
Pri slučajnostih so se sprožili važni umestni nasveti, nakar se je vršila volitev društvenega odbora. V odbor so bili izvoljeni z vzklikom sledeči gg.: P. Hugolin Sattner, Viktor Steska, Stanko Premrl, Fran Ferjančič, Peter Jane, dr. Kimovec, dr. Mantuani, Anton Lavrič.
Končno se je zahvalil generalni vikar preč. g. J. Flis voditeljem cerkveno-glasbenega tečaja za njihovo uspešno delo ter je pri tem povdarjal vzvišen pomen prave umetnosti, ki vodi k Bogu in izobrazuje narod. Govoru preč. g. generalnega vikarja je sledilo živahno odobravanje.
Po kratkih zaključnih besedah jo predsednik zborovanja P. Hugolin Sattner zaključil občni zbor.
t GROF BUQUOY.
V sanatoriju Low je 9. t. m. po desetmesečni bolezni umrl načelnik kluba konservativnih veleposestnikov v češkem deželnem zboru grof Karol Bu-quoy v starosti 57 let. Bil je letos odlikovan z zlatim runom.
MULEY HAFID NA DUHU BOLAN.
Maroški sultan Muley Hafid je baje obolel na umu.
Gospodarstvo.
Avstrijski kreditni zavod za trgovino In obrt. Dne 8. t. m. se je vršila seja upravnega sveta c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt, pri kateri je bila predložena semestralna bilanca. Ista izkaZe 17,453.441 kron 50 vinarjev kosmatega in 11,522.802 kron 11 vinar.ev čistega dobička, vštovši prenos dobička lanskega leta.	3439
NAPREDEK MODERNE TEHNIKE.
Med Berolinom in Stettinom grade prekop za plovbo velikih ladij. Tako bo glavno prusko mesto zvezano z pomorsko luko. Zanimivo pa jc, kako so napeljali ta vodni kanal preko stet-tinske železnice pri Eberswaldu, kakor kaže slika. Ravno pred mestom križa namreč kanal berolinsko-stettinsko železnico. Tu so namreč 11 metrov nižje
ležeči železniški tir premostili z železo betonskim mostom, preko katerega so napeljali kanal. Med tem, ko leže pod kanalom štirje železnični liri in se lahko železnični promet nemoteno vrši, je zgoraj ležeči kanal tako širok, da se rriorejo ob križišču brez zapreke srečati tri ladje po G00 ton.
Dnevne novice.
4- češkega katoliškega shoda v Olomucu se bo, kakor je že sedaj gotovo, udeležilo 30.000 oseb. V nedeljo bo velik slavnostni sprevod, katerega otvorijo Orli. Iz vseh strani Češke, Moravske in Šlozije so naznanjeni posebni vlaki. Slovenski udeleženci naj se zbero v soboto na Dunaju na severnem kolodvor« nekaj minut pred 8. uro zjutraj. Vlak odhaja z Dunaja ob 8. uri 4 min. zjutraj in pride v Olomue v soboto ob 3. uri 2 min. popoludne. Vožnja z Dunaja do Olomuca velja v III. razredu 7 Iv 40 vin. in ravno toliko nazaj.
-f Mašnišlto posvečenje je prejel danes v knezoškofijski kapeli č. gosp. Fran Walland, diakonat pa čč. gg. Jož. Loška in Ludovik Kwapulinski — vsi trije iz salezijanske družbe.
Podeljena je župnija Krško č. g. Alojziju Kurent, župnemu upravitelju istotam.
+ Kaj se »Narodu« včasih pripeti? »Narod« je zelo v škripcih, ker smo zabeležili, kaj neki sokol v »Naših Zapiskih« o slovenskem sokolstvu piše, da ni namreč nič vredno. »Narod« si pomaga s tem, da Orle grdi, češ da Orel »ne more pognati korenin«, sokolstvo pa »rase in se razvija«. To trdi »Narod« v svoji včerajšnji številki v prvi dnevni notici, takoj v d r u g i pa opisuje, kako se »Orli širijo na jug«. »Dozdaj«, piše, »jc Orel kužil samo Čehe in Slovence, sedaj jc začel groziti tudi Hrvatom«. Potem toži, kako se je osnoval orlovski odsek v Dobrinju na otoku Krku. Mi »Narodu« povemo le to, da so na Krku že 4 odseki Orla in ne samo eden. Prihodnjič pa naj bo »Narod« bolj previden, da ne bo v prvi notici pisal, da Orel »ne more pognati korenin«, v drugi pa opisoval, kako se Orel zelo širi.
-f- Na c. kr. umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani se jc vršil letošnje velike počitnicc tečaj za izobrazbo učiteljev na obrtno-nadaljevalnih šolah, in sicer s podporo naučnega ministrstva. V tečaj sc sprejme le 20 učiteljev, letos pa sc jih je priglasilo nad 50, znamenje, da sc učiteljstvo zanima osobito za obrtno-trgovske predmete, ki so se letos poučevali. Pri sprejemu v tečaj pa se ozira v prvi vrsti na to, če že kdo poučuje na obrtno-nadalje-valni šoli. Pi'av! Toda potem naj imajo vsaj prednost učitelji iz Kranjskega, četudi še niso nastavljeni na obrtno-nadaljevalni šoli. Dež. šolski svet se ozira pri oddaji takih službenih mest na učitelje, ki se izkažejo z obisko-valnim spričevalom tega tečaja. Slučaj Baje v Št. Vidu nad Ljubljano! Učitelj iz kmetiške šole ne more pravzaprav nikoli kompetirati na šolo z obrtno-nadaljcvalno šolo, ker ne more priti v tečaj, Češ, je drugih prosilcev dovolj iz vseh vetrov. Letos n. pr. so bili v tečaju učitelji iz Trsta! Kje je v Trstu kaka obrtno-nadaljevalna šola? Če poučujejo na kaki trgovski šoli, naj se izobrazijo na svoje stroške, ker ministrstvo jc priredilo tečaj za izobrazbo učiteljev na obrtno-nadaljevalnih šolah. Potem je bila cela vrsta udeležencev iz Goriškega in Štajerskega. Ne bomo očitali ravnateljstvu pristranosti, ker je odklonilo veliko nadučiteljev večrazrednih šol iz Kranjske, vendar bi bilo želeti, da bi o sprejemu v tečaj v bodoče odločeval c. kr. dež. šolski svet kranjski. Morda bi sc za zadevo zanimal eden od gospodov poslancev S. L. S. ter pri naučnem ministrstvu interveniral v tem smislu.
-f Hajdi na »farje«! Naš parlament Čakajo zelo važni socialnogospodarski zakoni: kako zmanjšati draginjo, socialno zavarovanje, ki ga misli vlada poslabšati, davčna reforma in delav ska varstvena postavodaja. Socialni demokrati pa se za to prav nič ne brigajo. Včerajšnja »Arbeiter-Zeitung« zahteva od parlamenta, da začne takoj boj zoper cerkev, da uvede razporoko, odpravi iz šole krščanski nauk in sc spravi na duhovščino. »Boj farštvu!« tako konča ta lepi članek. Prod volit vami pa smo slišali vse drugačno pc sem. Takrat so sodrugi o cerkvi, zako nu, šoli in veri lepo molčali in so le zatrjevali, da bodo odpravili draginjo, preprečili kanone in vojne ladje, preskrbeli vsakemu delavcu brezskrbno starost, gledali, da se ne bodo davki povišali in podobne lepe reči. Zdaj pa celo naša »Zarja« ne ve nič drugega pisati kakor da zahteva odpravo cerkvenega zvonenj/i po Ljubljani! To so ti tiči. socialni demokrati, posebno pa slovenski. O draginji so le toliko pisali, da so zoper krnet a šuntali, za socialno zavarovanje se niso zavzeli, za delavske potrebe sc »Zarja« komaj kaj zanima, ie »bim-bam-bom« od frančiškanske cerkve moli občutljiva ušesa jugoslovanskih sodrugov. Ali bi ne bilo veliko pametnejše, če bi »Zarja« povedala, kakšno stališče zavzema v
boju, ki divja v socialnodemokratični stranki med nemškimi in češkimi sodrugi? Tega se seveda boji povedati, prvič zato, da ne bi njeni rdeči kozlički izvedeli, da je »najbolj solidarna« stranka najbolj razdrta, drugič pa stoje slovenski socialistični voditelji na strani Nemccv, kar so doslej vedno dokazali, ko so koristi ubogih slovenskih delavcev izdajali Nemcem. Tako pri nas, na Jesenicah, v Trbovljah, na Štajerskem, Koroškem in povsodi, kjer trpi slovenska para med Nemci. Seveda nemška centralna kasa na Dunaju naše »jugoslovanske« sodruge podpira, da morejo njihovi listi sploh izhajati. Češki delavci so se od Nemcev eman-cipirali, naši pa capljajo za njimi. To je veliko bolj zanimivo, kakor pa bojni klic zoper ljubljanske cerkvene zvonove.
+ V litijski okrajni cestni odbor
so bili izvoljeni sledeči: Leopold Host-nik, župan v Šmartnem, Miklavčič Fr. iz Sv. Križa, Gale iz Prežganja, A. Mrva iz Vač, Zavrl iz Velike Gobe in Ranzin-ger iz Zagorja, iz skupine veleposestva pa Slane in Bukovec.
-(- Zahvala. Za nmogobrojne čestitke, ki so mi ob priliki moje izvolitve za župana od vseh strani in iz vseh krogov naših somišljenikov došle, sc tem potom vsem zahvaljujem. — Oro-slav B r i c, župan v Litiji.
+ Odkod pri nas kolera? Trst jc od kolere okužen in nevarnost jc, da sc odtu tudi k nam zanese. Čisto gotovo pa je, da je v Trst prišla iz Laškega. Laška vlada pa o koleri nič ne ve, še taji jo, češ, niti enega slučaja ni v Italiji. V uradnem glasilu najvišjega sanitetnega sveta za ^.vstrijo pa so na podlagi avtentičnih informacij objavljene sledeče številke: Od 7. do 21. julija, torej v teku dveh tednov, sc je naštelo v Italiji na koleri obolelih: v me-;t.u Napolju 197, v provinciji Napoljski 256, v provinciji Salcrno 105, v provinciji Caserta 82, v mestu Palermu 284, v provinciji Palermo 109, v Genovi 16, torej v 14 dneh v južni Italiji 1073 slučajev, od teh 450 smrtnih. O severni in srednji Italiji ni mogoče ničesar izvedeti, ker vlada tu celo stvar zaradi raz stav v Rimu in Turinu še skrbneje ?kriva. To je pač brezvestnost, da je ni para. Kolera se jc vsled tega iz Italije zanesla v Trst, v Marseille in v Južno Ameriko. Najbolj se je postavila argentinska vlada, ki je kljub laškemu protestu, zoper vsako laško ladjo, tudi če je imela od laških oblasti spriče-vala, da pride iz kolere prostega kraja, uvedla strogo zdravniško preiskavo Istotako Združene države! To jf. treba tudi pri nas zahtevati! Laške ladje sc morajo v Trstu preiskati in potnike obdržati v kvaranteni, ker spričevala, ki jih imajo ladje, so lažnjiva. Če sc noče vlada za to pobrigati, naj se oglase zdravstvene in avtonomne korporacije ter poslanci! V ogrski zbornici sc jc žc tozadevna interpelacija vložila.
Iz Most nam pišejo: Posledice slabega gospodarstva se kažejo. Za vojašnico na Selu stoji velika Prcdovi-čeva hiša — šc prcccj nova. Hiša ima tudi potrebno jamo — seveda odprto V njo jc šlo vse, kar «pada med odpadke. Duhovi, ki sc ondi razvijajo, so začeli ščegetati nos g. ritmojstra, ki se je pritožil na občino in zahteval ogledno komisijo, ki naj prepreči dohod duho-
vom v ritmojstrovo stanovanje. Pred kratkim je bil ogled. Hvala g. ritmoj-stru za energično postopanje, ki bo :.melo uspeh! —■ Čudno ni nič, da je jama odprta, — saj se jc hiša in jama delala takrat, ko jc g. Predovič delal v moščanski občini, kakor je bilo zanj prav. Na papirju je bil župan nekdo drugi, — v resnici župan pa Predovič. To liberalno gospodarstvo mora pa popravljati g. ritmojster in »klerikalni« župan z večina liberalnim odborom — Oražem.
— Z občinskimi volitvami v Mostah
imajo liberalci smolo. Žc več kot dve leti. se bore, da bi ohranili svojo postojanko. Pred dvema letoma pred sv. Petrom so s pijačo in Predovičevim denarjem — ki ga sedaj tepe — ohranili v odboru večino liberalcev. (Občinski odbor v Mostah je bil skozi dve županski dobi in je še danes po večini liberalen. Lahko dokažemo!) Upili so: naša zmaga! Kaj boste kričali: »zmaga!« Saj je bila občina vedno v vaših rokah. Vi ste izgubili 4 može, mi smo zmagali, ker smo spravili 4 može v odbor. No, pa te volitve so bile nepravilne in zato po c. kr. vladi ovrženc. Začeli so delati nove imenike. Delal jih je bivši tajnik, vzor liberalcev. Narejeni so bili, kakor so želeli liberalci in socialni demokrati. Sedaj so mislili socialni demokrati iztrgati liberalcem vajeti in jih oviti okrog svojih rok. Pa je prišla druga blamaža. Roka pravice je prišla krivicam na sled, in imeniki so bili iznova ovrženi. Župan je dobil od c. kr. vlade naročilo, naj naredi popolnoma nov imenik, ki bo narejen tako kakor zahtevajo od cesarja potrjeni paragrafi, ne pa, kakor zahtevajo krivični liberalci ali pa socialni demokrati. Le zapomnite si: Volitve ne bo prej, preden ne bo pravičnih imenikov. Zadnji so bili naravnost vnebovpijoče krivični. Zapisali so v imenik ljudi, ki so se ravno naselili v občini, nekatere tudi, ki že dolgo ne bivajo več v občini, in nekatere celo mrtve. Druge, ki so pa žc dolgo v občini in so posestniki, so pa izpustili. — Toda izkazalo sc je zopet, da krivično blago nima teka.
—	Pri »Sokolskem Domu« v Domžalah so sokolski junaki silno oškodovali nekega obrtnika, ker mu nočejo plačati trdo prisluženega zaslužka. Ali je to tudi »sokolska misel«?
—	Radi preteče kolere prepovedano romanje na Sv. Goro. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici prepoveduje iz zdravstvenih ozirov običajno romanje na Sv. Goro pri Gorici in na Grad blizu Mirna o priliki Marijinih praznikov dne 15. avgusta in 8. septembra t. 1., ker preti nevarnost, da bi se zanesla v Trstu obstoječa kolera po romarjih v ta okraj in nadalje tudi v drugo pokrajino.
—	Katehetski sestanek v Zagrebu.
Predavanja sc vrše v lepo okrašeni šolski dvorani dekliškega zavoda pri Milo-srdnicah. Udeležba drugega dne jc bila številnejša; nekateri odhajajo, drugi se pridružujejo. Živahnosti pogrešamo, ker tvarina II. dne na splošno nima tolike privlačnosti kot bi bilo želeti. Pozna se pa tudi depresivni vpliv gor-kote, ki šc ponoči ne da spati. Med vnanjimi pozdravi je udeležence posebno razveselila brzojavka tržaškega škofa premil. g. dr. A n d r e j a K a r -lina. Zanimivo je, da je odbor za pri-
Posl. Viljem Marx.
Prof. Galen
Baron Hertling.
Posl. Trimborn.
^o? l: Kapi. dr. Selbst.
Škof Faulhaber. Škof Kirstein. Prof. Meyers.
1 71 lig
Posl. Giesbcrts-
Opat Schachleitner. Posl. Erzberger. Knez Lowenstein.
Voditelji in glavni govorniki shoda katoličanov v Nemčiji 1.1911.
rejanjc katehetskih tečajev določil tudi tri večerna predavanja za starše in vzgojitelje. Prvi večer je krasno, popolnoma v krščanskem zmislu predaval svetni profesor zagrebškega vseučilišča dr. Julij Golik o pomenu m a t e r e pri v z g o j i. Predavanje je bilo vredno, da bi ga čule vse zagrebške takozvanc moderne dame in matere, pa jih je bilo žal malo navzo-. čili. Menda ni bilo nič posebne reklame. Dvoranica v kazini kat. tiskovnega društva je bila sicer polna, toda za Zagreb bi bilo treba velike dvorane ter obširne reklame, kajti prav taka prilika, kot jo bila sedaj, bi sc dala boljo izrabiti, ako hočejo pritegniti občinstvo v kroge krščanske. — Meščanstvo zagrebško se — kakor soditi po vrvenju v mestu — drži bolj doma, kakor Ljubljančani. Menda nimajo Zagrebčani posebnih hladnih krajev, kakor jih imamo 11. pr. na Gorenjskem. Okolica tu je vsa suha in zaprašena.
— Poziv na sestanek antialkoholi-kov v Zagrebu. Hrvatski listi prinašajo sledeči oklic: Vsled silne moralne, zdravstvene in gospodarske škode, ki jo trpi ljudstvo vsled uživanja alkoholnih pijač, so so v vseh naprednih deželah združili misleči, trezni in pametni ljudje s plemenitim namenom, da nastopijo proti pogubonosnosti alkoholizma. Tako so nastala društva, ki so bore za čim večjo zmernost, tudi za popolno abstinenco. V Hrvatski in Slavoniji se poti'oši na leto do 80 milijonov kron za alkoholne pijače, torej več kot znaša triletni naš avtonomni pro-. račun. S to ogromno vsoto za nas plačamo našo moralno, intelektualno in fizično degencracijo, naše gospodarsko propadanje ter polnimo z ogromnim številom naše bolnišnice, kaznilnice in ječe. A kaj smo storili dosedaj proti alkoholizmu ,tej naši rak-rani? Napisali smo nekaj knjižic, nekoliko člankov v časopisih in priredili kako predavanje. Zares zelo malo, premalo, da se obranimo toliko močnega in tako pogubnega sovražnika. Za uspešno borbo proti alkoholizmu je neobhodno potrebna organizacija. Podpisani pozivljejo vse osebo moškega in ženskega spola v Hrvatski in Slavoniji, ki so prepričane o potrebi borbe proti alkoholizmu pri nas, da na dan 15. avgusta t. 1. pridejo v Zagreb na tozadevni sestanek. Sestanek sc bo vršil ob D. uri dopoldne v dvorani tipografskega društva v Zagrebu, Primorska ulica 2. Na njem se bo posvetovalo o osnutku društva proti alkoholu pri nas. Nadejamo se, da bo došlo čim največ naših prijateljev in somišljenikov. — Dr. Fr. S. Gundrum (Križevci), dr. Ivan Kisel j ak (Reka), dr. Milan Kostič (Mitrovica), Nikola Gju-rič (Zagreb), Andrija štampar (Nova Gradiška), Ivan Ištvanovič (Zagreb).
—	Laška kultura. Iz Kopra poročajo: Laška druhal jc pokazala zopet svojo 20001etno brutturo. Naša »Gospodarska zadruga«, od Slovencev in za Slovence ustanovljena, ta od Slovencev samih bojkotirana, je bila predmet laške kulturo-brutturc. Vrgli so namreč ene minolih noči več steklenic črnila na slovenski napis, katerega pa k sreči niso zadeli, tako da sta ostali lo dve veliki pegi ena pod in druga nad napisom.
—	Grozen požar. Včeraj ob 10. uri dopoldne je začela goreli tovarna lino-, leja pri Šv. Marku v Trstu. Požar jc objel po par minutah vsled dobro gorljivega materiala vsa tri nadstropja, nakar sc jc udrla med groznim liršča-njem streha. Ogenj sc jc raztegnil tudi na sosedno poslopje in je do sten popolnoma uničil. V funkciju so bile vse parne brizgalnicc, kar jih je v Trstu. Po triurnem neumornem delu se jc posrečilo ogenj lokalizirati na ome-: njeni dve poslopji, pri čemur so bili ranjeni štirje delavci in en redar. Pogorišče šc vedno pokriva gost dim, med katerim so vspenjajo plameni. Škoda se ceni na okroglo pol milijona kron.
—	Dva otroka zgorela. Iz Zagorja ob Savi poročajo: Danes, dne 8. avgusta, ob 7. uri zjutraj, jc začelo goreti na Jablani pri Zagorju. Požar jc izbruhnil v neki hiši, ko jo žena pekla kruh. Vnele so sc saje v dimniku, streha jc bila slamnata in zato je bila mahoma v ognju. Vsled veliko suše se jo požar razširjal še dalje. Vode v do-tičnem kraju sploh ni blizu. Pogorelo je do tal pet hiš in pa kozolec, pod katerim sta spala dva otroka. Vžgani kozolec sc je podrl in jih zasul. Oba sta popolnoma zgorela. Zgorela jc tudi ena telica. Požarne hrambe sploh ni bilo blizu, ker nihče ni nič naznanil. Škoda, je precejšnja in vse jc bilo nezavarovano.
—	škropljenje trt po toči. Deželni odbor kranjski jc doslej podpiral vinogradnike, katerim je toča napravila škodo v vinogradih, na ta način, da jim ie nakazal primerno količino modre galiec ali pa jim povrnil nabavne stro-
ške. Pri tem se je pbkAžalo, da so uspehi na tem polju le tedaj mogoči, ako ima vsak vinogradnik vsaj toliko modre galice doma pripravljene, da v slučaju toče lahko takoj, po možnosti že drugi dan, trto škropi. Če naj posestniki po toči šele delajo prošnje na deželni odbor, ta pa o stvari poizveduje, ae utegne zgoditi, da dobe vinogradniki galico šele čez tedne, ko je škropljenje Se prepozno. Zato je deželni odbor sklenil vinogradnikom priporočati, da se v svojo lastno korist preskrbe s potrebno količino modre galice, ki jo lahko takoj po nastali škodi rabijo. Deželni odbor je pripravljen, v kolikor mu bodo dopuščala v ta namen dovoljena sredstva, revnejšim vinogradnikom, katerim je toča napravila znatno škodo, dovoliti potem podporo, odgovarjajočo količini modre galice, ki so jo v svojih vinogradih v resnici uporabili.
—	Hrvatska seljačka stranka je prekinila dogovore s pravaši. Upajmo, da, bodo končno narodni interesi vendarle močnejši, kot osebni oziri.
—	Suša po Dolenjskem je že tako občutna, da preti kmečkemu prebival-atvu res prava katastrofa. Ota-va se je na steblu skoraj posušila, ajda ne more rasti, okopavine so v rasti zastale, fižol ne more delati stročja in sadno drevje se kar suši. Češplje, ki so obetale tako lep pridelek, odpadajo v veliki množini. Res, da je bila prva košnja obila in tudi žito je dobro uspevalo, toda če ne bode kmetovalec pridelal pese, korenja in repe, ne l>ode mogel prerediti prašičev. Vsled suše imajo prašiči silno nizko ceno.
—	Zastrupil se je v Trstu 63 letni Peter Gorz. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je po dveh urah umrl.
—	Mrtvega so našli 32 letnega bivšega uradnika Adriatica di Sicurta, Henrika d' Allesandrini v njegovem stanovanju v ulici deli, Acquedotto 5. Vzrok smrti je neznan. Pokojnik se je baje večkrat izrazil, da si konča življenje.
—■ Velik požar t Sarajevu. V Sarajevu je včeraj ponoči pogorelo sedem hiš. Gorelo je v bližini tobačne tovarne. Požar so pogasili šele po velikem trudu.
KONEC VSTAJE V ALBANIJI.
Solun, 9. avgusta. Iz Tusija poročajo, da je dospelo tja nad 2000 vsta-iev.
Carigrad, 9. avgusta. Vali ja-ninski poroča, da se je v Kazi Aido-oatu osnovala kolona dobrovoljcev, da gre v boj proti vstašem; oblastnije so pa izjavile, da tega ni treba.
Carigrad, 9. avgusta. Ker ni položaj v Mali Aziji več ogrožen, je vojno ministrstvo baje sklenilo odposlati del tam se nahajočih čet v Južno Albanijo. Ministrstvu za notranje stvari je došla brzojavka, da se Malisori vračajo w velikih trumah.
- -miv"-
i
Štajerske novice.
" š Pol dneva med prekmurskimi
Slovenci. Iz Gornje Radgone se nam piše: Komaj pol leta staro slov. katol. izobraževalno društvo za. radgonsko okolico je priredilo dne 6. avgusta v Žetincih na vrtu g. Nedoka svojo prvo veselico. Čeravno nam je pravil slavnostni govornik g. Gomboc (»Zarjan«) razlagal je namen izobraževalnih društev, posebej radgonskega — da naj ne pričakujemo nič posebnega od tega prvega javnega nastopa mladega društva., smo vendar bili v polni meri zadovoljni s tem, kar smo slišali in videli; toliko niti pričakovali nismo. Dolgotrajen aplavz po končanem govoru je kazal, da so segale besede vsem do srca. Po končanem govoru je zapel gomjeradgonski moški zbor par lepih pesmic. Nato se je začela igra »Trije ptički«. Aranžiral je igro g. Gomboc s pomočjo dveh gimnazijcev. Razun teh treh so bili vsi ostali igralci priprosti kmetski fantje, ki še niso nikdar bili na odru. Tembolj se moramo čuditi njihovi spretnosti. Pri prosti zabavi je vzbujala šaljiva pošta veliko veselja in smeha. — Ne vem, ali je prinesla ta prireditev društvu kaj materielnega. dobička, a toliko je gotovo, da. si je pridobilo mnogo novih prijateljev in da mu stari ostanejo še naprej zvesti. Par ur je bilo samo, ki smo jih preživeli med Prekmurci, a te nam ostanejo vedno v spominu in radi ln še v večjem številu bomo prišli, ko nas prihodnjič povabijo.
š Umrl je v Celju izdelovalec klobukov Kristijan Wolf, star 81 let.
— Umrl je v Celju bivši kolar Jožef Vračko, star 78 let.
š Pod konj« ln vet jp po nesreči prišel hlapec posestnika Radeja, Franc Ogreft iz Rajhenburgn. Voz. je bil poln lesa. Ogreš je dobil take poškodbe, da je dve uri potem umrl.
LMaoske novice.
DANES OB 7. URI V »LJUDSKI DOM« K PREDSTAVI »LJUDSKEGA ODRA«!
Rlagajna se odpre ob I. url in opozarjamo slavno občinstvo, da pride čimpreje mogoče, da dobi dobre sedeže. Vspored oderskih slik jc sledeč:
1.	Moderen salon.
2.	.Teča z dohodom.
3.	Zelenkasta soba kot spalna soba.
4.	Rdeča soba kot bureau.
5.	Kmečka soba.
6.	a) Gozd s pogledom na pokrajino.
b)	Gozd s pogledom v goščo.
c)	Divje romantičen gozd z visečim drevjem. (Izpremembe a, b, c se vrše pri odprtem zastoru.)
7.	Park z vilo in balkonom.
8.	Vrt z angleškim parkom.
Pol ure odmora.
9.	Renaissance-soba z gobelini.
10.	Renaissance-salon s stebri.
11.	Mesto.
12.	Vas.
13.	Vas in kmečko dvorišča z gospodarskimi poslopji.
1-4. Cerkev.
15.	Skalnata pokrajina z jezerom.
16.	Skalovje z divje romantičnim prepadom.
17.	Morska obal z ladijami.
Med odmori svira tamburaški zbor in poje moški zbor Ljubljane in ženski zbor Katol. društva za delavke. Večer bo izredno zanimiv. Pri vsaki oderski sliki se kažejo drugačni svetlobni efekti in se bo delalo tudi s tehničnimi aparati, grom, veter itd. Vstopnina 1 K za osebo! Večer se vi*ši pri pogrnjenih mizah. Nihče naj ne zamudi redke prilike in naj pride sam in pripelje svojo znance seboj. — Nocoj vsi v »Ljudski dom«!
lj Zveza Orlov v Ljubljani ima danes sejo že točno ob S. url zvečer zaradi javne produkcije »Ljudskega odra«. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe!
lj Cesarjev dan ljubljanske podružnice avstrijskega mornariškega društva se bo slovesno praznoval 18. t. m. Tudi v Ljubljani se bodo ta dan prodajali v korist mornariškega društva takozvani »cesarski bonboni«. Zvečer bo na vrtu »Uniona« velik koncert vojaške godbe. Vstopnina 60 vinarjev.
lj Na naslov južne železnice. Po Resljevi cesti kmalu ne bo več varno hoditi. Ko prideš iz mesta mimo železniških hiš, ti že taki kamni priletijo mimo ušes, da je groza; kakor da bi bila vojska. Ker človek v resnici dostikrat ni življenja varen, ako tam mimo hodi, zatorej se prosi ravnateljstvo južne železnice, da bi ukrenilo kaj za mir. Bitk s kamenjem ne potrebujemo. Drugače smo primorani na drugo mesto se obrniti.
ljOgenj v mitnlškl baraki. Sinoči se je v mitniški baraki v Prisojni ulici vsled petrolejke vnel popir ki je nabit po stenah. Ogenj so takoj opazili in pogasili.
lj V vlaku okraden. Ko se je včeraj ob 2. uri zjutraj peljal iz Trsta poslovodja Karol Rtitnig iz Ljubljane, mu je bila med vožnjo ukradena usnjata torba v kateri je imel nekaj perila, par zlatih očal, telovnik, niklasto uro in zlato dvopleteno verižico vredno 160 K.
lj Slaboumen. Vojaška straža jc danes zjutraj našla v vrtu prisilne delavnice 451etnega delavca Franc Novaka iz Doba pri Kamniku. Ko so poklicali stražnika, je Novak začel pripovedovati, da je nekaj dni mlatil pri nekem posestniku v Mostah. Ker so mu pa drugi delavci grozili, jim je ušel, preplaval Ljubljanico in se v vrtu skril. Novaka, ki je slaboumen so oddali na opazovalni oddelek dež. bolnišnice.
lj Gasilska župa ljubljanska ima. v nedeijo, dne 13. avgusta t. 1., ob pol 5. uri popoludne na Selu pri Ljubljani svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo pripravljavnega odbora. 2. Volitev odbora za dobo treh let (načelnika, podnačelnika, 5 odbornikov in 2 namestnikov). 3. Volitev treh pregledovalcev računov za tri leta. 4. Določitev prispevkov. 5. Določitev župnih izletov. 6. Volitev delegatov na občni zbor deželne gasilske zveze (na 100 članov dva delegata — pod 50 članov se ne vpošteva). Vsak delegat mora imeti pooblastilo svojega društva.
lj Domobranska topnliarska divizija št. 22 je dospela včeraj v Ljubljano ter je nastanjena v domobranski vojašnici, kjer ostane do 16. avgusta.
lj Nasilnež. Ko je danes dopoldne policijski stražnik aretoval Josipa Kopača, rojenega leta 1893 v Ljubljani in v Medvode pristojnega, zaradi prepovedanega povratka, se mu je takoj podal v beg. Iz nasprotne strani pa je k sreči prišel drugi stražnik in bežečega Kopača ustavil. Kopač sc je branil in su-
nil s črcvljem stražnika v nogo ter ga telesno poškodoval. Zagovarjati sc bode moral pred deželnim sodiščem.
lj Tatvina. Na trgu je bil včeraj zjutraj ukraden branjevki Ivani Žen zaboj grozdja, vreden 3 K 60 h. Osumljeni je policiji že znan.
Izpred sodišča.
Liberalni prvak dr. Kukovec obsojen. V nemških listih beremo: »Voditelja štajerske liberalne stranke, deželnega poslanca in advokata dr. Ve-koslava K u k o v c a je zadel težek udarec usode. Postavili so ga namreč nedavno pod obtožnico, ki ga dolži, da so ga nedavno v večernem mraku blizu ceste zasačili na nekem travniku pri poslu, ki jc sicer za ohranitev človeškega rodu zelo važen, se pa v civilizirani Evropi godi navadno za gardinami. V torek se je vršila pred okrožnim sodiščem v Celju zoper dr. Kukovca in njegovo soobtoženko obravnava zaradi prestopa zoper javno nravnost. Dr. Kukovca so, upoštevajoč olajševalne okoliščine, obsodili na 6 dni a r e s t a z enim postnim dnem, gospodično pa na 5 dni.« — Mi bi takega slučaja nikoli ne zabeležili, če bi liberalni listi vedno po takih rečeh ne padali, kadar se gre za političnega nasprotnika, naj bo potem res ali nc.
PREISKAVA V »POKRETOVEM« UPRAVNIŠTVU.
Sodna oblast se je začela, zanimati za gospodarstvo »Pokreta«, hrvaškega naprednega, založ. in tisk. delniškega društva v Zagrebu in zahtevala pravilno opremljeno bilanco. Ker te ni dobila je pozvala pi-edsednika dr. Lorkoviča k zaslišanju, a ta se tudi ponovnemu pozivu ni odzval. 9. t. m. je nato prišla v upravništvo »Pokreta« komisija, ise-stoječa iz sod. svetnika dr. Hirschla polic, uradnika Šariča, knjigovodskega strokovnjaka Kronfelda in enega detektiva, ki,je zahtevala njige. Predsednik dr. Lorkovič je vpogled v knjige odrekel, nakar je bil pozvan ključavničar, ki je mizo s silo odprl. Komisija je zaplenila vse knjige in jih odnesla na sodnijo.
Telefonska in brzojavna poročila.
PAPEŽ BOLAN.
Rim, 10. avgusta. »Giornale d'Ita-lia« poroča, da papež že nekaj časa boleha na bronehiti. V zadnjem času se je bolezen nekoliko poostrila in se jc razvijala brez vročnice do 8. t. m. Dne 9. t. m. pa je papeža napadla vročica, kar je po izjavi zdravnikov znamenje, da se bolezen bliža koncu. Skratka sc trdi, da se je zdravstveno stanje Pija X. zelo izboljšalo.
Rim, 10. avgusta. »Corriere dTta-lia« poroča, da je papeževa bolezen stopila v odločivni stadij in se razvija tako, da je upati, da mine.
Pariz, 10. avgusta. »Petit Republi-que« poroča, da je papež zelo deprimi-ran, ker čuti, kako njegove moči pešajo. Potrla ga je tudi vest o smrti kardinala Grusche. Vpliva nanj tudi dejstvo, da je bil devet kaplan, devet let župnik, devet let kanonik, devet let škof, devet let patriarh, zdaj pa je deveto leto papeževanja.
Milan, 10. avgusta. »Secolu« poroča njegov korespondent iz Rima, da so visoki krogi, ki so včeraj prisostvovali osemletnici papeževega kronanja v sikstinski kapeli, kazali veliko vznemirjenost zaradi papeževega zdravja in prosili monsignora Bressana za točne informacije. Te pa niso bile tolaž-ljive. Pri papeževem zglavju je vedno en zdravnik na straži. Papeževo stanje se nič nc zboljša. Včeraj popoldne sta se profesorja Marcliiafava in Petracci zmenila, da napravita posvet.
Rim, 10. avgusta. »Giornale d'Ita-lia« poroča, da jc papeževa temperatura, ki je 8. t. m. znašala V/jc/c nad normalno, 9. t. m. padla na i odstotke. Zato se upa na izboljšanje. Profesorji so prišli ob petih popoldne v Vatikan in izjavili, da se ne boje nevarnih komplikacij.
TRI OSEBE NA KOLERI UMRLE V
/	TRSTU.
Trst, 10. avgusta. Danes so tu tri osebe umrle na koleri.
RAZMERE NA PORTUGALSKEM.
Madrid, 10. avgusta. Nacionalistični urednik Gomez Dos - Dantos, ki jc preje urejeval list »Portugal«, je pobegnil v Fuj. Pripoveduje, da je bil dvakrat aretovan. V ječah jc na Portugalskem zaprtih 3000 uglednih in vplivnih Oseb. Finandelni polom Portugalske je neizogiben. Brez vsakega, parlamenta-ričuega pooblastila je vlada izdala ogromne množine popil natega denarja in vzdržuje kurze sanjo s pomočjo ve-
čih" bankirjev. Za vzdrževanje reda ob meji in deželi sami je po neki izjavi finančnega ministra v narodni skupščini potrebnih 90 milijonov frankov na me, sec.
REPUBLIKANSKA ZAROTA V ŠPANSKI VOJSKI.
Madrid, 10. avgusta. Preiskava na križarici »Dzumasi« je dognala, da je bilo med moštvom nad 100 mornarjev, ki so bili člani republikanske zarote, ter da ima ta zarota pristaše med moštvom cele mornarice. Podvzeti so koraki, da se zarota popolnoma odkrije in uduši v temelju.	,
KUGA.
šangaj, 10. avgusta. V tukajšnjem predmestju sc je pojavila kuga. Doslej so konstatirali osem slučajev kuge.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Tiskarski škrat. »Lah ima kratke
nogč.« — »Po končanem slavnostnem govoru dvignilo se je občinstvo ter sto, je zapllo ,Lepo našo domovino'.«
Odkrito. Mestni stavbni svetnik je bil sicer silno marljiv uradnik. Vedno je kaj brkljal, toda iz rok ni spravil ni-česar. Ko je nekoč le predolgo premišljeval o nekem načrtu, nahruli ga župan ves ogorčen: »Za božjo voljo, koliko bo pa pravzaprav to veljalo, ako bo-detc tako dolgo razmišljevali o enem samem načrtu!« — »Natanko šeststo-štiriinštirideset kron na mesec,« odrezal sc je stavbni svetnik.
Razne stvari.
Nemško vojaštvo na }ugu. Hrvaški listi poročajo, da se domači dalmatinski polk št. 22 namerava premestiti iz Dalmacije, na njegovo mesto pa pride nek nemški polk. Po dalmatinskih mestih, zlasti v Dubrovniku, se potem naselijo nemške častniške in podčastniške družine, za katere se bo kmalu zahtevalo tudi nemških šol. Tako se nem-štvo tudi s pomočjo vojaške oblasti širi na jugu.
Stavka pariških pogrebcev. Velika vročina, ki jc zopet že več dni v Parizu, ima tudi izredne posledice. Na-stavljenci pogrebnih zavodov groze namreč s stavko, češ da so preobloženi z delom. Umrljivost je od začetka julija v Parizu zelo narastla. Zadnjih 14 dni jc bilo v Parizu vsak dan 220 do 250 smrtnih slučajev, medtem ko jih je prej povprečno umrlo okoli 700 na teden. Zlasti je sedaj velika umrljivost otrok do treh let starosti.
Tudi »ministranti« — stavkajo. Pretečeni teden je izbruhnila stavka ministrantov v Boršovi pri Č. Budjejo-vicah. Vsi trije ministranti tamošnje župne cerkve so »ustavili delo« in zahtevali povišanje plače.
Parnik se potopil. — Utonilo 90 ljudi. Francoski parnik »Emir«, ki jc ob tretji uri zjutraj iz Gibraltarja od-plul proti maroški obali, sc je potopil pet milj od Tarife. Utonilo je 90 ljudi.
Novakovi sorodniki. Sorodniki tistega Novaka, ki je v Južni Avstraliji zapustil 300 milijonov kron, so se sedaj tudi v Debrecinu na Ogrskem našli. Ondi živi mizarski mojster Janez Novak, ki je vest o zapuščini dobil iz Londona.
Vročina. V Nemčiji, odkar traja velika vročina, veliko več ljudi umre kakor sicer, posebno v Berolinu in drugih mestih. Zlasti velika pa je umrljivost v Parizu. Že štirinajst dni umre vsak dan 250 ljudi, zlasti otrok. Uslužbenci mrliških zavodov tožijo, da imajo preveč dela in hočejo štrajkati.
Desinficiranje cerkva. Iz Rima poročajo, da so nadškof v Genovi in več drugih italijanskih škofov izdali pastirski list, v katerem določajo zaradi neznosne vročine stroge predpise glede desinficiranja cerkva, zlasti onih delov, ki jih verniki >skupaj rabijo, ter do nadaljne odredbe tudi dovoljujejo vživanje mesa ob petkih.
Smodnlšnica zletela v zrak. Iz Bre-genca poročajo, da je v Oberricdu v •bližini avstrijske meje zletela v zrak smodnišnica družbe za regulacijo Rena. V skladišču je bilo 18 sodov di-namita, 7 sodov smodnika in večja množina užigalnikov. V Oberricdu je bilo več hiš poškodovanih. V cerkvi so se razbila dragocena okna. V okolici 20 kilometrov so povsod čutili razstrelbo, ki jo je povzročila zlobna roka. Nekdo jc namreč skladišče nalašč zažgal.
Dvorazrednl dekliški trgovski šoli društva »Vesna« v Brnu je podeljena pravica javnosti.
Mažarsko uradovanje na hrvaških tleh. Vsi hrvaški listi poročajo o novi kršitvi hrvaških pravic potom ogrskih uradnikov. Ogrski veterinarji izdajajo namreč v Zemunu dovoljenja za uvoz mesa in živali iz Srbije na Hrvaško v •žr motna žar sk cm j eziku,
Veliki štrajki. V Londonu štraj-kajo vsi, ki so v pristanišču uslužbeni. Teh je blizu 100.000. — V Italiji štrajka 30.000 voznikov.
Požar na zrakoplovnem letališču. Včeraj zjutraj jc na zrakoplovnem letališču v Pardubicah nastal požar, ki je vpepelil hangarja aviatika Kasparja in Czihaka. Pri tem je pogorel v Kas-parjevi lopi tudi originalen Bleriotov letalni stroj, istotako je tudi Czihaku pogorel letalni stroj.
Ogrski župani v Pragi. 7. t. m. je prišlo v Prago 85 ogrskih županov in drugih občinskih činiteljev. Praški občinski svet jih je na kolodvoru po dc-putaciji sprejel in pozdravil.
Tabele za dopust sodnih funkcionarjev so vsled odloka finančnega ministrstva odslej koleka proste.
Liga nove mode se je osnovala v ateljeju nekega znanega pariškega umetnika, ki je takoj osnovala bojni načrt proti vsem izumiteljem dosedanje brezmiselne mode. Ta liga namera-va prirediti meseca novembra veliko modno razstavo. Vsem kupcem, ki hite iz vseh delov sveta v Pariz, v to veliko modno mesto, se hoče nuditi priložnost, da volijo med nenai*avnostjo in naravo, da popravijo svoj že davno pokvarjeni okus ob vzorcih prave umetniške obleke. Na razstavi bo postavljenih v vrstah 600 kipov, od katerih vsak bo oblečen v odelo, ki ne bodo izdelana v ateljejih modnih mojstrov v Rue de Paix, temveč bodo izvršena po načrtih znamenitih pariških slikarjev, kiparjev in risarjev. Poklicni krojači bodo od razstave popolnoma izključeni. Vsak umetnik bo izvršil oi l-rina1 r o risbo, po kateri bo izdelana obleka posameznega kipa. Iz mode preteklih stoletij izmišljeni kostumi, ki se morejo smatrati v današnjih modernih časih le za predpustne šale, morajo izginiti. To je natfien nove lige. Umetniki zaupajo le svoji fantaziji, ki je izšolana ob mojstrskih delih umetnosti. Slog in kroj toalet, okrasje, naj bi bili ^riprosti, naravni in neprisiljeni. Ta načrt je zbudil med umetniškim svetom v Parizu splošno navdušenje. Veliko število znamenitih mojstrov se posveča zelo resno navedenim namenom. Novi ligi so številni člani pristopili, ki so se lotili * po določenem programu dela. To je boj proti ekscentričnosti in v tem boju se čutijo pariški umetniki kot poklicani branilci lepote in zdravega okusa.
Kakšen Je naš koroški fanatizem.
(Pripovedka za pasje dni, spisal dr. L.
Lčnard.)
V dobi kislih kumar in vročih pasjih dni se je zgodila v tužnem Koro-tanu sledeča zgodba:
Prišel jc v Celovec mlad mož zagorelega obraza in črnih brk in se takoj nastanil v hotelu Trabesinger. Imel je naslove dr. Brejca, dr. Rožiča, mojega, Mohorjeve družbe, delavskega društva in morda še kaj drugih, toda se takoj od začetka ni pokazal pri nobenemu izmed njih, ampak je šel najprej v Borovlje, kjer je obiskal Sokole, si ogledal nemške in slovenske puškar-je, potem sc je pa vrnil nazaj v Celovec. Ker pa menda slovanska vzajemnost in gostoljubnost v krogih, kjer se je obračal doslej, ni rodila zanj dovolj obilnih sadov in jc hotelir že namignil, da bi bilo treba poravnati račun za stanovanje, pa tudi jesti je treba nekoliko, čeprav smo v dobi kislih kumar, je šel na kegljišče, kjer je stal dr. Brejc z zavihanimi rokavi in krogljo v roki, ter se mu predstavil, da je Bolgar in dopisnik dveh bolgarskih listov. Dr. Brejc se je obrnil k meni in mi rekel, naj jaz prevzamem gospoda, ker on mora pognati krogljo. S tem je bila za dr. Brejca zadeva končana in ni nič več prišel v dotiko s tem gospodom.
Jaz sem prevzel nepi*ičakovanega bolgarskega gosta in se spustil ž njim v pogovor. V nekaj minutah som bil na jasnem, da naš gost ni noben Bolgar in noben vseučiliški dijak, kakor jc trdil, ampak najbrže Srb nevelike izobrazbe in neznanega poklica. Toda navsezadnje so Srbi tudi ljudje, ne veliko različni od Bolgarov in nam še nekoliko bližji, mislim si, ako hoče na popotovanju raje veljati za Bolgara, kot za Srba, mu ne morem zameriti in nazadnje tudi ni nobena posebna pregreha, ako hoče veljati za akademičnega državljana. Saj je celo bivši ljubljanski župan Ivan Hribar dajal v ugledne liste na Ruskem o sebi informacije, da je doktor obojnega prava, državljanskega in cerkvenega.
Zavzel sem se torej za gospoda, ga povabil v svoje stanovanje in se spustil ž njim v pogovor, da bi zvedel, kakšnih informacij da želi. Bolgarščine gospod ni znal govoriti, govoril je srbsko in trdil, da sc tako govori pri njem doma
v Sofiji, ruščine ni razumel, dasiravno je na bolgarskih gimnazijah obligatna, o bolgarskih razmerah je imel pojma1 komaj toliko, kot pri nas kak srednje-; šolski dijak, ali niti toliko. Govoril sem« ž njim, cla bi zvedel, kakšnih informacij da želi, jezikovnih, literarnih, narodnih, političnih ali kaj. Potil sem se in trudil, cla bi zvedel s čim naj mu postrežem, a nič! Gospod mi ni mogel povedati popolnoma nič in jaz sem bil v vedno večji zadregi ter nisem vedel, ali je naš gost tako malo inteligenten, ali pa ima kakšne druge namene, s katerimi ne more naravnost na dan. Šel sem ž njim v Gosposveto, ker sem si mislil, da ga bo tam kaj zanimalo, a sprevidel sem, cla ga ne zanima knežji kamen in dragi stari zgodovinski spominki čisto nič. Da bi spravil pogovor v tek in zvedel s kakšnimi informacijami mu lahko postrežem, sem ga vpraševal, kam je namenjen in odkod je prišel? Enkrat je rekel, da pojde naprej čez Gorico v Trst in potem domov, drugič, da namerava čez Maribor na Dunaj. Mimogrede je v pogovoru omenil, da je bil nekaj dni v Ljubljani, a nikakor ni maral povedati imena nobeno osebe, s katero je tukaj prišel skupaj. Pri neki dragi priliki je omenil mimogrede, kakor da bi se zagovoril, da je v Ljubljani videl Učiteljsko in Katoliško tiskarno, sicer se pa ni vedel ničesar več spominjati in je, kakor je trclil, že vse drugo pozabil. V prvem tre-notku, ko sva prišla skupaj, sem mu rekel, naj mi da naslov kakšnega srbskega lista, da si ga naročim, in dal mi je naslov »Slovanskega Juga« v Bel-gradu in profesorja Markoviča, a je takoj, ko sem hotel to notirati, že pričel jemati nazaj in se umikati. Potem pa ni bilo ničesar več spraviti iz njega.. Iz pogovorov je bilo videti, da so mu jako dobro znane geografične razmere, zlasti po južni Dalmaciji, Hercegovini, a. tudi po drugih krajih, kjer prebivajo Srbi, rekel je, cla potuje že celo leto po jugoslovanskih krajih, a ni vedel povedati popolnoma ničesar v katerih mestih je bil, s katerimi ljudmi je občeval in kaj si je ogledal. Dasiravno je bilo jasno, da nima vseučiliških študij, je bil vendar videti še precej inteligenten in je znal dobro risati.
Jasno je torej bilo, da naš gost ni časnikar, ker ni imel za to izobrazbe, ker se ni zanimal za nobeno onih reči, za katere se zanimajo časnikarji in ker sploh ni potoval, kot potujejo časnikarji. Časnikar potuje po določenem načrtu, si preskrbi poprej potrebnih informacij, si mecl potjo vse, kolikor mogoče zapomni in zabeleži itd.
Slednjič je prišel naš neznanec z neko besedo na dan, namreč, cla mu je potreba denarja. Hotelir ga tirja za stanovanje in tudi pri natakarici ima žc dolgove. Rekel je, da dobiva denar iz Bolgarije, prišla je najbrže pošiljatev na Bled, kjer se je mudil poprej, ker je pa z Bleda odpotoval v Tržič in potem na Koroško, ga denarno pismo ni več dobilo in se je vrnilo nazaj v Bolgarijo ali pa leži še na Bledu, on pa., cla je med tem v zadregi. Pri neki dragi priliki je pa med razgovorom omenil, cla bi imel priti denar od ccntrale v Ljubljani, kje pa in kaj da je tista centrala, ni mogel povedati, ampak je v naslednjem tre-notku takoj zopet trdil, da pričakuje denarja naravnost iz Bolgarije.
Človeku se na potovanju res lahko pripeti, da pride v tako zadrego in v teh slučajih je treba pomoči, ako le mogoče. V takih slučajih se tudi ne more na to gledati, kakšnega mišljenja in prepričanja je dotični človek. Vendar moram, predno se za človeka zavzamem, vsaj približno nekaj vedeti, kdo je dotični človek in s čim da se peča. Nikdo ne more zahtevati, da sc udeležimo kakšne nove Kopenikijade ali da govorim bolj jugoslovansko, Strasnofijade. O tem človeku pa nisem vedel prav ničesar, ali ni navaden potepuh, ali kak pustolovec, ali je morda duševno omejen človek, ki se je slučajno zgubil na Koroško, ali jc morda 0'Se-ba, ki ima vzroka bati se, da ne bi ga »zadela paragrafov strela«, ali še kaj drugega. Slednjič som mu torej rekel popolnoma naravnost:
»Nekaj kronic, cla plačamo Vaše dolgove in Vas spravimo naprej, bi še spravili skupaj, toda predno Vam po-moremo bi morali vedeti, kdo da, ste in kaj da delate. Toliko dni ste že med nami, a verno manj, kot, od začetka. Vemo samo, da je vse, kar ste povedali, neresnično. Vi niste Bolgar, Vi niste vseučiliški študent in niste časnikar. Najbrže ste Srb. Zoper Srbe sicer nimamo ničesar. Saj so nam narodno celo bližji od Bolgarov, toda dokler ne vem o Vas ničesar, Vam tudi ničesar pomoči ne morem. Saj Vam bo znano, da se med Srbi dobč taki ljudje, kakor Nastič.«
»Nc, tega imena nisem šc nikdar slišal!« zakričal jc on.
»Gotovo ste ga že slišali,« poudaril (.&em jaz.
L »Torej mislite, da sem' jaz kak avstrijski špijon?«
»Tega nisem rekel. Radi mene sto lahko tudi kitajski špijon. Saj ravno to rečem, da o Vas ničesar ne vem, in Vam radi tega tucli ničesar pomoči ne morem. Ker pa vidim, cla ste res v jako neprijetnem položaju — hotelir Vas je že hotel naznaniti policiji, ker ste mu na dolgu in sem jaz posredoval, da tega ni storil — Vam predlagam sledeče:
Vi ste bili, kakor ste priznali, nekaj dni v Ljubljani. Bili ste tudi v Učiteljski tiskarni. Brez dvoma ste torej tucli prišli skupaj z gospodom Plutom. Brzojavil bom Plutu in plačal odgovor. Vprašal ga bom, če Vas pozna in ali naj Vam pomorem.«
Tu je naš neznanec popolnoma zgubil vlado nad samim sabo in zakričal je: »Kaj je to, Plut? Ali je kakšna knjiga, ali kaj? Jaz nobenega Plula no poznam in ga nisem videl v Ljubljani!«
S tem je bila zame stvar končana. Plačal sem zanj šc en obed v hotelu, potem se pa umaknil popolnoma. Odslej mu natakarica ni marala več dajati jedil. Imel je namreč čudno navado, da je prišel v obednico, si naročil jedi, sneclel, vstal in šel, ne cla bi vprašal za račun. Ko ni ničesar več dobil in so dolgovi narastli, je izginil zopet iz tuž-nega Korotana, kakor je prišel.
Taka je torej naša povest iz dobe letošnjih kislih kumar.
Nekega dne me pa opozori nek znanec, cla je prineslo »Jutro« uvoden Članek pod naslovom: »Koroški fanatizem«. Odstavek iz tega dolgega članka se glasi:
»Pi'ed dobrim tednom je prišel v Ljubljano mlad bolgarski študent, ki si je hotel ogledati slovenske kraje in spoznati nekoliko slovenske razmere. Prišel je menda prek Dalmacije in se je ustavil v Ljubljani, kjer se je zglasil v »Slovenski Matici«. Slučajno je tja prišel tudi urednik »Jutra« in se je z njim seznanil. Spremil je potem mladega Bolgara po mestu, razkazal mu njegove posebnosti — umetniško razstavo itd. Peljal ga je tudi s seboj v redakcijo »JUtra«, kjer mu je nasvetoval, katere slovenske kraje si naj ogleda. Drugi dan je Bolgar odšel in se je šele te dni zopet vrnil. Ogledal si je razne strani naše domovine in naravno je, da ga je pot zanesla tudi na Koroško. Tam pa je padel v roke klerikalnim fanatikom. Ako je hotel spoznati naše razmere, se je moral seveda v prvi vrsti obrniti na slovensko družbo v Celovcu, da bi ga informirali in mu razkazali kake zanimivosti. Toda prvo vprašanje onih slovenskih koroških gospodov je bilo: pri katerem listu ste se zglasili v Ljubljani. Bolgar, ki ga naše politične razmere niso zanimale, je povedal, da je bil v redakciji »Jutra«. To jo bil ogenj v strehi. Zakaj da ni šel k »Slovencu«, k dr. Lampctu ali k dragim gospodom. Bolgar se je opravičeval, da razmer ne pozna in da je prišel tucli v »Jutro« le slučajno. Toda gospoda so imeli toliko časti, da mu niso hoteli verjeti, dasi je hotel Bolgar na svoje stroške telegrafirati v Ljubljano, da bi se mu potrdilo, da je prišel slučajno v redakcijo »Jutra«, in tako so gg. dr. Brejc, dr. Lčnard in drugi dali žalosten dokaz svojega slovenskega in slovanskega mišljenja. Namesto, da bi slovanskemu gostu postregli in pomagali, da si more ustvariti pojem o koroških razmerah, ga napadajo zato, ker v Ljubljani ni hodil po klerikalnih redakcijah in ker ni seboj prinesel priporočilo ocl ljubljanskih klerikalnih veljakov. Tako postopanje se isamo po sebi obsoja, ker nima poset takega slovanskega gosta nič skupnega s slovensko, niti s koroško politiko.«
Tako torej nastajajo pravljice v dobi kislih kumar in vročih pasjih dni!
Jaz «em žc mnogo potoval po slovanskih krajih in sem prišel v dotiko z najrazličnejšimi osebami, z najvišjimi konservativnimi aristokrati in tudi z vodilnimi možmi ruske revolucije. Ravnotako sem imel že pri sebi slovanske goste najrazličnejših struj in mišljenj in vedno sem stal na stališču, cla pred drugimi Slovani nc smemo izigravati naših domačih bojev. Kdor je bolj mojega mišljenja, s tem sc bolj ujemam, navadnih uslug pa ne odrekam nikomur. V gori navedenem slučaju pa ni bilo mogoče postopati po tem načelu. Najboljši dokaz za to so odkritja, katera je naredilo »Jutro« v navedenem odstavku.
Poudarim še enkrat neresnice, ki se pripovedujejo v njem:
1.	Dotični človek ni bil Bolgar.
2.	Dotični človek ni bil študent.
3.	Dotični človek ni bil časnikar.
4.	Dotični človek jc na vse mogoče
načine tajil, da pozna gospoda Pluta.
5.	Dotični človek ni ničesar govoril o »Jutru«.
6.	Dotični Človek je rekel, da je pri-* šel na Koroško popolnoma slučajno in da, pred prihodom v Celovec niti vedel ni, da je tukaj še kaj Slovencev. S tem je torej tajil, da bi mu dal urednik »Jutra« navodila, naj si ogleda te slovenske kraje, kakor trdi sedaj »Jutro«.
7.	Ni res, da se je v prvi vrsti obrnil na slovensko družbo v Celovcu, ampak obrnil se je šele, ko je bil že popolnoma na suhem, a denarja od nikoder.
8.	Ni res, da je hotel spoznavati slovenske razmere, res pa je, da jc iskal pri dotični slovenski družbi samo denarja, a nobenih informacij.
9.	Ni res, da se ga je vprašalo, zakaj ni šel v Ljubljani k »Slovencu«. Beseda »Slovenec« se sploh ni omenila.
10.	Ni res, cla .sc ga jc vprašalo, zakaj ni šel k dr. Lampetu.
11.	Ni res, da je hotel na svoje stroške brzojaviti v Ljubljano. Saj ni imel niti vinarja za brzojavko.
12.	Ni res, cla se mu je grozilo s policijo.
13.	Ni res, da je imel ž njim kaj opraviti dr. Brejc.
Samo toliko v pojasnilo, cla bo kaj zabave v dobi kislih kumar in vročih pasjih dni. Razni Strasnoffi nastopajo najrajše ob tem času, ker vedo, cla sedaj časniki potrebujejo primernega gradiva in menda je tudi »Jutro« nasedlo kakšnemu takemu človeku. Jaz pa mislim, da mi bo gospod Plut sedaj celo hvaležen, cla se nisem še bolj žrtvoval za človeka, ki ga je pred ljudmi tako grdo zatajil . . .
Službo cerkovnika -
išče mlad neoženjen mož.
Naslovi naj se pošiljajo na upravništvo
Slovenca pod imenom nSlužba."
Olircha občinskega tajnika in hkrati
mm župnijskega oroanista 2435
se steni razpisuje. Kot tajnik dobiva letnih 800 K in kot organist letnih 500 K stalne plače. Postranski dohodek ni vračunjen. Prosilec mora biti v tajništvu in fcerkveni glasbi dobro izurjen ter zmožen tudi nemščine. Nastop službe s 1. sept. t. 1. Prošnje je vložiti do 25. t m. in sicer v roke župana Vinko Jazbeca v Svetem pri Komnu (Goriški Kras.)
Županstvo Komen, Župni-deKanijski urad Komen.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
D M a	Ca« opazovanja	Stanji: barometra v mm	Temperatura po Celziju	VelroTi	Nebo	III M" f Cm s,
9 | 9. zveč.		738 t | 21-9		brezvetr.	jasno	00
10	7. zjutr. j 36 7 2. pop. ! 35 1		16-1 28 0	sl jvzh. sl. jug;	dol. jasno pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp, 22 51 norm. 19-3*.
Stanovanje
se odda za novemberski termin z dvema sobama, kuhinjo, kletjo itd. Več pove Alojzij Kocmur pisarna dr. Pegana, Ljubljana.	2440 (3)
Vabilo
na
Izredni občni zbor
Mlekarske zadruge v Rov-tah pri Logatcu
registrovana zadruga z omeje« nim poroštvom,
ki se bode vršil dne 20. avg. 1911 ob 3 uri popoldne v prostorih kmetijskega društva v Rovtah.
Dnevni red: Volitev predstojništva.
K obilni udeležbi vabi 2438	Prcdstojništvo.
s
Pijte samo „Tolstovrško slatino"
ki ]e edino slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda-	Naroča se: Tolsti vrh, p. GnštanJ, Koroško.
Belokranjsko In njeno bodoče kmetijsko oospodorslvo.
Bela boteljska vina napravljalo se l'e pa že tedaj po strogo nemškem načinu in —■ zaslovelo je v kratkem troje botelj.skih vin slapenske šolske kleti, namreč nemški rizling, tako-zvano c e s a r s k o v i u o, in pa z e i č n. Rizling, pridelovalo se je v vinogradu zasajenem že pred pričetkom vinarske in sadjarske šole, zasadil ga je liekda-nij vinogradniški oskrbnik g. grofa Lanthieri-ja, z imenom Schweinsberger. Cesarsko vino, napravijalo se je iz polovice grozdja nemškega rizlinga, in iz polovico rulandeca. ali tudi sivi burgundec imenovanega grozdja. Ime cesarsko vino zadobilo je pa to vino vsled tega, ker je naš presvitli cesar to vino leta 1883, o praznovanju šestolet-nice priklopljenja Kranjske k avstrijskemu cesarstvu, v razstavi v Ljubljani pokušal, ter ga z besedami: »Gospodje moji, to je izborno vino, to Vam priporočam«, odlično pohvalil. S privoljc-njem cesarske kabinetne pisarne na Dunaju se je to vino potem vedno tako imenovalo, in imenuje se še dandanes. Zelen, napravljalo se je pa iz vipavske vrste grozdja istega imena (nekateri vinogradniki, in sicer na Goriškem Vipavskem, imenujejo to trto tudi mu-škatelova mati), katera ima to lastnost, da ji grozdje popolnoma zeleno ostane, ako je tudi že prezorjeno, in katere vino je pa tudi — da je pravilno napravljeno — istotako zelenkaste barve. Zelenovo, pravilno napravljeno vino je čez vse finega okusa, osobito pa še kaj finega duha, kateremu se strokovno »cvetlica« ali s ptujim namreč francoskim imenom »b u k e« veli. Odlično finost te vrste grozdja izsledil je vodja nekdanje slapenške vinarske in sadjarske šole, g. R. Dolenc. Ko je 8 let po preselitvi te šole na Dolenjsko, namreč leta 1895 g. Bohuslav Skalicky (Čeh), vinarskim nadzornikom za Kranjsko imenovan bil in je svojo delavnost, zasajanje državnih poskušnih vinogradov v vipavski dolini na Slapu ter na Dolenjskem v Kostanjevici, Črnomlju in Novem mestu pričel, polotil se je kar se naprave belih vin tiče, izključno strogo nemškega na-čina, to bodisi glede namiznih in boteljskih vin. Pri vsaki mogoči priliki priporočal je tudi Vipavcem kakor Dolenjcem napravo belih vin po strogo nemškem načinu, in ker so bila vina vipavske državne kleti v vsakem oziru kar osupljive finosti, ter popolnoma ne-dvomljive stanovitnosti, pričeli &o ga napredni vipavski vinogradniki posnemati, in polastili so se tudi oni vsaj deloma, naprave belih vin po nemškem načinu. Posnemati pričeli so ga tudi nekateri dolenjski in belokranjski vinogradniki, katerim je bila v državni kleti v Novem mestu istotako prilika dana, prepričati se o izbornosti po strogo nemškem načinu napravljenih belili dolenjskih in belokranjskih vin. Žal pa, da ga Dolenjci, osobito pa Belokranjci, v isti meri niso posnemali kakor Vipavci.
Kako ugodnega uspeha da je ta sprememba v napravi belega vipavskega vina bila, spričuje nam tole dejstvo. V vipavski dolini, namreč v vipavskem trgu, toraj v Vipavi sami, zasnovala, se je po prizadevanju blagega ran j k eg a tamošnjega dekana g. Matija Erjavca, osobito pa po vztrajni, da, reči se sme neumorni delavnosti g. Antona. Uršiča, posestnika in trgovca v Št. Vidu pri Vipavi ter načelnika Kmetijskega društva v Vipavi, že leta 1894 Vinarska zadruga r. z. z. o. z. V pričetku delovanja te zadruge. sprejemalo se je v zadružno klet vina zadružnikov, kateri so svoja vina po nauku nekdanje slapenske šoie, z le 48urnim kipenjem na. tropu na-pravljali. Da, takrat skupovali so tudi še vina, katera, so bila. prav po starem načinu, toraj z 6 do 8 dni, ali še dlje trajajočim kipenjem na tropu narejena, ker drugih zadosti dobiti ni bilo. Kupovala je pa. zadruga od svojih udov in neudov tudi grozdje, iz katerega je sama po strogo nemškem načinu beia vina napravljala. S poslednjimi in s pripomočjo gospoda Skalickyja pričelo se je tudi na Češkem, Moravskem. v Šleziji ter Bukovini iskati odjemalcev; in posrečilo se je jih tam najti, medtem ko za vina, po starem načinu napravljena, kupca tam ni bilo. Vsled tega skupovalo se je od leta do leta več po novem načinu napravljenega vina, osobito pa grozdja, iz katerega se je šele v zadružni kleti vino napravljalo. In temu postopanju v pravih rokah se
nahajajoče zadruge gre pripisovati, da se je ona v prilično malih letih že kar čudovito razvila. Danes, po komaj 17-letnem obstanku dvignila se je že tako visoko, tla razpolaga črez sledeča sredstva. Ona ima že tri vinske kleti in med temi sta dve po ameriškem načinu docela nad zemljo zgrajeni, kateri merite v dolgosti 28 metrov, v visokosti pa po 8 metrov, in eno navadno, katera jc 11 metrov dolga ter 5 metrov široka. V po ameriškem načinu zgrajenih kleteh se zraven velikega števila že kar velikanskih lesenih sodov nahajata tudi dva po načinu in patentu Borsa-rija iz betona zgrajena soda, katera skupaj 600 hektolitrov držita. Sicer razpolaga pa zadruga še črez sledeči kletarski inventar: Ona ima 1. dve vinski črepalnici, katere žene motor, to je vrti; 2. dve navadni črepalnici za vrtenje z rokami; 3. štiri filtre, med temi dva takozvana orjaška filtra. (Riesenfilter) sistema Loffler, in dva navadna; 4. dve veliki železni stiskalnici, med tema je ena takozvana Her-kules-stiskalnica; 5. en pasteurizirni aparat; 6. en izpami kotel; 7. vsa druga še, potrebna, kletarska priprava, kakor grozdni mlini itd. Velikosti kleti in kle-tarskemu inventarju zadruge prilega se pa tudi množina vina, katero se na leto odproda, kajti ta znaša povprečno 3200 hektolitrov. Od te množine odproda zadruga, celo tretjino (torej do 1100 hektolitrov) na Češko in Moravsko, ostali dve tretjini pa v šlezijo, Bukovino, na Štajersko, Hrvaško, Gornje Avstrijsko in seveda tudi na Kranjsko. Da bi pa ne bila, zadružna vina po strogo nemškem načinu napravljena in da bi se z njimi po pravilih umnega kletarstva dalje ne ravnalo (da bi se ga ne presnemalo in filtriralo), ne šla bi niti kapljica čez meje Kranjske, kakor prej ni šla, ko se je vipavsko vino še po starem načinu, z dolgotrajnim kipenjem na tropu, napravljalo ter ga le malo, ako ne kar nič presnemalo, žc celo pa ne filtriralo.
Posebno je pa zaslovelo naše vipavsko in dolenjsko ter belokranjsko, po nemškem načinu napravljeno vino v Čehih po vinski razstavi in vinski pokušnji, katero je kmetijska podružnica v Novem mestu leta 1909. v Pragi priredila, — trajala je od 29. majnika pa do 6. rožnika, — to na predlog gosp. B. Skalickvja, Ta gospod se ni ustrašil velikanskega truda in dela. katero mu je razstava, povzročila.
V tej razstavi ni bilo nič manj kakor 66 vrst vina v 1100 buteljkah iz vseh delov vinorodne Kranjske razpostavljenih, a žal, da je bilo le pet Belo-kranjcev med razstavljavci, ker se po starem načinu napravljena vina seveda, razstaviti ni moglo, oziroma ni smelo, ker bi ga nihče piti ne liotel. Vsi gostje, ki so poskusili razstavljena vina, so bili glede njih čistega okusa in fine kakovosti iznenadeni in vsa vina so žela pohvalo ter odločno priznanje. To pa ne le od strani navadnih Arino-pivcev, ampak istotako od vinskih trgovcev, vinarnarjev in tudi od konsu-mentov poznavalcev.
Naj toliko zadostuje v dokaz, da je treba, na Belokranjskem, kar se naprave vin tiče, z nespametno in nerazumljivo starokopitnostjo vendar enkrat nehati, ker le potem bo mogoče belokranjska vina po novi belokranjski železnici tako izvažati, kakor izvaža, vipavska zadruga moderno napravljena vipavska vina. In tako bo prišel denar v deželo, ne pa., če se vse vino doma »pod vejo« stoči in s tem le pijančevanje v deželi podpira, Torej, belokranjski vinogradniki, posnemajte Vipavce, in to že koj letos!
Zobna krema
Hotel Vegav sr
sc odda s 1. novembrom v najem. Več se izve pri Antonu Maver, Ljubljana, Metelkova nlica 19. 2421
■ • | Oddalo se tako] v najem :
I gostilniški prostori 1
1 in hotelske sobe i
i na Bavarskem dvoru. I
Pojasnila daje	l
»Gospodarska zvezo" v Ljubljani.!
Kurzi efektov in menjic.
dne 8. avgusta 1911.
: Harotaiie Jlaventa^:
Tisk: »Katoliške Tiskarne«
mož u pokoju,
želi stopiti v kako službo, n. pr. pomočnik v pisarni ali hišnik ali kaj podobnega. Pripomnim tudi, da je bil dotičnik mizar več let, torej je vajen tudi tega. — Vefi se poizve v upravništvu „Slovenca."_ 2406
Mlada gospodična katera je z dobrini uspehom dovršila trgovski tečaj želi službo
kot kontoristka
Naslov pove uprava Slovenca.
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudde pod »Merkur«, Brno Neugasse 20.
Opravlteljstvo knezoškofijske pristave
je prevzel
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv, renta, januvar -julij..........
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska investic. renta 3 >/2% . Ogrska zlata renta 4%, .... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 31/2% Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Kubi j i..........~
92-25
93-20 95-80
95-75
116-25 92-20 80-75
111-60 91-20 80-25
mi
659.75 240.35
117-371/., 23-47 19-031/j
94-60 2-531/2
2375
K
Janko Jovan
ravnatelj Gospodarske zveze.
Uradujc v pisarni Gospodarske zveze (Bavarski dvor), kamor naj se naslovijo vsi dopisi in vplačila.
Proda se
pod zelo ugodnimi pogoji
lepo posestvo
v Drnovci blizu Vač, železniška postaja Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi po. slopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in prešičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna. Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari tro štev. 30.	3154 10
L Ifecchiet
zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne poŠte

priporoča svojo trgovino vsakovrstne
& zlatnine wm
ter precizijskih žepnih ur.
Lastna delavniea
Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno.
-ŠTTT
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko

PUCH !9il4<
pu Fr. Čudno mmn v U\Mimi _
Prešernova ulica, samo nasproti Mkanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Rinescliifl. Pooh za strojno vezenje nratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poStninc. prosto. _ Ceniki zastonj, poštnine prosto.
915
Št. 1266/11.
Razpis službe.
Vsled smrti imenovanega obč. zdravnika dr. Finka razpisuje podpisano županstvo na podlagi sklepa obč. zastopa od 29. maja 1911 št. 874
službo občinskega zdravnika
v občini Komen.
Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti na županstvo
do 30. avgusta 1.1.
Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo. Zahteva se znanje jezikov.
Ker ni v celem sodnem okraju zdravnika, je bodočemu zdravniku v Komnu lepa bodočnost zagotovljena.
Županstvo občine Komen 2426
dne 8. avgusta 1911.
_Župan: V. Jazbec 1. r.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.