PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini , A ,, Abb. postale 1 gruppo - I .Ptlfl 4U lir Leto XIX. St. 164 (5539) TRST, petek 12. julija 1963 Sinoči je tudi poslanska zbornica izglasovala zaupnico vladi z 255 glasovi proti 225 Glasovanja se je vzdržalo 119 poslancev PSI, PSDI, PRI, PDIUM in SVP - Leonejev odgovor govornikom, ki so se udeležili debate - Danes bo seja vlade - Policija je v Palermu in okolici včeraj priprla nadaljnjih 40 oseb, ki so v zvezi z mafijo - Stavka kmetijskih delavcev RIM, 11. — Po zaupnici, ki jo je prejšnji teden izglasoval senat, je Leonejeva vlada prejela sinoči zaupnico tudi v poslanski zbornici. Navzočih je bilo 599 poslancev, glasovalo jih Je pa samo 480, ker so poslanci PSI, PSDI, PRI, PDIUM in SVP, ki so sklenili, da se bodo glasovanja vzdržali, zapustili dvorano. Izid glasovanja je bil naslednji: za zaupnico je glasovalo 255 poslancev, in sicer samo demokristjani, proti zaupnici 225, in sicer poslanci KPI, PLI in MSI; 119 poslancev omenjenih strank, 'ki so odšli iz dvorane, pa se je torej glasovanja vzdržalo, a med njimi je bil tudi poslanec Gex iz Doline Aosta. Med štetjem glasov se Je Leone v tako imenovanem «transatlantico» na Montecitoriu prijateljsko pogovarjal z nekaterimi poslanci, med katerimi so bili tudi: bivši predsednik vlade Pantani, minister Bosco, komunistični voditelj Amendola, socialist Corona in mlsovec Roberti. Po izglasovani zaupnici je Leone izjavil novinarjem, da ima vlada sedaj zaupnico obeh delov parlamenta in dodal: «V okviru prevzetih obveznosti bomo takoj začeli z delom. Uspemo delo želim tudi vam». istočasno se Je izvedelo, da je predsednik vlade za jutri sklical sejo ministrskega sveta; ni še znano o čem bodo ministri razpravljali. Toda komisija za finance in zaklad v senatu je že danes zaključila razpravo o proračunu ministrstev za proračun, za zaklad, za finance in za državne udeležbe. . Poslanci so na današnji seji najprej izvolili namesto prejšnjega podpredsednika zbornice, ki je bil pozneje izvoljen za predsednika, Bucciarelli-Duccija, z 243 glasovi (belih glasovnic je bijo 224) demo-kristjanskega poslanca Restivo. Kmalu potem je začel govoriti Leone, da bi odgovoril vsem govornikom, ki so se udeležili razprave o zaupnici. Njegov govor je trajal samo 20 minut in v njem ni povedal v bistvu nič takega, kar ne bi povedal že prejšni teden v senatu. Poudaril pa je, da se Je omejil samo na tiste zadeve, za katere je vlada prevzela v svoji programski izjavi kake obveznosti, medtem ko bo vse ostalo prišlo v poštev v prihodnosti. Nato se je zahvalil demokristjanom Belottiju ter voditeljima PSDI in PRI Saragatu in Realeju zaradi tega, ker sta poudarila «demokratični ne.vdih» njegove vlade. Potem je pojasnil zadevo glede «grožnje z razpustom parlamenta» ter dejal, da taka grožnja nima podlage že zaradi tega, ker je prevzel mandat za sestavo vlade zato, da do razpusta ne bi prišlo. Na zahtevo nekaterih govornikov, da mora vlada spoštovati izide volitev, je Leone odgovoril, da volilne rezultate lahko «interpretira samo in izključno parlament». Dodal je, da je v tem pogledu značilno, da so se nekatere politične stranke glasovanja o zaupnici vzdržale ter poudaril, da lahko vsaka stranka tolmači politični položaj kakor hoče, «toda nihče ne sme spreminjati objektivno težavne situacije v nesmiselne zahteve in manevre proti parlamentu». Potem ko Je polemiziral z Robertijem od MSI, je poudaril, da hoče njegova vlada v določeni meri «ponovno potrditi življenjsko silo pretekle zakonodajne dobe.» Nato je prešel na zunanjo politiko in polemiziral s Togliattijem ter dejal, da Italija v današnjem položaju ne more postati nevtralna, ker bi se na ta način «odrekla osnovnim potrebam obrambe», ceš da se ne sme pozabiti, da «je v komunističnem bloku pod orožjem 220 di-vičij, ki bi zahodno Evropo lahko premagale, če ne bi bilo strnjene enotnosti z drugimi silami svobodnega sveta v okviru atlantskega pakta». Ko je vnovič poudaril «miroljubnost NATO», je dejal, da spada v ta okvir tudi vprašanje večstranske atomske sile «z namenom, da se prepreči razširitev jedrske oborožitve, ki bi predstavljala eno najhujših groženj za svetovno ravno-težo». Obljubil je, da bo vlada na-daljavala «z akcijo na področju razorožitve, ki je bistveni element pomiritve ter skušala na vseh ravneh in ob vseh priložnostih zbliževati različna stališča» ter pri tem omenil vlogo» Italile v odboru osemnajstih in v odboru za prekinitev jedrskih poskusov. Za odpravo blokov pa je dejal, da je treba na to gledati kot na «dokončni smoter», t. J. kot «razorožitev in vzajemno razumevanje med narodi.» Toda, dokler ta «oddaljeni smoter ne bo dosežen, je naš interes, da se izogibamo ne samo slabitvi NATO, temveč moramo nuditi NATO, na podlagi njegovega obrambnega značaja, največjo učinkovitost » Glede gospodarskih vprašanj Je dejal, da bo o njih' govora prihodnji ponedeljek v senatu med razpravo o proračunu ministrstva za proračun ter dodal: «Vsi so prepričani, da ni mogoče zahtevati od vlade z omenjenimi nalogami in brez programske podpore strank korenite rešitve vprašani italijanske družbe». Zato bo vlada vzela v poštev samo nujna vprašanja, in sicer le taka, ki jih je mogoče rešiti v prihodnjih mesecih. Glede blokiranja mezd je Leone nato izjavil, da vlada načelno ni za blokiranje zato, da bi branila monetarno stabilnost; vlada je lo «za skladni gospodarski razvoj, tako da bo mogoče doseči povišanje dohodkov vseh in s tem tudi dohodkov delavstva.» Poudaril je, da se je prav danes sestal odsek strokovnjakov komisije za gospodarsko načrtovanje, proračunski minister pa je povedal, da se bo komisija sestala konec meseca. Ko je govoril o kmetijstvu je obljubil, da bo vlada izvajala zakon o odškodninah za tista področja, ki so bila prizadeta s sušo ali poplavo, Za južne kraje je rekel, da bo vlada poskrbela za nadaljevanje gospodarskega razvoja. Končrio Je na Togliattijevo pripombo, da bo vlada ostala bogve koliko časa, je Leone odgovoril, da «parlament in IHll||||||||||||||||||,|„„|||||||||||||||||||||||„g|||n|l||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||„„||||||]|Ut||,|„|„|||| PRIPRAVE NA JEDRSKO KONFERENCO HARRIKIAN V LONDONU Danes se bo sestal z Mac Millanom, Homom in Hailshamom LONDON, 11. — Državni podtajnik Averell Harriman je prispel danes zvečer z letalom v London. Pred odhodom z letališča v New Yorku je imel tiskovno konferenco, na kateri je izrazil med drugim upanje, da bodo dosegli sporazum: «Ce bodo pogajanja propadla, bo to po krivdi Sovjetske zveze». Harriman je dodal, da obstajar jo znaki, na podlagi katerih je moč smatrati, da ima Hruščov namen doseči sklenitev omejene pogodbe o ukinitvi jedrskih Poskusov. Na podlagi govora, ki ga je Hruščov imel 2. t m. v vzhodnem Berlinu, bi mogli sklepati, da je pripravljen pristati na sporazum o skoraj vseh vprašanjih, izvzemši podmorske jedrske poskuse; to vprašanje bodo baje odložili na poznejše diskusije. Harriman je hkrati pripomnil, da bi tudi tak omejen sporazum predstavljal korak v pravi smeri, četudi si Zahod želi popoln sporazum. Končno je Harriman še izjavil, da g a je Kennedy pooblastil, da more razpravljati tudi o drugih spornih vprašanjih med Yzhodom in Zahodom, med temi tudi o vprašanju Laosa. Harriman in Hailsham bosta skušala ugotoviti tudi, ali nima predlog Hruščova o sklenitvi nenapadalne pogodbe med Vzhodom in Zahodom še kakšnega drugega ozadja, ki bi utegnilo onemogočiti sklenitev take pogodbe, ki jo na Zahodu smatrajo za nov ko-fak k sporazumu med Vzhodom in Zahodom Predstavnika Londona in Washingtona bosta hkrati skušala ugotoviti tudi koliko j* resnice v domnevni težnji Hruščova, da doseže neki sporazum l l |J Zahodom, zlasti spričo «ločitve pò- zft ti» med Moskvo in Pekingom. . Glasnik Foreign Officea je izjavil danes, da je sovjetska vlada zavrnila izdajo vizumov zahodnim, novinarjem, ki so hoteli v Mo-' skvo, da bi sledili angleško - sovjetsko • ameriškim pogajanjem o ukinitvi jedrskih poskusov. Glasnik je dodal, da je sovjetska vlada obvestila ameriško veleposlaništvo, da ne vidi nobenega razloga za izdajo vizumov zahodnim loga novinarjem, spričo okoliščine, da bodo pogajanja imela zaupen značaj Glasnik pa je hkrati zatrdil, da se bodo angleški delegati podredili sovjetski želji, če bi sovjetska vlada vztrajala na tem, da se tem pogajanjem ne da nobena publiciteta. Laburistična poslanca John Ran-kirt in William Warvey sta predložila predsedstvu spodnjega doma resolucijo, v kateri zahtevata, da se ameriška blokada Kube predloži OZN, ker pomeni ogrc-žanje miru. država že vesta, za koliko časa in zaradi katerih nalog». Po Leonejevem govoru Je načelnik demokristjanske skupine Zac-cagnlni prebral besedilo resolucije, ki predlaga, naj se izglasuje vladi zaupnica. Sledile so glasovalne izjave in prvi je spregovoril juž-notirolski poslanec Mitterdorfer (SVP), ki je dejal, da se bo z obema svojima tovarišema iz SVP glasovanja vzdržal ter omenil delo komisije devetnajstih za Južno Tirolsko, pri čemer je izrazil željo, da bi vlada začela v celoti izvajati sporazum De Gasperi-Gruber. Sledile so izjave socialdemokrata Orlandi-ja, ki je napovedal vzdržanje PSDI, Covellija — «kljub nasprotovanju levemu centru» — vzdrževanje monarhistov; socialista Rerrija, ki je ponovno poudaril, da je Leonejeva vlada «vlada pričakovanja» ne pa «poslovna» vlada in napovedal, da se bodo poslanci PSI glasovanja | slanci KD glasovali za vlado in to vzdriali. Sledila Je izjava voditelja I v daljšem govoru tudi obrazložil, fašistične MSI Michelinija, ki je de- Sledilo je glasovanje, nato pa je jal, da je naloga Leonejeve vlade držati v «vodni kopeli» levi center ter napovedal, da bodo misovci glasovali proti. Nato je za KPI govoril Alleata in obrazložil opozicijo predsedn.k sklical prihodnjo sejo za sredo 17. t. m. V vseh pokrajinah Italije je bila danes 24-urna stavka kmetij- komunistov ter pozval Saragata, naj pojasni, v čem so «politične na pake», ki naj bi jih storila Fanfa-nijeva vlada, kajti ta trditev bi se lahko tolmačila kot pomanjkanje «manj napredne in bolj konzervativne politike» bivše vlade. Polemiziral je tudi s socialistom De Martinom ter ponovno poudaril, da sedanja vlada služi krščanski demokraciji samo za nadaljevanje njene tradicionalne politike. Končno je napovedal nasprotne glasove vladi liberalni voditelj Malagodi. Zadnji je bil na vrsti načelnik demokrist- janske skupine Zaccagnini, ki je edini vnovič poudaril, da tpdq, per ,96 ur imimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliinMniiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinMUMniuiiiinimlMUMuMiiMMiiimmniinui.i vinarjev, ki pripadajo sindikalnim organizacijam CGIL in Krneč, ki zvezi. Stavkajoči zahtevajo: začetek pogajanj za zvišanje plač ;n izenačenje z industrijskimi delavci v pogledu socialnega skrbstva; politiko agrarne reforme in reforme trga. Kot je znano, se tej stavki demokristjanska CISL in socialdemokratska UIL nista pridružili. Trije največji sindikati pa so se ze4inili glede proglasitve ponovne stavke v tovarnah Monte-catini, in sicer od 15. do 21. t.m. Stavke bodo trajale od 48 do IllltUIIIIIIIIIIIIIIIIII SPORAZUM HLEDE ANGLIJE V BRUSLJU Stihi z Anglijo bodo v okviru ZEZ za začetek nadaljnjih posvetovanj «Ta sporazum je najvažnejši dogodek dneva», je poudaril nizozemski zunanji minister BRUSELJ, 11. — Na zasedanju ministrskega sveta zahodnoevropske zveze (ZEZ) so dosegli sporazum glede stikov z Veliko Britanijo- Hkrati so sklenili, da bodo ti stiki redni v okviru ZEZ, ker je prevladalo mnenje, da je to najprimernejši sedež za začetek novih gospodarskih posvetovanj z Veliko Britanijo. Ta posvetovanja bo do na vsake tri mesece; sestanki bodo izmenično v prestolni- “-------- cah vseh sedmih držav; dnevni' red sestankov bodo določili vnaprej; na sestankih bodo prisotni predstavniki komisije evropske skupnosti, ko bodo razpravljali o vprašanjih gospodarskega značaja, ki bi zadevali Veliko Britanijo in evropsko skupnost. Sporazum so dosegli na podlagi osnutka, ki ga je predložil danes popoldne minister Colombo, in ki je upošteval nemške predloge. Q možnosti obnovitve stneov med Veliko Britanijo in evropsko gospodarsko skupnostjo v okviru ZEz se je govorilo že dalj časa; o tem je bilo govora tudi na sestankih, ki jih je imel v maju minister Piccion. z angleškimi voditelji, ko je obiskal London, Zaradi tega smatrajo, da bo ta sporazum odobrila tudi angleška vlada. Z današnjim sporazumom so tako premostili zastoj, do katerega je prišlo proti kpneu januarja v Bruslju zaradi nasprotovanja francoske delegacije priključitvi Velike Britanije k skupnemu tx-žišču. Belgijski zunanji minister Spaak je dejal novinarjem, da je zelo zadovoljen s sporazumom; enako zadovoljstvo so izrazili tudi vodje dx.u|ih delegacij. Pomen današnijega sporazuma je kasneje obrazložil novinarjem trenutni predsednik ministrskega sveta ZEZ nizozemski zunanji minister Luns, ki je dejal med drugim; «Ta sporazum je najvažnejše dejstvo dneva in si ne moremo kaj, da ne bi bili zadovoljni.» Luns je nato podčrtal točen smisel sporazuma, iz katerega izhaja «nujnost, dg se v prihodnosti izognemo nevarnosti, da bi tako evropska skupnost, kakor tudi Velika Britanija, sprejeli ukrepe, ki bi utegnili imeti neugodne posledice na odnose med obema, hkrati pa volja, da se pustijo odprta vrata za bodoči pristop Velike Britanije k skupnemu tržišču». Kar zadeva načrt o fuziji izvršnih odborov treh skupnosti, (skupnega tržišča, skupnosti za premog in jeklo in Evratoma), so ugotovili občutno zbližanje med raznimi stališči in so poverili stalnim predstavnikom v Bruslju nalogo, da nadaljujejo s proučevanjem vseh elementov, da bi dosegli dokončen sporazum. To vprašanje bo ministrski svet proučil na svojem prihodnjem zasedanju 29. t.m. Glede uvoza ameriške perutnine v dežele EGS, je ministrski svet vzel na znanja potek pogajanj, ki so bila nedavno v Ženevi med ameriško delegacijo in predstavniki komisije EGS. Tudi proučitev tega vprašanja so odložili na 29. t.m., ministri za kmetijstvo držav EGS pa bodo prihodnji teden ponovno proučili v Bruslju V ENI SAMI «BITKI» V Iraku so pobili štiristo Kurdov Iraško baje niso imele nobene izgube! waMlP&IMjrs: vad je sporočil danes, da so pristaši Mustafe Al Barzanija utrpeli 400 mrtvih med bitko, ki Je bil» pretekli teden v severnem Iraku. Po zatrjevanju istega ministra, niso utrpele vladne čete nobene izgu-ge, le nekaj vojakov je bilo ranje- nih. Sovjetsko resolucijo, ki je zahtevala, da naj Iraška vlada takoj ukine vojaške operacije proti Kurdom, Je gospodarski socialni svet OZN zavrnil s 13 glasovi: dva člana sveta sta glasovala za resolucijo, trije pa so se vzdržali. Vzdržali so se: Senegal, Jugoslavija in Etiopija. to vprašanje in izrazili svoje mnenje. Hkrati so določili datum podpisa sporazuma o pridružitvi Turčije k EGS (12. in 14. septembra v Ankari), in datum podpisa sporazuma o pomoči 18 afriškim državam (20. t.m. v Younde, presto? niči Kameruna), Betty Ambaticios LONDON, 11. — Betty Ambatie-losovo, ženo grškega sindikalista, ki je v zaporu že 16 let, Je danes sprejel na grškem veleposlaništvu predsednik vlade Pipinelis. Amba-tielosova mu je izročila pismo za kralja Pavla, v katerem prosi, da bi izpustil njenega moža «v imenu človečanskega duha». Razgovoru med Ambatlelosovo in Pipinelosom sta prisostvovala laburistična poslanca Liptom in Awbery. V zvezi z obiskom grškega kraljevega para v Angliji je prišlo do manjših Incidentov med policijo in demonstranti, ki so hoteli organizirati pohod od Trafalgar Square do hotela Claridge, kjer je kralj Pavel priredil sprejem. Policija je priprla šest oseb. GENERALNI TAJNIK OZN V ITALIJI U Tantov obisk pri papežu in pri FAO Važne izjave na tiskovni konferenci Predavanje o človeških pravicah - Danes bo florentinski občinski svet p1. da vse države plačujejo svoje prispevke razen za vojake OZN v Kongu in na Srednjem vghodu, za kar zlasti ZSSR in Francija ne prispevata ničesar, ker sta mnenfa, da špada finansiranje v okvir Varnostnega sve-rL. ne pa, v okvir generalne skupščine; toda U Tant ima do konca leta dovoljenje, da finansira tudi vojsko OZN v teh krajih, nato pa bo prišlo do sporazuma, ki bo zadovoljil vse. Ko je odgovarjal na neko vprašanje o Madžarski je povedal, da se je zanimal tud' za kardinala Mindszentyja, toda ne bi bilo koristno, da bi jasno povedal, kaj je o tem govoril s predsednikom vlade Kadarjem. Prav tako ni hotel povedati, kaj sta govorila s Piccionijem. Za čete OZN v Kongu pa je rekel, da je tam sedaj vlada, ki lah-ko «sama stoji na nogah» in bodo zaradi tega čete do konca leta odpoklicane. Jutri bo U Tant odpotoval iz Rima v Florenco, kjer ga bo fio. rentinski župan La Pira na izredni seji občinskega sveta proglasil za začasnega meščana mesta Florence. Danes je La Pira objavil vsebino pergamenta, ki ga bo iz-ročil U Tantu v spomin. Hkrati pa je v posebnem pozivu mešča-nom poudaril, da hoče »lorenca na ta način izraziti, v imenu ta. ko rekoč vseh mest na svetu, svojo hvaležnost Združenim narodom in U Tantu za delo v prid miru v preteklem letu. v morda najbolj dramatičnem trenutku sedanje zgodovine sveta. U Tant je nato predaval o človeških pravicah, kot je bilo napovedano. (Njegovo predavan ie objavljamo na tretji strani našega dnevnika. — Op„ ur.) 32 afriških držav zahteva sklicanje Varnostnega sveta ki^afriških’ dU; - ^^tavni. danes Snu,? drzav so Stavili Varnostnega svetov HdSednlkU btevajo sklica^’ legajta da kolonijah'1 • stani?. v Portugaiskih v I.!žn?h* *" . politiko apartheida mednariiHnrlkl' ki ,logroža m'r in mednarodno varnost». Zdi se da seja Varnostnega sveta 1*. t. 14 grških komunistov, ki so bili obsojeni na zaporne kazni v zvezi z državljansko vojno v letih 1946-49. Hkrati so izpustili na svobodo tudi tri osebe, ki so bile obsojene zaradi «sodelovanja s sovražnikom» med zadnjo vojno. Po uradnih podatkih je v grških zaporih še okrog 950 komunistov. 14 grških komunistov izpuščenih na svobodo ATENE, 11. — Uradno javljajo, da so danes izpustili na svobodo Lenonejeva vlada bo z današnjim dnem lahko začela z rednim delom, ker ji je sinoči izglasovala zaupnico tudi poslanska zbornica po zaslugi vzdržanih glasov poslancev PSI. PSDI, PRI, PDIUM, južnotirolske SVP in val-dostanskega poslanca Geza. Leone ni v svojem govoru pred glasovanjem povedal v bistvu nič novega, česar ne bi bil povedal že prejšnji teden pred glasovanjem v senatu. Predvsem je ponovil, da je naloga vlade omejena — Časovno in programsko. Med mednarodnimi dogodki pa je najvažnejši kompromis, ki je bil dosežen na zasedanju Evropske gospodarske skupnosti glede stikov z Anglijo. Stiki bodo odslej v okviru Zahodnoevropske zveze in upajo, da bo ta dogovor odobrila tudi angleška vlada. Na ta način je bil odstranjen zastoj, do katerega je pri» lo zaradi nasprotovanja francoske delegacije proti vključitvi Velike Britanije v skupno evropsko tržišče. Seveda pomeni ta sklep šele začetek novih gospodarskih posvetovanj z Veliko Britanijo. V Moskvi tudi včeraj ni bilo nobenega sestanka, kar brez dvoma pomeni, da razgovori ne potekajo v najbolj'em vzdušju. Za pekinški radio od včeraj Hruščov ni več tovariš. Moskovska «Pravda» pa je objavila izjavo francoske komunistične pivakinjc, v kateri se obtožuje ravnanje kitajskih delegatk na nedavnem svetovnem kongresu žena. Hkrati se je nekaj novega pokazalo glede stališča KP Romunije, ki je objavila brošuro pod naslovom «Miroljubna koeksistenca», v kateri se trdi, da so sovjetski voditelji formalno kršili obveze konference 81 komunističnih partij; spričo tega bo Romunija ostala uradno nevtralna v sedanjem sporu med Moskvo in Pekingom kljub temu, da odobrava teze Hruščova. Vendar prevladuje mnenje, da Romunija ne bo odkrito pristala na kitajske teze. In lavno včeraj je Hruščov sprejel romunskega obrambnega ministra ter ostale člane romunske vojaške delegacije, ki je prišla v Moskvo na vabilo obrambnega ministra ZSSR maršala Ma-linovskega. Kennedy jev delegat za jedrsko konferenco, ki se bo začela pri-hodnji ponedeljek v Moskvi, Harriman, je prispel sinoči v London, kjer se bo danes dogovarjal z Mac Millanom, Homom in Hil-shamom o skupnem stališču. Hkrati so v Londonu povedali, da sovjetska vlada ne želi velike pu-blicitete mmterence, kar tolmačijo v Londonu kot dobro znamenje. Končno še krvava vezt iz Iraka, kjer se je tamkajšnja vlada pohvalila. da so njeni vojaki samo v eni bitki pobili 400 Kurdov in da vladne čete niso imele pri tem «nobene izgube». — 2 — 12. julija 1963 Vrem« včeraj; najvišja temperatura 27, najnižja 18«, ob 19. url 25.4; zračni tlak 1011.2 narašča, veter 3 km Jugovzhodnlk, vlage 61 «Ost , nebo 3/10 pooblačeno, morje akoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 12. julija Monor Sonce vzide od 4.26 im zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.29. Luna vzide ob 23.22 rn zatone ob 10.19 Jutri, SOBOTA, 13. julija Dragan IZREDNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Dr. Simčič je ponovno zahteval priznanje pravic Slovencev Občina naj na svojem torišču uveljavi določbe memoranduma Bujna lantazija misovca Moreliija ■ Odobritev upravnih sklepov Sinoči je bila izredna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o proračunu, pri čemer so spregovorili svetovalec Skupne slovenske liste Simčič ter misovca Getter Won-drich in Morelli. Poleg tega so odobrili tudi nekaj upravnih sklepov. V začetku seje pa je župan Franzil pozdravil Maria Grbca, ki je nadomestil v svetu svetovalca KPI Po-gassija, kateri se je odrekel svojemu mestu. Dr. Simčič Je v uvodu v svoj govor dejal, da bo moral žal ponoviti mnogo stvari, ki jih je povedal že v razpravi o prejšnjih proračunih, kar dokazuje, da mnogo njegovih pritožb niso upoštevali in mnogo zahtev niso sprejeli. Za tem Je omenil slabšanje gospodarskega položaja in povečanje občinskega primanjkljaja, kakor tudi naraščanje davkov, saj je Trst eno izmed tistih mest, kjer se davčni vijak najbolj občuti. Svetovalec je nato govoril o potrebah slovenskih šol ter rekel, da naj bi Jih v postavkah proračuna imenovali z njihovim pravim imenom: sedaj jim namreč rečejo «nove šole», pa čeprav obstajajo že toliko let. Kar se tiče učilnic, se je položaj precej popravil, ter upamo, da bo prišel kmalu čas, ko ne bo treba več deliti pouka na dopoldanske in popoldanske ure. Toda še zmeraj so šole, v katerih manjka prostora za razne potrebe. Tako ni na proseški strokovni šoli na primer niti ene sobe za kabinet ter druge pomožne službe. Pa tudi didaktičnega materiala primanjkuje in zaradi pomanjkanja prostora, se ga je tudi mnogo pokvarilo. Mnogo slovenskih šol pa se sploh ne more okoriščati z raznimi filmi in drugimi pripomočki, ker ne razpolagajo s temnicami, to je nimajo zagrinjal, da bi otemnili prostore. Tudi omar za knjige primanjkuje. Mnogo šol je tudi potrebnih popravila, saj puščata na primer strehi šol pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu vodo, ki pronica skozi strope. Mnogo šol bo treba tudi pobeliti. Skoraj v vseh šolah so otroci tudi trpeli mraz, ker so bile slabo ogrevane. Se bolj žalostno poglavje je čiščenje šolskih prostorov in prostorov pred šolami. Vsemu temu bi lahko opomogli in stroški ne bi bili preveliki. Dr. Simčič je nato ponovil zahtevo po ustanovitvi slovenskega otroškega vrtca v središču mesta in občinskega zabavišča, nato pa je nakazal načelno stališče glede pravic Slovencev. Poudaril je, kako je župan navedel besede iz enciklike Janeza XXIII «Pacem in Terris», ki se tičejo manjšin in rekel, da so mu bili Slovenci za to hvaležni. Sedaj bi morali te besede uresničiti. Zadnja leta so se mnoge stvari spremenile mnogo predsodkov je odpadlo; cdpadle so številne diskriminacije, splošni položaj manjšine Je brez dvoma boljši, kot je bil v preteklosti. Toda nekaj se ni spremenilo: to je duh, v katerem se večina vede proti manjšini. Ta duh je ostal žal enak kot prej, je sovražen in nezaupljiv kot v preteklosti in manjšina se mora tudi za vsako najmanjšo ugodnost dolgo in naporno boriti. Ta žalostna ugotovitev velja za vsedržavno kakor krajevno raven. Govoriti slovensko, še vedno pomeni «diminuito capitisi Ko pri zbiranju informacij napišejo «občevalni jezik v družini je slovenski», ali «otroci hodijo v slovensko šolo», zveni to kot graja. Ce rečejo, da je nekdo Slovenec, je kakor če bi rekli, da je prevratnež. To so znane stvari. Upoštevajoč vse [ to, se ni mogoče čuditi, da se število učencev niža ter da se razni Slovenci skušajo prihuliti. Dr. Simčič je zatem navedel vprašanje pridobitve italijanskega državljanstva ter neugodni položaj, v katerem so razni šolniki. Vse to ni v skladu niti z evropsko mislijo niti z omenjeno encikliko niti z izjavo o človečanskih pravicah. Svetovalec je nato zahteval, naj vlada popolnoma uveljavi člena 3 in 6 republiške ustave in posebni statut. Memorandum so podpisali pred 9 leti, a še niso izdali norm o njegovem uveljav-ljenju kakor ni še norm za uveljavljenje omenjenih dveh ustavnih členov. Ukiniti bi morali fašistične zakone, tako da bi Slovenci lahko uporabljali materin jezik v vseh uradih in tudi na sodiščih. Zal pa ti zakoni še vedno obstajajo. Vse povojne vlade so s svojim ravnanjem pokazale, da nimajo nobenega razumevanja za potrebe in pravice slovenske manjšine Po dolgih letih je bil končno izglasovan zakon o slovenskih šo. lah (19. julija 1961). Slovenci smo ga pozdravili v prepričanju, da se bo položaj v šolstvu dokonč. no uredil. Toda stvar je bila drugačna. Zakon je ostal brez odmeva. Na podlagi člena 8 bi moralo ministrstvo v šestih mesecih do-ločiti število mest v staležu oseb. ja Toda minilo je že več kot leto dni od tega roka in še vedno čakamo na zadevne ukrepe. Slovenci zahtevamo, da se končno izdajo ukrepi, ki jih zakon Predvideva. Kar se občine tiče, bi morala v svojem območju uresničiti določbe memoranduma. Toda smo še daleč od tega cilja. Kdor si drzne govoriti slovensko v občinskih uradih, zgubi v najboljšem primeru ogromno časa in ga čakajo večkrat tudi bridka razočaranja. Odbor bi moral dati dokaz dobre volje vsaj s tem, da bi i-menoval za občinske delegate v raznih naseljih slovenske uradnike, ali vsaj uradnike, ki bi znali govoriti slovenski. Dr. Simčič je nato navedel potrebe in zahteve posameznih vasi v okolici in mestnih okrajev ter citiral na koncu besede o manjšinah iz o-menjene enciklike. Ce bo večina opravila svojo dolžnost in spoštovala črko in duha enciklike bo tudi manjšina znala biti most, ki bo omogočil življenjske stike ob izražanju različnih izročil in civilizacij, tako da ne bo naše pod- ročje področje trenj, ki povzročajo le zastoj in nazadovanje — je zaključil svoj govor dr. Simčič. Prvi je spregovoril v razpravi o proračunu misovski svetovalec Getter Wondrich. ki je ponovil stališče fašistov do raznih gospodarskih, upravnih in političnih vprašanj, pri čemer je skušal biti nekam umerjen. Boli pa se je izprsil misovec Morelli, ki je spregovoril zadnji im ki je na koncu trdil stvari, ki res spadajo bolj v fantastiko kot pa v politično stvarnost, najbrž zato, ker živimo v ozračju fantastike filmskega festivala. Pri poslušanju njegovih besed pa se je človek moral vprašati, ali je res zgodovina taka učiteljica, kot se splošno pravi. Kaže sicer, da ni učenega Moreliija prav nič naučila. Hvale vredno je namreč, da se kot rojen Toskanec uči tukajšnje zgodovine, toda če že brska po arhivih, naj skuša «poslušati o-ba zvona». Sicer pa zahtevamo preveč od njega: če bi bil objektiven, pač ne bi mogel biti fašist. Občinski svetovalci so odobrili tudi nekaj upravnih sklepov in med njimi 8 sklepov o podaljšanju licenc taksistom za leto dni, spremembo pravilnika o zboru mestnih redarjev, kar se tiče o-dvojitve nekaj redarjev za službo poljskih čuvajev itd. Pri tem je svetovalec Pincherle vprašal, ali so upoštevali, da bi morali znati ti čuvaji slovensko. Na to je odbornik Venier odgovoril, da «o upoštevali dejanski položaj in potrebe. Zanimivo pri tem pa je, kako se odborniki na vse pretese izogibajo besedi «slovenski» in kako so pri tem prisiljeni zavijati svoje misli. Olajšave za študente ki potujejo v inozemstvo Letos so se povečale olajšave za študente, ki nameravajo oditi v inozemstvo, da bi tam preživeli počitnice, ali obiskovali tečaje za jezike in univerzitetne tečaje za specializacijo. V zadnjih treh mesecih je organizacija CRUEI, ki je turistični oddelek organizacije UNURI, priredila nad sto potovanj z letali, vlaki in parniki v največje dežele sveta. Teh potovanj se je udeležilo nad 8000 študentov. Da bi se še bolj razvil študentovski turizem z” letali, le CRUEI uresničila drugo pobudo, in sicer potovanje Him-Atene z letalom za 80 univerzitetnih študentov. Letalo bo odpotovalo z letališča Fiumicino v Grčijo 16. t.m. Po tem poskusu bodo organizirana druga potovanja v Francijo, Anglijo in verjetno tudi v ZDA. vseh vrst sira, nekoliko se je znižala cena olja. cena sladkorja pa se zdaj normalizira. Sestanek na županstvu o uničevanju odpadkov V naše mesto je predvčerajšnjim prispel prof. Renzo Vendra-mini, ravnatelj Inštituta za higieno na univerzi v Padovi, ker so ga povabili, naj bi sodeloval kot strokovnjak v odboru, ki" proučuje vprašanje mestnih odpadkov in smeti. Prof. Vendramini se je sestal z županom, s podprefek-tom dr. Pasinom in člani omenjenega odbora, ki so nato imeli sejo na županstvu. Razpravljali so o tej zadevi, ni prišlo pa še do nobenega sklepa. Vsekakor ka-že, da se bo' zadeva prej ali slej rešila in da ne bodo mestnih smeti in odpadkov več odlagali po kraških jamah, pač pa predelo- troli tki 1 : Mladina PSI in KPI ustanovila komisijo za mladinska vprašanja Včeraj sta se sestali tajništvi mladinske socialistične federacije in mladinske komunistične federacije. Na sestanku sta si tajništvi izmenjali misli o položaju delovne in študentovske mladine. Ob zaključku sestanka sta tajništvi sklenili ustanoviti stalno komisijo, ki bo proučevala vprašanja tržaške mladine. Komisija, ki jo bodo sestavljali člani dveh federacij, bo imela tudi nalogo, da skupno sprejme pobude za obveščanje javnosti o Izidih proučevanj, kakor tudi o zahtevah po korenitih intervencijah na mladinskem področju. Število nalezljivih bolezni od 1. do 10. julija Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so v tržaški občini od )• do 10. julija zabeležili sledeče šetvilo nalezljivih bolezni: davica, 2 primera; škrlatinka, 13 primerov (1 izven občine); ti-foidna mrzlica, 2 primera; ošpice, 27 primerov (2 izven občine); norice, 4 primeri; šen, 1 primer; o-slovski kašelj, 3 primeri; priušes-na slinavka, 33 primerov; malteška mrzlica, 1 primer; infekcijsko vnetje jeter, 1 primer; tetanus, 1 primer. MEDNARODNI FESTIVAL FANTASTIČNIH FILMOV Češki film «Ikaria X B 1» doslej najboljši Včeraj se je začelo mednarodno zasedanje o znanstveni fantastiki, ki se bo zaključilo v soboto-Jutri bo govoril Jugoslovan Jože Dolničar Prvi mednarodni festival znan-stveno-fantastifnih filmov se bliža koncu. Svoj višek je nedvomno zabeležil v torek zvečer s češkim filmom režiserja Jindriha Polaka «Ikaria X B 1». Ruski film «Povodni mož», ki smo ga videli sinoči, je sicer odličen, toda se nam vendar zdi le preveč bajka, pa čeprav v ključu današnje dobe. Češki film (Cehi so že predvajali dober film «Človek prvega stoletja» in pa čudovit lutkovni film velikega mojstra Trnke «Babica Kibernetika») nam prikazuje polet vesoljske ladje «Ikaria X B 1», ki jo vodita Vladimir Aba-jev in Mac Donald. Smo v letu 2163. Štirideset ljudi, mož in žensk, je začelo eksploracijski polet proti ozvezdju Alfa — centaurus. Pot je dolga in čas izgublja v kozmo-su svojo vrednost — toda Zemlja je že daleč in žgoči spomini teh ljudi se zdaj dotikajo drobnih, malih reči,- enega kamna, trave, ene rože. Nekje srečajo čudno vesoljsko ladjo: v nje- najdejo skupino mrtvih ljudi in vojaško orožje: rakete, moriini plin, ki predmetov ne uničuje; tako imenovano čisto vali in koristno uporabljali. SAUPINA MLADENIČEV OBTOŽENIH ROPOV IN TATVIN PRED POROTNIKI Javni tožilec je za vse skupaj zahteval skoraj 55 let zaporne kazni Za obtoženega Fazia je tožilec zahteval 8 let in 9 mesecev zaporu za rope ter 3 leta zapora za tatvine - Obsojen tat, ki je kradel po raznih lokalih v mestu in predmestju Štiriinpetdeset let ter 11 mesecev zapora in 4 milijone 12.000 lir globe je zahteval včeraj dopoldne javni tožilec dr. Ballarmi za mladeniče, ki jim sodi porotno sodišče (predsednik dr. Rossi, toži-lec Ballarmi, zapisnikar Strippo-li) zaradi številnih ropov in tatvin. Največjo kazen je tožilec zahteval za obtoženca Fazia, in sicer 8 let in 9 mesecev zapora za rope in 3 leta zapora za tatvine. Globa pa v njegovem primeru znaša 990.000 lir. Nadaljnje kazni, ki jih je tožilec zahteval za posameznike, so naslednje: Furlan; 5 let in 8 mesecev zapora ter 460.000 lir glooe; Ra-nalli : 7 let, in 2 meseca zapora ter 490.000 lir globe; Giorgini; 8 let in 10 mesecev zapora ter 630 tisoč lir globe; Milotich: 7 let in 10 mesecev zapora ter 460.000 lir globe; Godina: 8 let in 10 mesecev zapora ter 660.000 lir globe. V Giorginijevem primeru, kjer je šlo tudi za obtožbo nezakonite nošnje strelnega orožja izven doma (pištola pripada Giorginijeve-mu očetu, ki je policijski funkcionar), je tožilec menil naj se ukine kazenski postopek zaradi amnestije. Z isto obrazložitvijo je dr. Ballarini zahteval ukinitev kazenskega postopka proti Sciacci in Miniju, ki sta bila obtožena nenravnih dejanj na javnem prò-, štoru. Glede Potossija pa je oihe-nil, da so psihiatri mladeniča nedavno od tega spoznali ža popól-noma nezmožnega pravilnega presojanja in hotenja ter je zato menil, da je treba ukiniti kazenski; postopek proti njemu. Za Candelo je končno zahteval, naj ga oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Na koncu naj omenimo še, da je zahtevana kazen za Fazia tako iimiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiimitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiMiiii Plačevanje bolniškega zavarovanja in pokojninskegn sklada kmetov Kmetje lahko vložijo priziv v roku 30 dni, če podatki, ki jih navaja zadevni urad, niso točni Povišanje cen v preteklem mesecu V preteklem mesecu se je meso precej podražilo, zmanjšalo pa se je povpraševanje po konjskem mesu, tako da so lastniki morali zapreti mesnici za konjsko meso v Ul. Settefontane ln v Ul. Gallina. V dveh mesecih so torej zaprli pet takih mesnic, saj so v maju zaprli kar tri. Zaradi pomanjkanja mleka so poskočile še precej cene masla in Pokrajinski urad za združene kmetijske dajatve (Contributi a-gricoli unificati) je te dni začel razpošiljati neposrednim obdelovalcem zemlje, kolonom in spolovinarjem obvestilo, v katerem so zapisani podatki, ki so jih ugotovili za leto 1962 glede bolniškega zavarovanja in pokojnine neposrednih obdelovalcev in spolovi-narjev ter kolonov. Te podatke so ugotovili na podlagi predloženih prijav posameznikov in po poizvedovanjih omenjenega urada. Zdaj pošiljajo omenjena obvestila samo kmetom, spolovinarjem in kolonom, z akatere so določili dajatve za lansko leto do 15. junija, ostalim pa jih bodo poslali pozneje. Ce podatki, ki so navedeni v obvestilu, niso v skladu s podatki, ki so bili navedeni v prijavi, se lahko vloži priziv v roku 30 dni od sprejema obvestila na za. devno komisijo pri omenjenem pokrajinskem uradu. Tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih po-sesstnikov zaradi tega opozarjata vse svoje člane na to zadevo in jih vabita na svoj sedež, kjer jim bodo nudili vsa potrebna pojasnila in pomoč. trolejskega konzorcija, s katerimi bo razpravljal o vprašanjih, ki zanimajo obe stranki in ki se nanašajo tudi na gradnjo avstrijskega naftovoda od Trsta skozi Gradec na Dunaj. Stavka v «Esso Standard» Danes se nadaljuje 48-uma stavka delavcev čistilnice «Esso Standard», ki se je začela včeraj. Stavka je bila napovedana v okviru vsedržavne sindikalne akcije za obnovitev delovne pogodbe v podjetjih petrolejske industrije, ki pripadajo anglo-ameriški skupini. Na Dunaju razgovori o naftovodu Trst-Dunaj Predsednik ENI prof. Marcello Boldrini bo proti koncu tega tedna obiskal Dunaj. V ponedeljek se bo sestal z voditelji avstrijskega pe- Trčenje dveh avtomobilov S policijskim avtom so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek, 39-letno uradnico Francesco Zeman por. Steffin iz Ul. Rittmayer 14. Zdravniki so ji ugotovili udarec na desni strani čela, zaradi česar se bo morala zdraviti 4 dni. Po ugotovitvah agentov prometne policije, se je Zemanova skupaj z možem, 40-letnim Pasqua-lom, ki je vozil Fiat 500 TS 55613, peljala po Ul. S. Spiridione proti Ul. Dante. Ko je Pasquale privozil avto do vogala Ul. Genova je trčil v Fiat 1100 TS 43081, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 64-letni Renato Zotti iz Ul. Coro-neo 36. Zaradi sunka se je Zemanova v notranjosti avtomobila pobila po glavi. Na pol pošteni avtomobilski tatovi Avtomobili in motorji skominajo razne neznance, ki jih ponoči kradejo in se potem prevažajo po mestu, dokler ne poide gorivo. V noči med 10. in 11. julijem so neznanci ukradli motorno kolo 18-letnemu Flaviu Tondatu iz Ul. Molino a Vento 26 izpred njegovega doma. Tondato, ki Je utrpel 70.000 lir škode, je tatvino prijavil letečemu oddelku policije. Na komisariatu v Ul. Cotogna pa je 39-letna Emilia Gasparini por. Ascoli iz Ul. Ovidio 4/1 prijavila, da so ji neznanci s ponarejenimi ključi odprli njen Fiat 600/D TS 43005, ki ga je pustila parkiranega v bližini stanovanja. Neznanci so se z avtom navozili ln ga potem spet pripeljali na prejšnje mesto. Preden so avtomobil zapustili, so iz notranjosti odnesli transistor in pokvarili sklopko. Gasparinijeva 1° utrpela 50.000 lir škode. visoka, ker je bil mladenič že prej kaznovan. V svojem obtožilnem govoru je tožilec Ballarini izjavil, da je popolnoma 'prepričan, da so mladeniči zagrešili rope m tatvine, za katere so jih obtožili, čeprav so preklicali pred preiskovalnim sodnikom svoje prejšnje izjave. Resnične pa so bile prvotne izjave, ki so jih podali pred policijskimi oblastmi (mladeniče so zasliševali karabinjerji), medtem ko so bile poznejše izjave izvite iz trte. Prekrški in zločini, ki so jih priznali, način kako so jih izvršili in posamezne izjave se preveč dobro ujemajo, da bi bilo mogoče dvomiti o njih resničnosti. Da pa so mladeniči podali svoje izjave prostovoljno in ne zato, ker so jih karabinjerji prisilili, najbolje potrjuje dejstvo, da je najmlajši obtoženec, in sicer Candela, vedno vztrujno zanikal vsakršno krivdo. «Ce je tisti obtoženec, ki je najmlajši in najšibkejši, prestal vsa zasliševanja, ne da bi klonil in priznal nekaj, za kar so ga dolžili, to pomeni, da so ostali obtoženci prostovoljno podali svoje prvotne izjave.» Tako se je začela dolga bitka med tožilstvom in zagovorniki. Za dr. Ballarinijem je prvi spregovoril odv. Antonini, ki zagovarja Giorginija. Odv. Antonini je napel vse svoje sile, da bi dokazal, da so prvotne izjave obtožencev izgubiie popolnoma vsakršno Vrednost v trenutku, ko so bile preklicane pred preiskovalnim sodnikom. «Priznanje -- je dejal zagovornik, sklicujoč se na Manzinija in druge juriste — mora biti verjetno, podrobno, prostovoljno, stalno in nikdar preklicano ter mora imeti določeno povezavo z objektivnimi dejstvi. Odv. Antonini je zaključil svoj zagovor z zahtevo, naj porotniki oprostijo njegovega varovanca, ! ker inkriminirano dejanje ne obstaja, ali pa zaradi pomanjkanja dokazov. Nato je govoril odv. Amodeo, ki zagovarja Miloticha. Zagovornik je predvsem usmeril svoj napad proti tezi javnega tožilca, da je njegov varovanec zagrešil rop na škodo Palmisana v marcu 1961. Palmisano je izpovedal policijskim oblastem, da so ga v marcu omenjenega leta napadli neznanci v Drevoredu 20. septembra, in sicer v bližini Ulice Galilei, ter ga oropali denarnice s 600 lirami. Izpovedi obtožencev pa dokazujejo, da so bili mladeniči tistega večera v bližini kina «Novo cine», kamor so se skušali vtihotapiti, ne da bi kupili vstopnice. Med omenjenim kinom in krajem, kjer je prišlo do roparskega napada na škodo Palmisana, pa je skoraj en kilometer razdalje. Mladeniči pa so izpovedali, da šo v določenem trenutku opazili nekega pijanca, katerega so napadli ter mu odvzeli denarnico. Milotich je dejal, da je našel v denarnici 2.200 lir (in ne 600 lir, kot je izjavil Palmisano), čeprav je svojim sopaj-dašem dejal, da je našel samo 700 lir. V tem primeru je šlo tudi za protislovne izjave glede vinjenosti Palmisana. Mladeniči so trdili, da so napadli pijanca, medtem ko so policijski organi zaslišali kmalu po roparskem dogodku popolnoma treznega človeka. Ali so torej obtoženi mladeniči res zagrešili inkriminirani rop, ali pa gre za neko drugo kriminalno dejanje, zaradi katerega jim porotniki danes ne sodijo? V zvezi s temi ugotovitvami je odv. Amodeo zahteval, naj njegovega varovanca oprostijo, ker inkriminiranih dejanj ni zagrešil, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Potem sta še spregovorila od-vethika Morgera in Borgna, ki zagovarjata Godino odnosno Muciac-cio. Nadaljnji potek razprave je dokazal, da je bil precejšen del dokaznega materiala, ki so ga pri. pravile policijske in sploh preiskovalne oblasti precej površno izdelan *** Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Rubini, obramba Bertoni se je moral zagovarjati včeraj 24-letni Sergio Starec iz Ul. Lavareto 70, ki je bil obtožen, da je zagrešil številne tatvine po raznih gostilnah, pekarnah in slaščičarnah. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 3 leta in 6 mesecev zapora ter na 120.000 lir globe. Javni tožilec pa je bil zahteval zanj 4 leta in pol zapora ter 135.000 lir globe. Sodniki so nekoliko znižali kazen, ker so prizadete stranke izjavile, da je bila škoda, ki so jo utrpele, malenkostna. Starec je kradel posebno po lokalih in trgovinah v Rojanu, v Miramarskem drevoredu, pa tudi po središču mesta. Med drugim je kradel na primer v kinu «Arcobaleno» in v neki trgovini s plastičnimi predmeti, ki je v bližini. En tatinski podvig je zagrešil tudi v Ul. S. Michele. Čeprav so prizadete stranke izjavile, da je bili. škoda, ki so jo utrpele malenkostna, so ukradene vsote dosegle tudi po 80.000 lir. starec pa je poleg denarja kradel tudi steklenice vsakovrstnih likerjev, fotoaparate, vrednostne papirje itd. Pri svojih podvigih je mladenič zelo ljubil nočne ure. Prav to dejstvo in tehnika, ki jo je uporabljal, sta priklicala nanj pozornost policijskih organov, ki so kaj kmalu začeli sumiti, da gre za enega samega tata. ki je bil verjetno že prej kaznovan zaradi tatvine. Na podlagi raznih podatkov, s katerimi so agenti razpolagali, so začeli zasledovati tudi Starca Kmalu so opazili, da mladenič živi zelo razkošno, čeprav ni nikoli delal. Nekega jutra so ga prijeli v hotelu «Italia» v Ulici Ceppa, kjer je prebil noč skupaj z neko žensko. orožje iz konca XX. stoletja. «To šo naši predniki» pravi nekdo. «Naši predniki? Toda veš, kaj so bili ti-le tu? Živali... povzročili so Auschwitz, Oradour, Hirošimo... XX. stoletje...» in vesoljska ladja «Ikaria X B l» leti proti novemu življenju; toda ljudje vendar sanjajo travo. Odlična filmska tehnika, interpretacija, pesniški, kleni dialog so naredili iz tega filma, če že ne umetnino, vsaj enega izmed najboljših znanstveno-fantastičnih filmov iz zadnjih let. Sinoči smo videli dober sovjetski film «Povodni mož». O sovjetskem filmu smo že rekli, da se nam zdi nekako izven naslova festivala; toda se moramo pokloniti veliki tradiciji ruske kinematogra-je, kajti odličnii barvna fotografija, bajeslovna vsebina, vzeta iz zakladnice slovanske duše, nas je vendar prevzela. Jutri je na sporedu sovjetski dokumentarij «Vesoljski bratje», ki nani prikazuje priprave in prve polete v vesolje. V okviru l. mednarodnega festivala znanstveno - fantastičnih filmov, je Avtonomna turistična u-stanova priredila včeraj v veliki dvorani trgovinske zbornice mednarodno zasedanje o problemih znanstvene fantastike, literature in filmov, pri kateri sodeluje vrsta izvedencev, znanstvenikov in pisateljev iz Anglije, ZDA, Francije, Italije, Nemčije in Jugoslavije. Po uvodnih besedah predsednika turistične ustanove dr. Magri-sa, ki se je zahvalil vsemi sodelujočim in gostom, je imel prvo predavanje o «Znanstveni fantastiki na splošno in v Sovjetski zvezi» francoski znanstvenik prof. Jacques Bergier, ki je v glavnih obrisih orisal postanek te nove zvrsti umetnosti na Zahodu in v Sovjetski zvezi, kjer je nova smer v literaturi nekako projektirana na znanstveni podlagi. Drugi predavatelj, ameriški pi-satelj in filmski kritik Harry Har. risan, je orisal bodočnost fantastičnih filmov v eri robotov in e-lektronskih možganov. Iz časov Verna in W elisa, predhodnikov fantastične literature in filmov, se je marsikaj spremenilo. Doživeli smo njuna prerokovanja, bodeče generacije bodo verjetno doživele naša. Tretje predavanje o «Angleškem filmu in znanstveni fantastiki» je imel angleški filmski zgodovinar in kritik Roger' Manvell. Podrob-no je opisal razvoj angleškega fantastičnega filma od Wellsa 'do današnjih -dni ter omenil celo nekaj takih filmov, ki jih lahko prištevamo med umetniške. Na koncu treh predavanj se je razvila živahna razprava o tej novi, komaj porajajoči se umetnosti. Danes bo v istih prostorih drugi ciklus predavanj. Predaval bo jugoslovanski pisatelj fantastičnih romanov Jože Dolničar, ki tudi sodeluje pri tej okrogli mizi. Predavanja se bodo zaključila jutri, ko se bo zaključil tudi I. mednarodni festival fantastičnega fiU ma, ki je doživel, proti vsakemu pričakovanju, pravi uspeh, čeprav preganja prireditev skoraj vsak večer sjnola. Saj ne morejo zaključiti predvajanja določenega programa, ker z grada Sv. Justa prežene publiko dež Šolske vesti Usoden padec priletne ženske Predvčerajšnjim zvečer je na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice umrla 79-letna gospodinja Francesca Osvec por. Bressi iz Ù1. Ponticello 4. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico že 22. junija letos. Bolničarji so takrat povedali, da so našli Osvecovo v njenem stanovanju, ko je ležala na tleh. Osvecova je namreč postala žrtev nerodnega padca. Pobila se je po glavi in čelu, ter je bila v nezavestnem stanju. Zdravniki so jo takrat sprejeli s pridržano prognozo. IZREDEN USPEH ARHEOLOGOV PULJSKEGA MUZEJA Na Valturskem polju so odkrili ognjišča stara od 7 do IO tisoč let Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pr; Sv. Ivanu, Ulica Caravaggio 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v poletnem roku zaključili 5. razred osnovne šole pričelo 1. julija 1963 in se bo zaključilo 25. julija 1963. .Za dijake, ki L majo popravne izpite se vpisovanje za isto enotno srednjo šolo zaključi 25. seotembra 1963. Ravnateljstvo državne srednje Sole, Ul. Frausin 12. Trst (Sv. Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razrez do 25 Julija. Tajništvo Je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija 1963 v tajništvu. Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole, predložijo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami: rojstni list, potrdilo o cepljenju in precepljenju, -•pričevalo 5. razreda osnovne šo. le. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole. Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da Je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25. julija 1963 vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Ulica Mon-torsino 8-III.) sporoča, da se vrši redno vpisovanje za I. razred enotne srednje šole ln za ostale razrede do 25. Julija t-1.; za učence, ki Imajo popravne Izpite, pa zapade rok dne 2$. septembra t.l. Učenke In u-čencl, ki se vpišejo v I. razred e-riotne srednje šole. morajo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole. kakor tudi rojstni list in potrdilo o precepljenju. Ravnateljstvo strokovne šole v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za I. razred nižje srednje šole v Dolini vsak dan od 9. do 12. ure na tajništvu šole do vključno 25. julija. Ravno tako se vrši vpisovanje za IL in III. razred strok. šole. Prireditve na Koprskem V soboto, 13. t. m. ob 21. uri bo v letnem kinu v Portorožu nastop bolgarskega državnega folklornega ansambla «GEORGI DIMITROV» V nedeljo, 14. t. m. ob 21. uri na Titovem trgu v Kopru S. Prokofiev: «KAMNITI CVET» (baletni ansambel SNG — Ljubljana) Prehitro je obupala nad ljubeznijo Včeraj zjutraj okrog 9.30 so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 17-letno Marijo M. Ker se je zastrupila z uspavalnimi tabletami, použila jih je kar deset, so jo zdravniki sprejeli na četrti zdravniški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 5 dni. Njena mati, ki jo je spremljala v bolnišnico, je povedala, da je uro prej našla hčerko v njeni spalnici, ko je vsa bleda ležala na tleh. Na nočni omarici pa je dobila prazno , tubo «Gar-denala». Mati je povedala, da se Je Marija odločila za usodni korak zaradi ljubezenskih zadev. Povečanje industrijske proizvodnje v koprskem o-kroju - Nova dela za valorizacijo Postojnske jame Arheologi puljskega muzeja so dosegli izreden uspeh. V pečinah na Valturskem polju so namreč odkrili večje število ognjišč, starih od 7 do 10 tisoč let. V teh pečinah so pred časom odkrili kosti praživali, stare okrog 150 tisoč let. Sedanje odkritje pa Je mnogo pomembnejše, saj gre za najstarejše sledove prisotnosti človeka na področju Istre. Z raziskovanjem nadaljujejo v upanju, da bodo prišli do predmetov, ki so jih takrat uporabljali ln do človeških okostij. * * * Industrijska proizvodnja v koprskem okraju še naprej beleži lepe uspehe. V juniju je bila za 4 odstotke večja kot v maju, v primerjavi z lanskim junijem pa kar za četrtino večja. Podobno kot v prvih mesecih letošnjega leta, so dosegli največ uspehov v kovinski, kemični in elektroindustriji. Lepo napreduje tudi izvoz, saj so dosegli v prvih šestih mesecih vrednost izvoza za nad 7 milijonov dolarjev. Najuspešnejši izvoznik v koprskem okraju Je Izolsko podjetje Delamaris, ki je izvozilo za četrt milijona dolarjev več kot lani v prvih šestih mesecih. * • • V Kopru Je že nekaj časa zaprt potniški in tovorni promet na glavnem trgu v središču mesta. Glavni namen te zapore Je bil zaščititi središče mesta pred avtomobilskim hrupom ln prahom, hkrati pa omogočiti kavarni Loža in ribji restavraciji razširitev poslovnega prostora. Obe gostinski podjetli sta zdaj namreč lahko namestili številne mize in stole na prostem. Ta ukrep pa je pri nekaterih vzbudil pomisleke, da bo zdaj trg preveč prazen. V zvezi s tem nameravajo trgovska podjetja postaviti na trgu nekaj stojnic, kjer bodo prodajali razne turistične spominčke, enkrat tedensko pa bodo organizirali promenadni koncert. Res pa je, da se tuji turisti nekako ne znajdejo in da marsikateri avtomobilist obme avtomobil, namesto da bi se na trgu ustavil. Zato proučujejo možnost, da bi bil trg vsaj v eni smeri odprt za avtomobiliste, parkiranje pa bi bilo še vnaprej prepovedano. Posebna ko- misija bo pregledala, če bi bila taka rešitev umestna. * * * Postojnska Jama bo letos presegla vse rekorde glede turističnega obiska. Do 1. Julija so zabeležili že nad 114 tisoč gostov, ali za 21 tisoč več kot lani v enakem razdobju. Ker glavni naval turistov Sele pride, računajo, da bodo letos dosegli okrog 320 tisoč obiskov domačih in tujih turistov, ali za okrog 40 tisoč več kot lani. Medtem še naprej intenzivno urejajo okolico Postojnske jame in bližnje turistične znamenitosti. Novi parkirni prostori so že na razpolago avtomobilistom, zdaj pa u-rejajo tudi parkirni prostor v Pred jami. Nadalje naj omenimo, da so povečali nočitvene zmogljivosti v Pivka jami na 70 ležišč, v gradnji pa je tudi nov camping ter modernizacija ceste Postojna-Pivka jama. Pred Postojnsko Jamo Je v gradnji servisni paviljon, medtem ko v sami Jami gradijo remizo za jamsko železnico. Gradnja remize Je nujno potrebna, da bi lahko začeli uresničevati načrt o krožni jamski železnici. * • * Taborniki koprskega okraja so med najboljšimi v Jugoslaviji. Na republiškem prvenstvu v orientacijskem krosu v Ljubljani je Koper zmagal v ženski konkurenci, v moški pa Portorož. Obe ekipi sta za stopali Slovenijo na državnem pr venstvu in zasedli častno tretje me sto. Na drugem festivalu za med vedke in čebelice, pa so predstav niki Divače osvojili prehodni po kal Zveze tabornikov Slovenije. * * • Pevski zbor Vinko Vodopivec, ki Je pred kratkim slavil desetletnico svojega obstoja, je odpotoval na Poljsko. Primorski študenti se bodo mudili na Poljskem 10 dni ter bodo nastopili v Varšavi in Krekovem. • • * V Avstrijo je odpotovala že druga skupina otrok koprskega okraja. Letovala bo na Koroškem. Gre za dogovor med Zvezo prijateljev mladine koprskega okraja ter avstrijsko Komunistično partijo in Socialistično stranko Avstrije o iz- menjavi otrok med počitnicami. Avstrijski otroci so pri nas na počitnicah v Strunjanu. Koprski pododbor Društva slovenskih likovnih umetnikov Je začel s pripravami za ureditev stalnega razstavnega prostora v Kopru. Gre za preureditev arhitektonsko čudovito oblikovane bivše kapele na Trgu revolucije. Podporo v denarju so obljubili Narodna galerija iz Ljubljane in krajevni činitelji. Računajo, da bo galerija odprta do prihodnje pomladi. Prvo razstavo pa bo pododbor organiziral že v septembru letos, in sicer v prostorih koprskega muzeja. Pododbor bo organiziral tudi tesnejše stike z zamejskimi slovenskimi umetniki. Predvsem bodo skušali organizirati razstavo tukajšnjih umetnikov n«, goriškem in tržaškem območju ter samostojna gostovanja tržaških umetnikov na Koprskem. Nazionale 16.00 «Fabbrica dl ufficiali». Arcobaleno 16.00 «Cavalca vaquero». Technicolor, Robert Taylor, Ava Gardner. Fenice 16.00 «La giungla del quadrato» Tony Curile. Excelsior 16.00 «Racconti d’estate». Eastmancolor. Alberto Sordi, Marcello Mast rola nini. Grattacielo 16.00 «Pie mie» Technicolor. Kim Novak. William Hotdein. Superclnema Mednarodna revija filmske umetrlostì. Ob 16.00 «Una maniera d’amare» A. Bates, T. Hird. Nagrajen v Berlinu. Alabarda 16.30 «Africa sexy». Technicolor. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «I diavoli alm-ti» John Wayne, Robert Ryan. Zadnji dan. Aurora 16.30 «Sentieri selvaggi» Cristallo 16.30 «li gabinetto del dottor Caligari». Prepovedano mladini. Capito) 16.30 «Sapamtk la freccia che uccide». John Fayne. Garibaldi 16 00 «Il marchio del rinnegato». Technicolor. Massimo 16.30 «Bi'1'1 1) bandito». — Technicolor. Anthony Dexter, Impero 16.30 «South Pacific». Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astoria 17.00 «La freccia e il leopardo». Technicolor. Astra 16.30 «I cavalieri del nord o-west». Vittorio Veneto 17.00 «Caccia al tenente» Technicolor. Jim Hutton, Paula Prentls. Abbazia 16.00 «Iil sepolcro Indiano». Technicolor. Debra Paget. Marconi 16.30 «23 passi dal delitto» Van Jonson. Ideale 16.30 «Due samurai e cento geishe». Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrazia. KINO NA PROSTEM Skedenj 20.30 «I pascoli deW’odio». Errol Flyno, Olivia De Havllland. Marconi 20.15 «23 passi dal delitto». Van Jonson. Satellite 20.00 «Il grande impostore». Tony Curtis, Edmund O’Brien. Slovensko planinsko društvo priredi 21. Julija izlet v Planico z vzponom na Srednjo Pončo, v Kranjsko goro, na Vitranc in Ci* pernik. Vpisovanje v Ulici Geppa št. 9/II. v uradnih urah. Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. julija 1963 izlet v Gozd Martuljek In v Vintgar Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva, Via dl Servola št. 124/i, vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah ln nedeljah. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi za člane in prijatelje društva dne 4. avgusta t.l. enodnevni izlet v Velenje ln okolico. Vpisovanje v prostorih društva na stadionu «Prv, maj» dnevno, razen sobote, od 20.30 do 22. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 11. Julija 1963 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 6®-letni . Francesco Vajs, 67-letna Emilia Friedersderf por. Baudaz, 74-letna Emilia Cantoni vd. Centa, 52,-letm Ottorino Dab-beni, 90-letna Lodovica Srdocz por. Magnani, 52-lebni Salesio Plani, 56-letni Mario Cok, 89-letna Francesca Ovsec por. Bressi, 66-1 etn i Aquilino Ferrlgutti, 49-letnl Tullio Bartole. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2: Picciola, Ul. Orfani 2; Alla Salute UL Giulia 1; SerravaMo, Trg Cavana 1; G. Papa, UL Felluga 46. Darovi in prispevki Ob četrti obletnici (12. Julija 1959) smrti naše dobre, nepozabne sestre oz. svakinje Pepce Nardimove darujeta Marija ln Savo Sancin 1000 lir za Dijaško Matico. Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Slovenska prosvetna zveza obveščata, da imata v juliju in avgustu uradne ure od 8. do 14. Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 15. julija do 16. avgusta. Juitc na UHBMIk predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. in 20. uri na prostem film: CANZONI A TEMPO DI TWIST (Pesmi ob taktu twista) Pojejo MILVA ln drugi PREDEN GRESTE NA DOPUST SE NAROČITE NA PRIMORSKI DNEVNIK Telefonirajte na it. 37-338 Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 400,— U TANTOVO PREDAVANJE V RIMU llloga Združenih narodov pri uveljavljanju človeških pravic na svetu — 3 — 12. julija 196? Generalni tajnik Združenih narodov U Tant je imel sinoči v Rimu v par lači «Venezia», na sedežu informacijskega centra OZN, predavanje o razvoju človeških pravic v svetu in o vlogi, ki so jo pri tem imeli Združeni narodi. Iz tega predavanja povzemamo nekaj glavnih misli: 1. Sf! potrebno, da bi tu ame-kako stara j* borba za člo-▼•ike pravice. Prvi znaki teženj do uživanja človeških pravic in tamUjnih svoboščin izhajajo že i* prvih začetkov same zgodovi-Toda to, kar bi hotel tu pou-je, da so ze te težnje pr-*** konkretizirale kot vseobči •H) •ahvaljujoč statutu Združe-bttt narodov. Sm ja, da so bili med med-naaodmiint instrumenti, s kate-o» j« zaključila prva svetov-*** vojn«, tudi razne pogodbe in deklaracije, ki so se nanašale pravice določenih nacionalnih »«njéin in ki so prienavale ne-Iwtere človeške pravice na pod-*®čjih, ki 90 bila postavljena pod mandatno upravo. Toda še daleč smo bili tedaj od tega, da bi dojeli sistem mednarodnih jamstev e temeljnih človečanskih pravicah. Dovolj je omeniti, da so predlogi, da naj bi v pakt Društva narodov vključili nekaj klavzul o plemenski enakosti in o jamstvih proti verskemu preganjanju, naleteli na splošen odpor, tako da jih je bilo treba opustiti. V dobi med obema svetovnima vojnama se je civilizirani svet zgražal nad grozotami, ki jih je v nacistični Nemčiji vršil človek nad človekom in čim bolj je vojna širila nacistično zlo po zasedenih deželah tem večja je postajala tesnoba v človeštvu. Iz tega se je rodil odločen sklep, za vsako ceno preprečiti, da bi se nasilja in nacistična barbarstva ponovila, To občutje pa vendarle ni bilo soglasno sprejeto in potrebni so bili veliki napori s strani številnih držav, združeni z napori neštetih nevladnih organizacij, dà1 bi se zarodek o človeških pravicah, ki ga vsebujejo «predlogi» iz Dumbarton Oaksa, mogel razviti in da bi se dal ustrezen poudarek tistim norman o človeških pravicah, ki jih danes zasledimo v sedmih različnih členih statuta Združenih narodov. Ne morem tu omeniti vseh tovrstnih načel, ki jih vsebuje Statut, vsekakor pa ne morem minto tega, da bi katero ne omenil; uvod v statut Združenih narodov ponovno potrjuje vero v osnovne človeške pravice, v dostojanstvo in plemenitost človeka; Člen 1. statuta postavlja med osnovne cilje Združenih narodov dosego, mednarodnega sodelovanja v spodbujanju in opogumljanju k spoštovanju človeških pravic in vseh temeljnih svoboščin ne glede na plemensko pripadnost posameznika, na njegov spol, jezik ali versko prepričanje. Cl. 55 v odstavku C zatrjuje, da je »podbujanje s strani Združenih narodov, spoštovanja in Upoštevanja teh pravic ter svobode o-snovni pogoj za ustvaritev tistih Pogojev trdnosti in blagostanja, ki so nujni za to ,da bi med nabodi vladali mirni in prijateljski odnosi, ki bi temeljili na spoštovanju načela o enakopravnosti ter pravici do samoodločbe narodov. Na temelju čl. 56 se vsi člani ZN obvezujejo, cte bodo kolektivno ali posamič, v sodelovanju z Združenimi narodi, delovali za dosego tega cilja. Generalni skupščini je povrh vsega s čl. 13 statuta poverjena naloga, da podvzame proučevanja in daje priporočila, kako spodbuditi in olajšati dejansko Ovajanje teh norm, ki naj zajamejo vse in ki se, seveda, nanašajo na človeške pravice in temeljne svoboščine. Hkrati sta gospodarski in socialni svet ZN dolžna sodelovati pri tem (čl. 62, — 2) in jima čl. 68 nalaga med drugim tudi ustanovitev komisije, katere naloga je začeti akcijo za spoštovanje človeških pravic. To, kar preseneča, ni toliko dejstvo, da so bile norme, ki se nanašajo na človečanske pravice, Vnesene v statut, kot pa dejstvo, da je bila človeštvu potrebna tako dolga doba, da bi se sploh zavedlo tesne povezave, ki obstaja med temi pravicami in dru-gimi njegovimi težnjami. Cernu bi se naj borili za ohranitev mitu m mednarodne varnosti, če ne za to, da bi zajamčili pravico do življenja, do svobode, do sreče? Cernu bi težili k gospodarskemu razmahu, če naj bi ta ne služil k spodbujanju, kot dobesedno pravi statut ZN, «k povečanju življenjske ravni in k večji svobodi»? In vendar, prav za- radi dejstva, da se človeške pravice tesno nanašajo na odnose med državo in njenimi državljani, so bili Združeni narodi primorani in bodo tudi v bodoče primorani boriti se proti reven-dikacijam oblasti, ki si jih lastijo države. Trdilo se je npr., da navodila čl. 2, odst. 7 statut-ta, ki določajo, da nobena norma statuta ne pooblašča Združenih narodov, da posegajo v zadeve, ki bistveno spadajo v notranjo kompetenco posamezne države, ne morejo prisiliti neke države - članice, ZN, da bi te zadeve podvrgla neki proceduri pravilnika ZN, kar z drugimi besedami pomeni, da Združeni narodi ne morejo niti razpravljati o nečem, kar neka država članica smatra za nekaj, kar pripada izključno njeni kompetenci. Kljub temu pa ni nikakega dvoma glede tega, ali je dopustno, kaj podvzeti v zaščito človeških pravic, ki jih zagotavlja statut. Gre v tem primeru za razprave, študije, priporočila, konvencije, in posvetovanja z organizacijami, ki niso na oblasti, nadalje za u-stanavljanje komisij in pomožnih organov, tehničnih in posvetovalnih služb. Ce je res, da teh sredstev, ki se jih poslužujejo ZN, ne smemo precenjevati, je hkrati tudi res, da njihove vrednosti ne smemo podcenjevati. Ta sredstva so se namreč uporabljala in prišla do veljave v tistem vzdušju, ki ga lahko ocenimo kot najbolj intenzivno sodelovanje držav članic ZN z Združenimi narodi v naporih, ki jih Združeni narodi vršijo, da bi spodbujali in pospeševali spoštovanje človeških pravic. Eno izmed vprašanj, ki se pogosto postavlja, je tudi vprašanje, ali ni sama predpostavka, da odnosi, ki vladajo med državo in njenimi državljani, niso v vseh državah enaki, velika ovira za vzpostavljanje takih odnosov med posameznimi državami in ZN? Te ovire, kot se je doslej dokazalo, ne morejo biti nepremostljive, kadar se stvari lotijo Združeni narodi, kajti vedno močnejše je spoznanje posameznih držav in narodov, da nobena država, da nobeno ljudstvo nima monopola na pravičnost, svobodo in človeško dostojanstvo. Poleg tega, ko določene države tuje izkušnje spoznajo in ko si te izkušnje med seboj posredujejo kot npr. na raznih regionalnih seminarjih o človeških pravicah, ki so organizirani v programu posvetovalnih služb, že samim tem se te države napotijo v smeri, ki nujno vodi k tistemu razumevanju, ki je nujno za ustanavljanje medsebojnih odnosov ne glede in izven političnih ali drugih ovir. Letno poročilo o človeških pravicah, ki ga izdajajo Združeni narodi, zbira poročila posameznih vlad glede razvoja ustavnih, zakonodajnih in sodnih sklepov, do katerih pride v posameznih državah na področju človečanskih pravic. Posebno področje v tem sodelovanju med narodi, ki pripomore k praktičnemu reševanju mnogih problemov, je področje, ki obsega položaj ženske. Na tak način tudi države članice ZN sodelujejo pri mobilizirani u vzgojnih sil, ki lahko pripomorejo k ustvarjanju javnega mnenja v vzdušju, ki je naklonjeno dajanja pobud za zaščito človečanskih pravic. To sodelovanje vlad se je utrdilo še posebej tedaj, ko je 10. decembra 1948 Generalna skupščina Združenih narodov proglasila splošno deklaracijo o človeških pravicah. Tedaj ni nobena država glasovala proti deklaraciji in le malo se jih je glasovanja vzdržalo Ko se pripravljamo na proslavo petnajstletnice splošne deklaracije, ne moremo mimo tega, da bi ne poudarili vedno večjo naklonjenost malone vseh držav, da smatrajo deklaracijo kot dokument, ki priča, da vsi sprejemajo te temeljne pravice in svoboščine kot splošno normo, ki naj se nanaša na vse narode in vse države. Odveč bi bilo ustavljati se pri prikazovanju vpliva splošne deklaracije. Enciklika «Pacem in terris», ki nam jo je zapustil papež Janez XXIII. prav tako krasno obsega vso važnost t'e deklaracije. (Nadaljevanje sledi) Manj znani Bled: Dvorišče obnovljenega gradu a restavracijo in muzejem .....'......»..................HlllllltllM.................. MNENJE SOVJETSKIH AKADEMIKOV LEONIDA IN SEDO VA Bo prvi človek kmalu na Luni? V bližnji bodočnosti zares ne Krog držav, ki se pripravljajo na raziskovanje vesolja, se širi - Potrebni so še mnogi poskusi - Vloga umetnih satelitov - oporišče za vzlete NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Gaiina Nikolajeva: Ljubezen inž. Baliireva Varnost in točnost, s katerima se uresničujejo poleti sovjetskih kozmonavtov, ustvarja pri nekaterih opazovalcih vtis, da se ti izredni uspehi dosezajo z lahkoto. Dejansko pa je vsak novi človekov vesoljski polet plod velikega it) vztrajnega dela velikih kolektivov. Zagotovitev varnosti in točnosti delovanja raket in vseh avtomatskih mehaniz. mov v vesoljskih ladjkh'priča o veliki vrednosti 59'yjetKke znanosti in tehnike. Umotvori genialnih pesnikov in skladateljev se morda prav tako na prvi pogled zdijo eno. stavni. Toda prav umetniško u-stvarjanje je vedno povezano z napornim delom in sposobnostjo. Nekaj podobnega se dogaja tudi v vesoljskih razsikovanjih. Start sovjetskih vesoljskih ladij in raket dokazuje visoko raven znanstvene in tehnične ustvarjalnosti, hkrati pa enostavnost in prirodnost zamisli same. Vesoljska raziskovanja so v pravem pomenu besed? — simbol našega stoletja, plod burnega razvoja sodobne znanosti in tehnike. In tako je vsak novi vesoljski poskus povezan z rešitvijo mnogih zelo zapletenih znanstvenih in tehničnih nalog, vesoljska raziskovanja pa hkrati prav tako spodbujajo razvoj najbolj ‘aktualnih znanstvenih področij. Se VŠČ. Prav težko bi bilo imenovati ali navesti kakršno koli znanstveno panogo — od fizike in kemije pa vse do fiziologije — katere krog spo-znanj bi se ne širil in poglabljal tudi kot rezultat vesoljskih raziskovanj. Pomembnost vesoljskih raziskovanj so sedaj dojeli povsod, v vseh deželah z razvito tehniko. V, sedanjem času pripravljajo načrte in se pripravljajo na vesoljska raziskovanja z krožnimi V Biaritzu zadnje čase pogosto videvajo gornje dekle, Margaret Re-veli po imenu, ki se s kolesom utrjuje za svoje nadaljnje športne podvige. Namerava ponovno preplavati Rokavski preliv OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspelo vam bo neki posel izpeljati, ne da bi to vet pričakovali. Srečali boste osebo, s katero vam bo zelo prijetno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne prevzemajte si vseh odgovornosti in prepustite kaj tudi drugim. Ne družite se z ljudmi, katerim ne zaupate. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo srečno roko boste imeti pri Izbiri poslovnih tovarišev. Navzkrižja v družbi in tudi z osebo, ki Jo imate radi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Več zaupanja vase in vse bo prav. Veseli bodite, in s svojim razpoloženjem boste spravili v dobro voljo one, ki z vami živijo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prišlo bo do spora» ki vas bo spravit y težav«. HOROSKOP Jutri bo bolje. V družini bo prišlo do nepričakovanih motenj. DEVICA (od 23. 8. d? 22. 9.) Nekdo vam bo predložil zelo ugodno sodelovanje. Ne bi bilo napak ga sprejeti. Morda ste nekoliko preveč ljubosumni. TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.) V poslovnem življenju bo prišlo do razpok zaradi tuje preobčutljivosti. Odkritosrčnost bo najboljša rešitev. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neravnovesje v poslih boste rešili s skrajno razsodnostjo. Več rezerviranosti do ljudi, ki Jih ne poznate STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) "Našli boste sodelavce, ki vam bodo pomagali kot bi nihče ne pričakoval. Pri resnih zadevah se ne šalite. KOZOROG (od 21, 12. do 20. 1.) Vaši predlogi bodo naleteli na vsestranske kritike, na katere pa se ne ozirajte. Preveč ste impulzivni, kar ni prav. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V finančnih-zadevah ne boste Imeli velikih uspehov. Vse drugače pa bo v novih čustvenih stikih. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Lotite se analize svojega početja (n s tem sl boste na Jasnem glede poslovnih u-spehov in neuspehov. poleti okoli Zemlje že na Angleškem, na Japonskem, v Franciji ter v nekaterih drugih državah. Gotovo je, da se bo ta krog raziskovanja še razširil, Danes so sovjetske perspektive za hodočnost mnogo širše in mnogo bolj raznovrstne kot je to bilo še pred nedavnim. Ne bo motilo na pr., če se sedaj spomnimo, kako še pred šestimi leti mnogi sploh niso verjeli v možnost vesoljskih pòlet'tìv. Tedaj so se našli znanstveniki in inženirji, ki so načrte za vesoljske polete smatrali za fantastične in nepotrebne. Sedaj pa so človekovi poleti okoli Zemlje postali že navadni, poleti na Luno, na Venero in Mars pa niso le postavljeni na dnevni red programov, pač pa je njihova realnost tudi s poskusi dokazana. V luči takšnih perspektiv se morejo vsa dosedanja dejavnost in vsi poskusi, ki so bili doslej izvršeni, smatrati kot priprava za bodoča raziskovalna dela. Toda, v kateri smeri se bo ta dejavnost razvijala? Kot je že dokazal sovjetski poskus, bo za nadaljnje polete posebno pomembno najti rešitev za štart vesoljskih raket z umetnih satelitov, ki bodo na krožni poti okoli Zemlje. Startanje s satelita je prišlo v poštev pri vzletu sovjetskih vesoljskih raket v smeri proti Luni, Veneri in Mar-so. Doslej so bili ti sateliti brez človeške posadke in so delovali le z avtomatičnimi napravami. ,V bodočnosti se bo sistem izdelovanja raket izpopolnil in gotovo jé, da bo v satelitih na med-orbitalnih poletih tudi človeška posadka. V zvezi s tem je, povsem razumljivo, izrednega pomena u-speh skupnih poletov kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča ter v zadnjem času Bikovskega in Tereškove. Za časa teh skupnih poletov je bilo uresničeno tudi približevanje vesoljskih ladij in to s pomočjo sistema izstreljevanja ter izbiranja krožnih poti. V času teh poletov ni bil predviden neposredni stik med posameznimi ladjami; gotovo pa je, da se bo v bodočnosti ta stik dveh ladij med poletom dosegel. In ta uspeh bo za bodoče medplanetarne odprave zelo važen. Danes se mora smatrati, da se z gledišča tehnike problem stika dveh vesoljskih ladij, s pomočjo sedanjih tehničnih naprav, more povsem uresničiti. Toda to je še vedno zelo težavna tehnična naloga, za rešitev katere je treba še več dopolnilnih poskusov. V tekočem programu je tudi problem vesoljskih poletov na Luno, kot začetni štadij osvajanja tega najbližnjega prirodne-ga satelita naše Zemlje. V zadnjem času se mnogo govori in piše o poletu človeka na Luno. Povsem razumljivo je, da sploh ni nikakega dvoma več o tem, da bo v bodočnosti človek stopil na Luno. Toda prihod Človeka na Luno je zelo težavna nalogi. To bo mogoče šele po dolgi vrsti izstrelitev vesoljskih raket v smeri Lune in na Luno. Za to pa je treba mnogo časa, za to je potrebno premagati vrsto resnih težav. Zaradi tega je težko reči, ali nam bo to nalogo uspelo rešiti že v bližnji bodočnosti. («Novoe Vremja», Moskva) Zbirka Moderni roman Državne založbe Slovenije se je obogatila z dvema zajetnima knjigama, ki sestavljata roman v dveh delih «Ljubezen inženirja Bah i-reva». Roman je napisala sovjetska pisateljica Gallna Nikolajeva, izbrušen slovenski prevod pa je oskrbel Severin Sali. Čedno, funkcionalno opremo pa je prispeval Uroš Vagaja. Pisateljica Galina Nikolajeva (rojena 1914) sodi v srednjo generacijo sovjetskih književnikov. Pri nas, kot v svetu, je malo znana, med sovjetskimi bralci, pa si je pridobila sloves z romanom 2e-tev in novelami iz kmečkega življenja. Posebej pa je postala znana z romanom, ki smo ga zdaj dobili v slovenščini. Čeprav je z njim skoraj drzno posegla v problematiko sodobne sovjetske družbe in sprožila obširne polemike med tistimi, ki so njen roman o-dobravali in med nasprotniki, si je vendar zaradi svojega odkritega in poštenega stališča do sodobne stvarnosti in zaradi svojih nedvomnih kvalitet pridobila splošno priznanje. Po snopi je roman v marsičem podoben sodobnim sovjetskim tekstom. Vendar pa se tudi v tem pogledu od njih bistveno razlikuje. Standardno je predvsem to, da obravnava poblern velike to-varne in vodilnih ljudi v njej. Novo pa je to, kako obravnava ta vprašanja. Poglavitna osebnost romana je ing. Bahirev, ki pride kot novi glavni inženir, neposredno po Stalinovi smrti v veliko tovarno traktorjev in začne tam svojo novo kariero. V tovarni spozna, da tovarna pod starimi pogoji ne more uspevati, zato se začne boriti za modernizacijo in za sodoben tehnološki postopek. Pri tem zadeva predvsem ob nasprotje direktorja. Temu pa je glavno, da je plan izpolnjen, ne kako. Direktorju gre za uspehe, ki pa so večkrat le formalni, le navidezni. Nasprotno pa se glavni inženir trudi, da bi iz tovarne prihajali kompletni, do- ........ IZ UMETNOSTNIH GALERIJ V miljski «Lo squero» V poletnih mesecih, ko mnogi Tržačani iščejo blagodejnega hladu izven mesta, se v bližnjih Miljah poveča promet, kar se pozna tudi v kulturnem življenju tega slikovitega mesteca. Zato se v tamkajšnjem razstavišču «Allo Squero» okrepi tudi razstavna dejavnost. Tokrat nam predstavljajo tam dva furlanska gosta in dve tržaški grafičarki. Luciano Biban nam je že poznan iz lanske razstave v galeriji «La Loggia». Takrat smo ugotavljali, kako je le navidezno abstrakten v svojih pokrajinah, ki jih akvarelno slika » ubitih zelenkasto modrih barvah na velike liste, nalepljene na trdo podlago. Ta svoj posebno briljantno učinkooiti način podajanja ohranja tudi tu, a v popolnejši meri, preko katere si ni mogoče misliti nadaljevanje razvoja. Nadaljnega razvoja pa je vsekakor zmožna Adriana Canova. Le-ta poseduje tise barvne odlike svojega učitelja Freda Pittinija, ki smo jih lani občudovali na njegovi razstavi v Občinski gale- riji. Predvsem se to zrcali v zasnovi pokrajin, dočim ga ne doseže v tihožitjih in podajan;u človeške postave. Pred tedni sta na razstavi petindvajsetih tržaških grafikov vzbujali zasluženo pozornost Nevin Becci in pa Annamarija Cappuccio. Tudi tu nam prva — Bec-cijeva — razkazuje svoje dovršeno obvladanje raznih tehničnih prijemov jedkanja v eno m večbarvnih tiskih, in pa spretnost stilizacije rastlin, ki se sko-ro že secesionistično prepletajo, vendar pa povsod vedno močno osebno občuteno. Kot zadnjič, nas tudi tu Cap-puccijeva preseneča s svojo odlično lastnostjo dojemanja utripov ritma narave, divje prirode, kot jih zna le ona ujeti v vsporednosti in navpičnosti ka-menitih skladov in dreves. Prt tem ji pomuga risarska dovršenost, ki ji pa vseeno dovoljuje bolj sproščeno obdelovanje ploskovne igre širših površin, kot to vidimo v «Beneški megli». M. B. bri in uporabni traktorji, ki bi kmetijski proizvodnji v res i lahko koristili. Zato nas-::.iz ).ted njim in direktorjem trenje in odkrit spopad. Seveda j« vse tisto staro, kar zagovarja direktor še premočno in zato v spopadu sprva zmaga direktor. Toda Bahirev ni več sam. Delavci, nekateri strokovnjaki in tudi sam partijski sekretar tovarne spoznajo pravilnost njegovih prizadevanj in se postavijo na njegovo stran. Tako vendarle zmagata Bahirev in kolektiv tovarne proti direktorju m vsem tistim birokratom, ki stoje za njim, proti vsemu staremu, ki ne razume novega časa. Med to zgodbo o tovarni pa je pisateljica vpletla še ljubezensko zgodbo tned inženirjem Bahirevim in inženirko Tino Karamiševo. Ta ljubezenska zgodba dveh poročenih ljudi pa je za sovjetsko sodobno literaturo vendarle nekaj bistveno novega. Sicer pa ta zgodba o «prepovedani» ljubezni po svoji toplini še presega zgodbo o problematiki tovarne m je izredno lepo napisana. Ce po tem kratkem prikazu vsebine poskušamo na kratko ka-rakterizitati ta roman, potem moramo najprej omeniti še nekaj. Kot je v romanu pisateljica orisala spopad v tovarni med starim in novim, tako je tudi njen tekst sprožil polemiko med zagovorniki. Predvsem pa je njena ljubezenska zgodba, fcot nekaj notiepa v sovjetski književnost , sprožila ostre polemike. To pa kaže, da je roman Galtne Nikolajeve pomenil vendarle velik preokret v sodobni sovjetski književnosti. Ce ne upoštevamo ljubezenske zgodbe, ki je za sovjetske ljudi bila menda največji problem, ki pa je za nas in ostali svet še menda najmanj problematična, pa pomeni njen roman velik korak naprej. Predvsem je pomembno že dejstvo, da je pisateljica v književnosti upodobila probleme, ki so se ti resnici kot veliki prc bfemi sovjetske stvarnosti pokazali po Stalinovi smrti. Pri tem je pisateljica do nekaterih pojavov, v gospodarstvu, v proizvodnji m u družbi sploh, zavzela strogo in precej kritično stališče. Tako je odkrito ai gVsifkt'hiapake ter razmere, ki jih sicer težko razumemo, ki pa so vendar bile in so deloma še. s svojim romanom je tako podala zanimiv m literarno obdelan prikaz sodobne sovjetske stvarnosti, z dobršno mero odkrite in poštene kritičnosti. Prav v tem pa je prava vrednost tega romana, katerega je na koncu tudi sovjetsko krinka pohvalila, čeprav je bilo sproa prati toliko glasov zanj kot proti njemu. Tako pomeni roman Ga-line Nikola iene vendarle poziti-ven prispevek k sodobni sovjetski književnosti. V tormuinem pogledu je roman manj zanimiv. Pisateljica je učenka ruskih realistov in se oklepa socialističnega realizma, ne da bi poskusila tudi v formalnem pogledu storiti kak korak naprej. Zaradi nedvomnth kvalitet, predvsem pa zaradi tega ker obravnava ta obsežen roman žio-ijenja sodobne Sovjetske zveze, bo roman gotovo tudi pri slovenskih bralcih deležen zanimanja. SI. Ru. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Jug. orkestri in pevci; 12.15: Pogled na svet; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov: 13,30: Solisti z orkestri; 17.00: Klavirski duo Russo-Safred ; 17.20: Pesem In ples; 18,15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz del dunajskih klasikov; 19.00: Pianist Gojmlr Demšar; 19.15: Zlato, tisočletni vladar sveta; 19.30: Zabavala vas bosta Fallabrlno in Anedda; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo: 20.45: Igra orkester Alberto Casamassima ; 21.00: Koncert o-peme glasbe; 22.00: Doba odjuge v sovjetski književnosti; 22.20: Jazz koncert; 23.00: Skladbe za harfo. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13,15: Orkester tedna: 13.35: Beseda in glasba; 13.50: Pianist Sergio Cataro ; 14.10: Na desni strani Til-rrventa; 14.20: Valčki; 14.35: Jazz Kapar $.15: jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Pesmi Karla Pahorja: 14.00: Melodije; 14 30: Iz operetnega sveta; 15.30: Kvintet Avsenik; 16.00: Glasbeni program; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Izbor Iz opernega sveta; 17 40: Orkestralna glasba: 18.00: Prenos RL; 19.00: Kvintet Gastone Parigi; 19 30: Prenos RL; 22.15: Mambo In cha-cha-cha; 22.40: Večerni končertl- no; 23.00: Prenos RL. PETEK, 12. JULIJA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranji pozdrav: 8.45: Strani iz albuma; 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10.30: Zgodbe in pesmi o morju; 11.00: Za sam orkester; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.40: Glasbeni kar-net; 15,45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Koncert za najmlajše; 18.00: Koncert lahke glasbe; 19.10: Oddaja za delavce; 19.35: Po ena pesem na dan; 20.25: Daphne du Ma-urie r: «Mia cugina Rachele»; 21.00: Simfonični koncert; v odmoru Knjige tedna. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Kvartet Radar; 8.50: Po en inštrument na dan; 9.00: Ital. pentagram; 10.35: Nove Italijanske pesmi; n,00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak-14.00: Pevci; 14.55: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi-15.15: Orkestralna glasba; 15 35: Koncert v miniaturi; 16 00- Tour de France; 17.00: Pesmi leta; 17 35-Mala enciklopedija; 17.45: Giuseppe Feronl: «Lov na race»; 18.35: Vaši izbranci; 19.50: Tour de France; 20.35: «Sto mest»; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Zmenek s popevko. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Itali, periodični tisk; 19.00: Angleška srednjeveška glasba; 19.15: Nemška kultura; 19.30: Vsakovečernt koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Tartinijev Koncert za violino in orkester; 21.20: N. F. Simpson: «Un tintinnio risuonante»; 22.15: Na programu Igor Strawinsky. Slovenija 4.00: Dobro Jutro;!; 8,05: Iz starejše slovenske glasbe; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Koncertno dopoldne; 10.15: Ploščo v ploščo; 10 35 Naš podlistek;. 10.55: Nova popev ka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Doma ČI napevi; 12.45: Bosenska narodna glasba; 13.15; Obvestila; 13 30: Pre ludij, divertimento in suita; 14 05-Zabavna glasba; 14.35: Nekaj Gersh winovega; 15.15: Napotki za turiste-15.20: Harmonika in kitara: 15 40-Romantične in moderne: 16 00: Vsak dan za vas; 17,05: Dragulji iz oper. 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Zabavna glasba; 18 45- Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene raz glednice; 20.00: Kodaly: Slike iz Matre; 20.15: Zunanje politični pregled; 20,30: Griegovl večeri; 2100 Stari ruski napevi; 21.15: Zabavni orkestri; 22.50: Literarni noktur no; 23.02: Glasba velikih mojstrov Ital. televizijo 16.06- Tour de France; 18.00: Pro gram za najmlajše; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik: 2105: R. Duncan Friz - Carcano: «Il giocoliere delia vergine»; 22.05 : 3500 km po ZDA; 22.55: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik: 21.15: Sejem sanj; 22.20: Vojna na Pacifiku; 22 50: Športne vesti. Jug. televizija 19.30: Skrb za življenjsko raven — reportaža; 20.00: TV dnevnik; 20 30: Propagandna oddaja; 20.45: Program Jugoslovanske kinoteke; 22.15: Po ročila. SOLIDARNOST PREBIVALSTVA S TEKSTILNIMI DELAVKAMI Na zahtevo levičarskih svetovalcev občinska seja v ponedeljek v Gorici Razprava o interpelacijah - Odobritev načrta in stroSkov. da se zgradi v otroškem igrišču nad Kornom betonska plošča Goriška občina je razposlala svetovalcem poziv za sejo, ki bo v ponedeljek 15. julija ob 21. uri. Na dnevnem redu so interpelacije. odobritev prispevka občine v znesku enega milijona občinski podporni ustanovi ter odobritev načrta, da se pokrije s cementno ploščo del potoka Koma v otroškem igrišču. Interpelacije so predložili komunistični in socialistični svetovalci ter socialdemokratski svetovalec Zucalli. Vse se nanaša na spor v tekstilnih tovarnah. Komunistični svetovalci ugotavljajo, da je zaradi povečane proizvodnosti vedno bplj potrebno vključiti sindikalna in tovarniška zastopstva delavcev v proizvodni proces, ki ustvarja človeške dobrine. S to nujnostjo so se seznanile ravne politične stranke, ravnateljstvo tekstilne tovarne pa je noče upoštevati: nasprotuje sindikalnim zahtevam in vztraja na nazadnjaških stališčih gospodarja, ki so v nasprotju s členom 41 ustave, ki govori o socialni funkciji zasebne pobude. Te cilje bi morali imeti stalno pred seboj predvsem v tukajšnjih tekstilnih tovarnah, ki so deležne ugodnosti proste cone. Socialistični svetovalci zahtevajo v svoji resoluciji na goriškega župana takojšnje sklicanje izredne seje občinskega sveta, da prouči težavno stanje v podgorski tekstilni tovarni, ki je nastalo zaradi negativnega stališča ravnateljstva do delavskih zahtev po mezdnih izboljšavah, Socialdemokratski svetovalec L. Zucalli pa ugotavlja, da okoli 4 tisoč delavcev ne bo prejelo mezde zaradi ravnateljstva, ki je zapustilo obrat. Svetuje županstvu, da skliče občinski svet, ki naj prouči gospodarske posledice za našo občino ter predlaga podelitev enega milijona lir najpotrebnejšim družinam. lia 75; Tolai Aldo, Ul. sv. Mihaela 175 ; Edilcommercio Lino Bregan, Ul. Angiolina 14; Alfredo Spellot, Ul. Boccaccio 4; Massimiliano Steni, Ul. Mazzini 13; Edilsanltaria L. Mattiroli, Ul. Formica 1 ; Silvano Collinl, Ul. Duca d’Aosta 24; Luciano Valli, Ul. Mazzini 9; Tecnografia Isontina, Ul. Diaz 4; Krainer & C., Ul. Rastello 19; Termotecnica Marino Ciani, Verdijev korzo 47 in Travnik 11; Braunizer & Magris, Ulica Leopardi 24; R. & Comelli, Korzo Italia 117; Idrolux, Korzo Italia 91; Giuseppe Clede, Ul. 24. maja 17; Carlo Crocetti, Korzo Italia 47; La Fonotèleradio, Ul. Mazzini 12; Edi-gor Antonio De Colle, Korzo Italia št. 115. Davki na vpogled Goriški župan sporoča, da so 11., 12., 13., 14. in 15. julija na protokolnem uradu na vpogled dodatni seznami prve serije 1963 občinskih davkov. Plačljivi so v treh dvomesečnih obrokih, ki zapadejo 10. avgusta. Priziv je mogoče izvršiti samo na prefekta, če so v seznamu materialne napake. V HRIBIH NAD PORDENONOM reševal prijatelja smrtno ponesrečil Oba so našli ameriški vojaki Prejšnjo noč se je zgodila v hribih nad Avianom smrtna nesreča. Nekaj po 22. uri sta šla 45-letni Domenico Rambaldini in 22-letni Luciano Ongania iz Pordenona po gorski stezi v vas Bor-nazza, ki je v višini kakšnih 500 m. Onganiu je na stezi spodrsnilo ter si je pri padcu zlomil desno roko in se ranil po glavi. Rambaldini mu je priskočil na pomoč, vendar je zaradi vzrokov, ki nam v tem trenutku še niso znani, padel v čez 20 m globok prepad. Zlomil si je lobanjo ter zcdobil še druge notranje poškodbe, zaradi katerih je bil na me-stu mrtev. Obupne klice na pomoč ranjenega Ongania so slišali prebivalci bližnje vasi Mezzomonte. Obvestili so vojake ameriške- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii iv/ijiiiiivk,isi k/1/111,1 iiuiHiimuv Minister za delo posreduje v sporu na tehstilnem področju Pogajanja mod prizadetima strankama bado IH. julija v Sobotne poletne počitnice goriških trgovin Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem v poletnih mesecih oh sobotah popoldne zaprte zaradi delnih poletnih počitnic naslednje trgovine: Giovanni Mizzon, Verdijev korzo št. 123; Generaltecnica, Korzo Ita- Zaradi prepira v bolnišnico V sredo zvečer okoli 11. ure se je zatekel v civilno bolnišnico v lil, Vittorio Veneto 53-letni Viljem Cevdek iz Ul. Favetti 12 v ■ j. a. . .. i Sovodnjah. Pri pregledu so mu nima - nat/nalRljstt/o grozi, da bo zaradi pomaajkanja sinili* zdravniki ugotovili zlom nosne kolčnih vlaken vpisalo delavko Iz Hook v dopolnilno blagajno Delavska zbornica je v včerajš-1 in Papaia'*) zahtevali od pokra- Tg^ike^lJleiel, iSeH njem tiskovnem poročilu o razme- jinskega predsednika, VERDI. 17.15: «Nove ore per Rama», H. Bukholz in J. Ferrer, barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: «Gli italiani sì di- vertono così». Italijanski dokumentarni črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 17.30: «Il delfino verde», Lana Turner in Van Heflin. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.30: «Satank, la freccia che uccide», J. Payne in R. Cameron. Črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,6 stopinje ob 14.10, najnižjo 15 stopinj ob 4.50. Povprečne dnevne vlage Je bilo 65 odstotkov. rah na goriškem tekstilnem pod. ročju, kjer stavka še vedno traja, javila, da so včeraj zjutraj delavke prve izmene v Podgori v povorki odšle pred vladno palačo na Travnik, kjer je delegacijo sprejel gospod prefekt. V sredo zvečer so se sindikalni zastopniki sestali s prefektom, ki jim je predložil pobudo za rešitev spora. Včeraj so sindikalne organizacije prejele obvestilo ministra za delo, da je določil sestanek za torek 16. julija v Rimu. S tem se je prenehala prefektova posredniška vloga. FIOT-CGIL je včeraj priredila dve zborovanji pred vhodom v tekstilno tovarno, kjer je govornik seznanil delavke z zadnjimi dogodki. Sindikalna borba se nadaljuje tudi v vseh ostalih Tognellovih obratih. Zvedelo se je, da je zaradi tega zapustilo obrat ravnateljstvo tekstilne tovarne Buste-se v pokrajini Alessandria. Govori se, da namerava osrednje vodstvo poslati v dopolnilno blagajno tekstilne delavke iz Ronk, ker jim primanjkuje sintetično vlakno. Opozarjajo se tekstilne delavke iz Sovodenj in Standreža, ki se včeraj še niso prijavile, da bi jih vpisali v seznam za podpore, da to lahko storijo še danes v prosvetnih dvoranah med 15. in 18. uro. Pokrajinski svetovalci — sindikalisti CGIL — Bergomas, Selič botni seji določi znesek za gori-šike tekstilne delavke.. Včeraj zjutraj so se pa sedežu CISL sestali sl sindikalni zastopniki taAnoÉaili11» _____^ w _ komisije bombažnega oddelka in žavne delovne pogodbe za gradbe-«fiocco» ter proučili položaj, ki je nastal s posredovanjem ministra za delo;'* ~ • OISL sporoča, da so včeraj podpisali sporazum, s kateriih -Se Jd zaključil spor s pleskarskimi o-brtniškimi podjetji. Z novim sporazumom bodo sobopleskarji, Čla- izplačevati delavcem mezde, ki so za pet odlfcitl^v manjše od mezd BM|benih .delavcev. Obe stranki ist^se spo^tfceU, da se p-m.-v- io sestanejfc po p*>