ŠTEV. 29 Ptuj, 2. avgusta 1«57 Leinik x. Glasilo SZDL ptuj^ega okraja -- Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica S — Tdetoa tse, NB Ptuj štev. 64S-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Antoei Bauniajk — Riokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 d!n. polletna 250 dinarjev Gostinstvo in turizem počasi napredujeta Ptuj ima s svojo okolico edinstvene možnosti za razvoj turizma in gostinstva. ^ Naše mesto bi potrebovalo moderen hotel. ^ Letovišča v našem okraju so bolje, toda še vedno premalo ure- jena ^ Tudi slabe ceste zavirajo razvoj turizma ^ Zadružne go- stilne bodo ponekod prevzeli zasebniki ^ Ptujski gostinci imajo dober kader. Gostinstvo našega okraja je v preteklih letih precej šepalo. V zadnjem času se je nekoliko po- pravilo, vendar še zdaleč ne od- govarja potrebam našega časa. Ptuj ima s svojo okolico edin- stvene možnosti za razvoj turiz- ma in gostinstva. Kot staro zgo- dovinsko mesto je izredno zani- miv, njegova okolica pa je z le- pimi vinorodnimi goricami in do- bro kapljico zelo privlačna za domače in tuje turiste. Naše mesto bi vsekakor potre- bovalo moderen hotel, ki bi lah- ko sprejel večje število turistov. Mnogokrat se zgodi, da pride v Ptuj večja skupina izletnikov, ki bi rada prenočila v Ptuju. Ker pa ima Ptuj največ 20 do 25 preno- čišč, se morajo ti izletniki odpe- ljati v Maribor, na grad Bori ali Štatenberg. To je vsekakor veli- ka škoda, kajti turizem bi lahko predstavljal lep vir dohodkov. Pttijski gostinski obrati zadovo- ljujejo v glavnem samo manjše levilo domačih izletnikov, ne pri- tegnejo pa tujih turistov, ker se ti raje ustavijo v Mariboru in si Ptuj le mimogrede ogledajo. Letovišči na Borlu in v Staten- bergu sicer dobro delujeta, ni- kakor pa ne odgovarjata vsem zahtevam. Z večjimi investicijami bi lahko zelo dobro obnovili ti dve gostinski podjetji, nabavili sodobno opremo, bazen za kopa- nje ter še druge stvari za razve- drilo, ki jih pogrešamo pri obeh podjetjih. Kot sodobno urejeno letovišče pa nam bi obe nudili lepe dohodke. Tudi Gomila bi se lahko raz- vila v lepo letovišče. Tako pa ne more z nekaj polomljenimi stoli in mizami zadovoljiti potreb do- mačih in tujih izletnikov. Tudi ceste, ki peljejo do leto- višč so izredno slabe in jih bo treba popraviti. To velja pred- vsem za letovišče Štatenberg, delno pa tudi za cesto, ki pelje od glavne ceste preko hriba na grad Bori. Seveda pa bi bilo po- trebno popraviti vse ceste v Ju- goslaviji, ker so te cesto vzrok temu, da tujci ne prihajajo pre- več radi v Jugoslavijo. . Na splošno je gostinstvo slabo razvito na podeželju, kjer je bil do sedaj v glavnem zadružni sek- tor. Zadruge so se zelo malo za- nimale za turizem. Navadno so zaposlili uslužbenca z 8000 din plače in 16-urnim delavnikom. Tak uslužbenec nikakor ni mo- gel vršiti svojih dolžnosti, zraven tega pa je imel v prodaji samo žganje, nekaj »krščenega« vina in mogoče nekaj tngaret. Takšno po- slovanje vsekaicor ni moglo biti v redu. V zadnjem času ponekod odpi- rajo gostinske obrate zasebniki. Prej ni imela skupnost od za- družnih gostiln prav nobenih ko- rLsti. (Toda to ne velja za vse). Zadruga je morala plačati na- jemnino, uslužbenca, socialno za- varovanje, vzdrževalnino in zato večkrat ni bila rentabilna ter ni nič dajala skupnosti. Privatniki pa bodo lokale verjetno bolje opremili in bo tudi postrežba ver- jetno boljša. Obenem pa bodo z davki in dohodninami več kori- stili skupnosti kakor do sedaj zadružne gostilne. Predvidevajo, da bodo s 1. januarjem 1958 uki- nili vse nerentabilne zadružne gostinske obrate in jih dali za- sebnikom. Če bodo občinski ljud- ski odbori uvedli primemo davč- no politiko, se bo gostinstvo na našem podeželju dvignilo. Kljub temu, da se je gostin- stvo precej popravilo, pa je še vedno precej tehničnih in sani- tarnih pomanjkljivosti. Nekatere gostilne sploh nimajo hladilnika in tako ne morejo nuditi gostom primerne hrane in predvsem hladne pijače v vročih poletnih mesecih. Gostinska mreža je zelo slaba tudi v Slovenskih goricah, kjer ni skoraj nobenih gostinskih obra- Jm.. ........A Ekjsti bolje pa je s kadrom. V petih tečajih so usposobili okrog 120 ljudi. Vendar je potrebno, da se gostinski kader še izpopolnju- je. Večkrat se še kdo pritoži za- radi slabe postrežbe ali pa ne- vljudnosti. To so pa že redki primeri. Želja vseh gostincev je, dvig- niti na dostojen nivo gostinstvo našega okraja, ki ima za to iz- redno ugodne pogoje. Na skrivne zgrote, vojaške ui>ore in »male revolucije« v de- želah Srednje Amerike smo že nekam navajeni. Zato nas fii kdo ve kako presenetila novica, da je padel pod kroglo atentatorja gua- temalski predsednik Armas, ki se je svoj čas polastil krmila — s pomočjo dolarjev in prave male invazije. (Strmoglavil je režim predsednika Arbenza, ki je v de- želi izvedel med drugim agrarno reformo in s tem razlastil večji del bananskih nasadov ameriške >^United Fruit Company« — in iTnil družbi njene »pravice«.) Drugače pa je, če izbruhne tak upor kje drugje. Tokrat je svet moral upreti svoje oči na skrajni jug Arabskega polotoka, v oman- ski sultanat, kjer se je del ple- men pod vodstvom muslimanske- ga cerkvenega poglavarja — ima- ma — uprl sultanovi oblasti. Sul- tan je zaprosi! za pomoč Veliko Hritanijo, katere protektorat pri- znava — in angleška letala so začela sipati srm-t na oporišča upornikov. Na zunaj se zdi, da gre za ne- kakšna notranja trenja v eni iz- med fevdalnih dežel >Kiežele tisoč in ene noči«. Tako skušajo za- devo pojasniti v Londonu. Britan- "^ka pomoč naj bi torej bila le pomoč sultanu-prijatelju, katere- mn so se spuntala plemena. Toda tu je najprej tuje orožje, ki ga imajo uporniki; tu so in- teresi britanskih petrolejskih družb, ki raziskujejo na tem ob- močju puščavska tla, ter sosed- nje ameriške družbe v Saudski Arabiji; tu so prizadevanja saud- skega kralja, da bi pripojil svoji kraljevini notranje predele pman- skega sultanata, in spori za oazo Buraimi z Anglijo ... Od tod izvirajo tudi upravičene stmmje, da upcMmike podpirajo posredno ah neposredno saudski krogi in- te spet ameriška petro- lejska družba »ARAMCO«. V pu- ščavskem pesku, pod katerim se skriva petrolejsko zlato, se v bi- stvu SEK>padajo britanski in ame- riški interesi za petrolej in pa za — vpliv. Na drugi strani je značilno, da arabski svet ocenjuje to bitko kot prizadevanje za nacionalno osvoboditev in je, kot kaže poziv Arabske lige, pripravljen poma- gati. Vprašanje zase je, če bo taka pomoč v dneh, ko se tudi v njem samem tarejo napredne struje (Egipt, Sirija) ter fevdalni privilegiji preteklosti (Jordanija, Saudska Arabija, Irak), dovolj učinkovita. Sodeč po zadnjih po- ročilih je ena izmed trdnjav upornikov klonila pred britanski- mi raketami, bombami in topov- skimi granatami. Toda sam do- godek vendarle kaže, da je Arab- ski polotok še vedno poprišče tu- jih interesov, četudi počasi od- hajajo z njegovega ozemlja tuje armade in se nekatere vzdržujejo na tujem ozemlju samo še — s silo. Razorožitveni razgovori na kon- ferenci ožjega odbora OZN do- bivajo zadnje dni novo obliko. V London j§ priletel čez Atlantik sam ameriški zunanji minister Dulles, da bi v razgovorih z ostalimi zahodnimi zavezniki po- enotil nazore o razorožitvi in s skupnim načrtom nastopil pred konferenco oziroma bolje rečeno pred sovjetskim predstavnikom. Njegova naloga je tudi, prepri- čati Francijo, da ne kaže poga- janja ustaviti in jih preložiti na kak drugi čas. Zdi se, da je ameriška vlada dopela željo domače in tuje jav- nosti, naj bi na konferenci dose- gli vsaj nekaj, ker bo javnost si- cer mislila, da so zapravili s po- gajanji toliko dragocenega časa — zastonj. Kako resno smatrajo ZDA svojo misijo, se vidi tudi po tem, da je ameriški zunanji minister povabil na razgovore v Londonu samega francoskega zu- nanjega ministra. Kakšen bo skupen zahodni predlog, če ga bo podprla Fran- cija, še ni znano. Z njim bo ame- riški predstavnik, morda pa celo sam Dulles, nastopil pred ožjim odborom, sovjetski predstavnik Zorin pa bo nato odgovoril, aii v Moskvi tako rešitev sprejemajo ali ne. In ob zaključku še dve sani- mivosti: 5. avgusta bo ob«*«! našo državo predsednik Severtie- ga Vietnama Ho Si Minh. ki je na daljšran obisku po social{brili, da OLO Ptuj krije iz re- zervnega sklada polovico izgube v znesku 9,272.000 dinarjev. Mimo mnogih predlogov, o katerih sta zbora razpravljala so zaradi vedno večjega prometa na nekaterih ce- stah v okraju ceste Kidričevo— E*reopl je—Starše; Turnišče—Sela —Dolena; Cirkovce—Podova; Pra- gersko—Puj—Majšperk in cesto Stojinci—Muretinci prekategorizi- rali iz IV. v III. razred. Le cesto Ivanjkovci—Stanovno so zaradi tega, ker nima nobene pomemb- nejše zveze pregrupirali iz ceste III. v cesto IV. razreda. Okrajna komisija za gospodar- stvo in komisiji za pravne predpi- se in organizacijska vprašanja sta predložili okrajni skupščini v po- trditev, da se določijo kot težka mesta za učitelje osnovnih šol in nižjih gimnazij in potrdili ustre- zajoče dopolnilne .plače, naslednje šole: Gruškovje in Rodni vrh z dopolnilno plačo 3000 dinarjev; Naraplje in Runeč 2500; Stoperce, Kog, Vitomarci in Zetale 2000; Hum, Vurberk, Miklavž in Lesko- vec 1500 dinarjev; Podlehnik, To- maž, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas, Desternik in Zavrč po 1000 di- narjev mesečno. Na zadnji seji so odborniki OLO Ptuj na predlog komisije za voli- tve i nimenovanja potrdili celotno, list oodbornikov okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, ki bodo za- stopali dosedanji ptujski okraj V novem okraju Maribor. V okrajni zbor so izvolili 28 odbornikov, v zbor proizvajalcev pa 20 odborni- kov. Odbornike so zbrali tako, da so vsa območja in občine ptujske- ga okraja zastopane v novem od- boru. Gledali pa so tudi na to, da so izbrali take odbornike, ki bodo lahko največ prispevali k delu no- vega ljudskega odbora. Pripravlja se velika letalska prireditev v Ruja če je vreme le količkaj prijazno, ne mine dan, da ne bi nad Ptu- jem in bližnjo okolico krožila motorna ali jadralna letala. Pogo- stokrat pa modrino poletnega ne^ ba krasijo kot veliki beli cvetovi — padala, s katerimi se spuščajo te višav mladi padalci in padalke ptujskega Aerokluba. Človek se vedno z zanimanjem ozira v ne- bo, kjer se v tem prekrasnem športu izživljajo naši tovariši iz podjetij in šol. Vsak izmed nas jim izreka priznanje za smelost in pogum. Aeroklub in pa šp>ortno letal- stvo na splošno pa nima samo tega smotra, da se v njegovih vrstah vežba le nekaj »izbranih« ljudi, temveč da poleg tega se- znanja najširše sloje nsšega ljud- stva z letalsko tehniko in lepo- tami »plavega športa«. Kajti da- nes je vsakemu noiTnalno razvi- temu in zdravemu mladeniču in mladenki oziroma državljanu da- na možnost, da se vključi v športno letalstvo ter tam leti in skače s padalom. V ta namen in pa kot zaklju- ček republiške motorne šole, ki je te dni pričela na letališču v Moškanjcih, bo Aeroklub Ptuj priredil v nedeljo, 1. septembra. s pomočjo Letalske zveze in Ju- goslovanskega vojnega letalstva VELIK LETALSKI MITING. Na tej zanimivi prireditvi, ko bodo nastopali naši najboljši motorni in jadralni piloti, padalci in mo- delarji, bo dana našim ljudem priložnost, da si ogledajo in se seznanijo z naprredkom in uap>ehi našega letalstva. Poleg ostalih zanimivih izva- janj in poletov jadralnih in mo- tornih letal, akrobacij, raznih skokov s padali itd., bo nastopal tudi naš znani zračni klovn in šaljivec tov. Krunipak, ki ga po njegovih sposobnostih, pripraviti človeka do smeha, poznajo tud izven meja naše domovine. Tako bodo tudi prijatelji humorja in smeha prišH na svoj račun. Ra- zen tega bo organiziran »recolov in srečni dobitniki bodo lahko le- teli z letali ter .si tako enkrat iz višav ogledali naše prelepo E^tnj- sko polje in Slovenske gorice. Skratka, prireditev bo nadvse za^^ nimiva in ptujski letalci bodo pokazali vse svoje sposobnosti in znanje, da bi se naši ljudje lahko čimbolje seznanili z letalstvom in ga tudi vzljubili. P. R. DELO SINDIKALNIH ORGANI- ZACIJ PO KONGRESlJ DELAVSKIH SVETOV l'o kongresu so občinski si,..- kalni sveti napravili načrt, po ka- terem seznanjajo člane sindikatov o sklepih in o vtisih s kongresa. Doslej je bilo takšno predavanje v Tovarni aluminija v Kidričevem in nekaterih drugih podjetjih v naši občini, ostala podjetja pa bodo imela predavanja posamezno ali skupno. V Vidmu in Središču je bil sklican na predavanje celoten sindikalni svet in vsi delavski sveii. V Majšperku in Lešju bodo ime! i predavanja šele po prvem avgustu, ker sta bili tovarni v re- montu in delavci na dopustu. O delu. ali o načrtih drugih sindi- katov pa ni bilo še ničesar slišati. Predavanja so zelo zanimiva. Ljudi zanima najbolj to, kaj so jovorile tuje delegacije in kakšni gospodarski zaključki so bili spre- jeti, najraje razpravljajo o man- datni dobi delavskih svetov, o de- lavskem izobraževanju in podob- nem. Toda delo kongresa ni bilo v tem. da bi reševal vse probleme in z določenimi sklepi začrtal novo pot. Na kongresu so v glavnem nakazovali stvari in dajali predlo- ge, ki so jih nato izročili odgovor- nim forumom v nadaljnjo razpra- vo in končno zakonodajo. Videti je, da so delavci po ča- sopisih zasledovali delo kongresa in da so sindikati svojo nalogo dobro opravili. V tem pogledu so v našem okraju zelo razgibani. Udeležba na predavanjih je zelo dobra. Na predavanju v KG Ptuj je bil zbran celoten kolektiv. Trenutno je namen si:\dikalnega sveta, da bi nar^elno seznanil člane s sklepi kongresa. Sindikati pa naj bi si sestavili načrt, po katerem bi sami predelovali resolucijo kon- gresa. Prva skupna seja združenih občinskih odborov SZDL nove občine Ptuj v sredo je bila v Ptuju prva seja združenih občinskih odborov SZDL občin Desternik, Juršinci, Videm, Cirkovce in Ptuj. Seje so se razen članov iKieležiH ttidi predsednik OO SZDL tov. Vladko Majhen, sekretar (X) SZDL tov. Ančka Globačnik in predsednik OLO Ptuj tov. Jože Tramšek. Sejo je vodil tov. Miro Bračič. Člani so se najprej pogovorili o volitvah novega občinskega od- bora in se*o dva člana, iz ptujske pa se- dem članov. Petčlanski nadzorni odbor so sestavili iz predsednikov občinskih odborov SZDL. Po volitvah je tov. Globačniko- va govorila o organizacijskih vprašanjih občinskih odborov in vaških organizacij SZDL. Pouda- rila je, da se bodo morali odbori SZDL že sedaj pripravljati na volitve, ki bodo v zimskih mese- cih. V p«redvolilnem obdobju naj predelajo vse aktualno gradivo in zaključijo z občnimi zbori. Mnogo se je govorilo o člana- rini. Od 1. junija naprej se je članarina zvišala od 5 na 10 di- narjev. Ker so nekatere organi- zacije v ptujski občini pobrale članarino že za vse leto naprej, ne kaže še enkrat pobirati člana- rino za nazaj. Da bi se organi- zacije čimprej finančno osaraj- svojile, bo potrebno uvajanje pro- stovoljnih prispevkov in velike štednje s sredstvi. Tov, Majhen je govoril o poli- tičnem delu SZDL. Dejal je, da ni važnejšega vprašanja, kakor občino organizacijsko dobro po- staviti. Ker se je največ proble- mov nabralo ravno pri reorgani- zaciji ptujske občine, bo morala SZDL delati roko v roki z občin- skim ljudskim odborom in mu pri delu pomagati. Pomagala mu bo pri organizaciji oblasti, pred- vsem pri postavljanju krajevnih odborov. Pri KO ni treba preveč štediti, je dejal tov. Majhen, tem- več se naj SZDL bori, da bodo dobili KO čimveč sredstev za svoje drobne komunalne dejav- nosti, nad katerimi občinski od- bori navadno nimajo pregleda. Pri delih v okviru KO ljudje s prostovoljnim delom mnogo po- magajo in z majhnimi sredstvi veliko naredijo. — Organizacije SZDL morajo tudi nenehno pri- tiskati na občinske ljudske od- bore, da bodo redno sklicevali zbore volivcev, ki so zaradi reše- vanja skupnih problemov občine nujno potrebni. Organizacije SZDL lahko občin; mnogo pomagajo tudi prek druž- benega upravljanja, če bodo skr- bele, da bodo šolski odbori in dru- gi drobni organi dobro delali, bo- do s tem občini mnogo olajšali delo. Tov. Majhen je predlagal, naj občinski odbori na eni izmed svojih sej pregledajo, kako so po- stavljene organizacije SZDL in jih naj po možnosti vskladijo s teritorialnimi mejami KO. SZDL se mora organizacijsko utrditi in finančno osamosvojiti, če hoče, da bo uživala ugled pri ljudstvu, zato se bodo morali člani in od- bomaki SZDL z delom krepko spoprijeti, da bodo to dosegli. Bioh louarne aluminifa bo zgroicn u lochoui ulici Iz Kidričevega smo zvedeli, d-i je delavski svet Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem sklenil zgraditi nov 50-stanovan,iski blok v Ptuju, in sicer v Lackovi ulici (kjer je bila svoječasno kasarna). Čeprav se na splošno drugače misli, obstaja tudi v Kidričevem stanovanjska stiska. Na stanovanj- ski skupnosti v Kidričevem leži okrog 100 nerešsnih prošenj za družinska stanovanja. Poleg tega je Tovarna v Kidričevem pred raz- širitvijo in bo zaposlila nove de- lovne moči. Nekateri visoko kvali- ficirani strokovnjaki se žc doslej niso mogli zaposliti v Kidričevem, ker ni bilo zanje na razpolago pri- mernih stanovanj v Ptuju. Vse to je napotilo delavski svet tovarne k navedenemu sklepu. Blok bo po predhodnih ocenah stal od 160 do 200 milijonov di- narjev in bo najvišja stanovanjska stavba v Ptuju. V pritličju bodo verjetno lokali. V stavbi bodo zgrajene fx)trebne naprave kot pralnice in drugo, stanovanja pa v vseh pogledih sodobna. Tovarna bo tudi v bodoče gradi- la stanovanjska poslopja za svoje delavce in nameščence ter stro- kovnjake v Ptuju. Popravek Telelonično v tiskarno naroče- na objava o seji občinskega ljud- skega odbora Ptuj, ki je bila ob- javljena v št. 28 z dne 26. julija 1957, je prišla v objavo izmaliče- na in je glasila na OLO Ptuj. Krivda za to nepravilno objavo je na naročanju po telefonu ne- posredno v tiskamo. UREDNIŠTVO Opozorilo NAROČNIKOM OBJAV IN OGLASOV Opozarjamo naročnike objav in oglasov, da v bodoče neposredno v tiskamo telefonično naročenih objav in oglasov ne bomo več ob- javljali. UREDNIŠTVO PTtlJSKI TEDNIK PTUJ, 28 JUtUA 1957 Nekatera podjetja ne poslujejo vedno v redu Nekateri direktorji niso dovolj seznanjeni s pred|nsi in uredba- mi. Zelo so se razpasle razne pre- vozniške usluge brer potrebnih dovoljenj in registracije. »Kmetovalec« je vršil prevoze brez registracije in imel nepri- javljena skladišča v Reki, Mo- škajncih in v OrmožiL Skladišče v Reki je vršilo nakup jajc, če- ravno zato matično podjetje ni imelo dovoljenja. »Kmetijska zadruga« v Ptnju ni registrirala meaiice pri OGS v Mariboru. Brez dovoljenja je vršila prodajo mesa na debelo. Odkupovala je odpadni material brez potrebnega dovoljenja. Tudi trgovsko podjetje »Vrba« se ni držalo predpisov. V Sredi- šču ob Dravi je ustanovilo od- kupno postajo za odkup pletar- skih izdelkov oziroma izdelkov domače obrti in za to ni imelo potrebnega dovoljenja. Tudi fr- nančno poslovanje ni bilo pov- sem v redu. Računi niso bili re- gistrirani. Podjetji »Vrba« in »Tekstilna tovarna« sta vršili pre- voze brez potrebnih dovoljenj ali registracije. Prevozništvo smatrajo za obrtno dejavnost in sta zato potrebni dovoljenje od Občinskega ljudskega odbora in registracija pri OGS. Trgovsko podjetje kmetijskih zadrug »Kmetovalec« v Ptuju je bilo obtoženo, da ni priglasilo skladišča za prodajo blaga v Re- ki pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru. To podjetje je v letu 1956 in 1957 nakupilo 124.400 komadov jajc, čeravno 7-\ to matično podjetje ni imelo dovoljenja in tudi ne te dejavno- sti registrirale pri OGS-Maribor. Poleg tega ima kot poslovni enoti še skladišče v MoSkajncih in Or- možu, česar tadi ni registriralo pri OGS-Maribor. Gozdarsko av- topodjetje, katero vrši obenem prevoze, se je pritožilo zoper ob- dolženo trgovsko podjetje »Kme- tovalec«, češ da vrši prevozniške storitve brez zakonite podlage. To stvar je Okrajni javni tožilec v Ptuju predložil tržnermi inšpek- toratu v preveritev. Ugotovili so, da ima podjetje dovoljenje od ObLO, da sme vršiti prevozni- štvo, le da te dejavnosti ni pri- glasilo za vpis v register pri OGS v Mariboru. Od Okrožnega jav- nega tožiMva v Mariboru na so zvedeli, da obdolženo podjetje nima registrirane nobene poslov- ne enote, z'asti na ne predme*- neoa sklatTšča v Reki. Obdolženi se sicer sklicujejo na razne okolnosti in trde, da se mnogo nepravilnosti vleče že iz predhodnega likvidiranega pod- jetja, vendar pa je iz vseh do- kazov razvidno, da tvA\ »Kme- tovalec« ni povsem dobro delal. Razprava še ni končana. Kmetijska zadruga v E*tuju, Srbski trg štev. 3, je dne 1. julija 1956 ustanovila mesnico in na podlagi dovoljenja za pričetek de- la izdanega od ObLO začela po- slovati, iHtsz da bi dejavnost predhodno prijavila v registraci- jo pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru. y nasprotju z izdanim dovoljenjem je poleg prodaje na drobno vršila tudi prodajo telet m svinj v zakla- nem stanju oziroma prodajo me- sa na debelo. Brez potrebnega do- voljenja je vršila prevozniške usluge s traktorjem in prikolico. V p>oslovalnici Grajena je odku- povala in prodajala staro železo, litine in drugi odpadni material brez za to potrebnega dovtrfjenja in registracije. Upravnik KZ — Ptuj Belšak Martm je bil odgovoren za vse prestopke, ker bi kot upravnik moral v celoti poznati gospodar- ske predpise in v njihovem smi- slu usmerjati celotno poslovanje kmetijske zadruge. Pernat Vinko, poslovodja me- snice KZ, pa je odgovcM-en, ker je trgoval z mesom v nasprotju z dovoljenjem, ker je prodajal meso tudi na debelo, odkupoval od individualnih proizvajalcev meso, čeravno je dobro vedel, da je tako dejanje nedopustno. Per- nat je za potrebe mesnice sam nabavljal živino in je v večini primerov tudi prekoračil dogo- vorjeno odkupno ceno. Vsi skupiaj so bili predani v kaznovanje Okrožnemu gospo- darskemu sodišču v Mariboru. Ves dobiček, ki so ga pridobili na nedovoljen način, jim je bil odvzet. Tako so zgubili 93.555 din od prodaje mesa na debelo in 8294 din od nezakonite prodaje odpadnega materiala. KZ pa je bila kaznovana še z 90.000 din globe, upravnik Belšak s 6000 din in Pernat Vinko z 8000 din glo- be. Obrtno podjetje »Pletarna« Fluj — zadruga z omejenim jamstvom je obtožena, da je vrši- la v letu 1956 in v prvem tro- mesečju 1^7. leta avtoprevozni- ške usluge raznim podjetjem in privatnikom, brez da bi ta dejav- nost bila vpisana v register go- spodarskih organizacij pri OGS- Maribor. Obrtno podjetje »Pletarna« je bilo kaznovano z 20.000 din glo- be, direktor pa z 2000 din globe. Trgovsko podjetje »Vrba« v Ptuju je dne 30. c*tobra 1954 ustanovilo v Središču ob Dravi odkupno postajo za odkup ple- tarskih izdelkov oziroma izdelkov domače obrti. Za poslovanje od- kupne postaje pa omenjeno pod- jetje nima dovoljenja Občinskega ljudskega odbora Središče, niti dejavnost ni vpisana v register gospodarskih organizacij pri OGS-Maribor. Podjetje je v od- kupni postaji Središče in v cen- tralnem skladišču v Ptuju v le- tu 1956 odkupilo od raznih pri- vatnih oseb za 25,670.724 din raznih pletarsklh izdelkov, za ka- tere pa ni zahtevalo od prlnašal- cev, da bi morali predložiti ra- čime pri pristojnem finančnem organu zaradi registracije. Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je obsodilo p)odjetje »Vrbo« na 40.000 din globe, di- rektorja Drobino na 6000 din. ra- čunovodje Kravino pa na 2000 din globe. Še mnogo sličnih prekrškov je zabeleženih v pisarni Tržne in- špekcije v Ptuju. Odgovorne ose- be v podjetjih bi naj bolje po- znale gospodarske predpise in se jih tudi držale, da ne bi bilo nevšečnih posledic. Seilioli! m pimsiii w TUDI PTUJ SE POČASI MODERNIZIRA. NOVE, SODOBNE IZLOŽBE ZELO SPREMINJAJO NAŠE MESTO. POSKRBETI BO TREBA ZA STARE IZLOŽBE. NEKAJ O »DOBRIH TRGOVCIH«. KAJ VSE VIDlS V PTUJSKIH IZLOŽBAH? Ene izmed tistih stvari, ki me- sto polepšajo, so tudi izložbe. Le- pe, sodobno urejene izložbe so po- nos, ali pa tiha želja vsake trgo- vine. Kako rad se človek ustavi pred lepo urejeno izložbo! Če ima le malo časa, si ogleda najnovejše razstavljene predmete. Če pa so v izložbenem oknu še takšne stva- ri, ki imajo zraven sebe listek z nižjo ceno kot v drugih trgovinah, potem pa je pred njimi navadno vse polno ljudi. Tudi naše staro ^nesto se počasi prilagaja novim časom. Moderni stadion, urejeno kopališče, so- dobna ulična razsvetljava, novi stanovanjski bloki in — lepe, so- dobne izložbe, vse to daje nove svežine staremu obrazu. Seveda pa vse trgovine ne morejo slediti času. Ali nimajo sredstev, ali pa smisla. Najsodobnejše in najmodernejše izložbe imajo vsekakor trgovine Peko, Merkur, Dom, Zarja in Pla- nika. Slabe, visoke izložbe starejšega tipa pa imata trgovini Zvezda in Slavica ter nekatere manjše trgo- vine. Želeti bi bilo, da uredijo vse trgovine svoje izložbe tako, kakor jih je uredila n. pr. prat^-ijalna čevljev »Peko«. Seveda je to od- visno od sredsrtev. Tako bo »Sla- vica« v bodočem letu, kolikor bodo to dopuščala sredstva, reno- virala celo trgovino z izložbami vred. Toda tudi slabe izložbe so lahko lepo aranžirane in pritegnejo mno- go ljudi. V Ptuju je pet.aranžer- jev, ki tekmujejo med seboj, zato so tudi njihove izložbe dobre. Dobro aranžirane izložbe ima vse- kakor veleblagovnica »Merkur«, >>Peko«, »Slavica« in še mnoge druge trgovine. Po mnenju nekega ptujskega aranžerja pa ni umestno to, da ima NAMA v izložbi turistične re- klame. Pravi, da tudi prodaja raznih artiklov ni v skladu s tr- govinami. Tako lahko dobiš v špe- cerijski trgovini n. pr. glavnike, razglednice, britvice kolonjsko vo- do, orehovo olje itd. Ta kritika je vsekakor opravičljiva: vsakomur svoje. Menjavanje izložbe se vrši pred- vsem v manufaktumih trgovinah po potrebi in po času. Blago treba prilagoditi letnemu času. V špece- rijskih trgovinah pa se menjava- nje vrši bolj redko. V trgovinah pa se pojavlja še ena stvar, ki je vsekakor vredna graje. Tako se n. pr. posamezni poslovodje obnašajo, kakor so se nekoč obnašali stari trgovčiči : »Go^pa, to pa jaz imam na zalogi«, ali y-Gosipod., to bom pa ;az drugi teden sigurno dobil« itd. Prav in celo zaželeno je, da so trgovci vljudni, toda naj se obnašajo ta- ko, kakor to čas zahteva. Zelo prav je, če trgovine več- krat osvežijo izložbe. Tako imajo ljudje priložnost, da vidijo nove stvari in jih nato kupijo. KAJ VSE VIDIŠ V PTUJSKIH IZLOŽBAH? Začnimo kar pri začetku. Naj- prej si ogledaš televizijski spre- jemnik, če je slučajno v izložbi. Nato občuduješ radioaparate in le- pe električne štedilnike, potem - pregledaš razne ure, brivske apa- rate, nože, vilice, verige za kolesa, nato pustiš siično te-klarijo pri miru in si ogledaš cenen domači in dragi uvoženi tekstil, občuduješ modeme čevlje, ali pa misliš na majhne motorčke, ki te pa čez dve leti ne bodo več zanimali. Lahko si ogledalš. kar koli želiš. Če se pa v šoli nisi naučil pri- rodopisa in ne veš. kako debde niti pletejo različni pajki, si to seveda lahko ogledaš v nekaterih izložbah. Če nameravaš študirati zgodovi- no in ne najdeš virov, se nikar ne ustraši. V nekaterih ptujskih iz- ložbah najdeš stvari, po katerih boš lahko sklepal, kako je bilo t Ptuju pred davnimi leti. Torej, v ptujskih izložbah naj- deš prav vse.' Lepe in sodobne se ncistavljajo soncu, ali pa se drže prometnih ulic, slabše in najslabše pa se skrivajo za vogali in v temnejših ulicah. Mogoče bo tudi v ulice kdaj posijalo sonce. Doumi problemi Da v ptujskem okraju v letoš- njem prvem poletju ni stoodstot- no pobrana dohodnina je več vzrokov. Prvi je vsekakor ta, da so bile Uprave za dohodke pri občinskih ljudskih odborih pre- več popustljive. Navzlic opomi- nom, ki jih je pošiljala Okrajna uprava za dohodke, občinski fi- nančni organi niso izvajali prisil- nih izterjatev, temveč so samo popisovali inventar, namesto da bi se v skrajni sili p>osluževali tudi zadnje stopnje izterjatve. to je prodaje popisanega inven- tarja. Tako je v letošnjem prvem pol- letju v tujskem okraju vplačano komaj 72 % vseh vrst dohodnine. V občini Bori so davčni zavezan- ci plačali 68 %, v Cirkovcih 87 %. v Destemiku 77 %, v Gorišnici 83 %, v Jušincih 61 %. v Lešju 63%. v Ormožu 56%, v Ptuju 79 %, v Središču 75 % in v Vid- mu 77%. — Res je, da so krivi slabemu plačevanju dohodnine tudi nekateri objektivni vzroki. V ptujskem okraju so tereni z zelo različnimi gospodarskimi po- goji. Na Dravskem in Ptujskem polju kmetovalcem ni problem plačati dohdnine. ker gojijo takš- ne poljske kulture, ki jih lahko vse leto pomalem prodajajo. Do- čim je v Halozah in Slovenskih gorivah precej drugače. Sadje, grozdje in mošt Ihko prodajajo v jeseni. Zato bo treba v haloških in slovenjegoriških občinah pri plačevanju dohodnine malo po- trpeti. Najslapši plačniki dohodnine so v občni Ormož. Če bi se finančni organi občine Ormož dovolj za- vedali pomena redno plačane do- hodnine, bi se prav gotovo pri izterjevanju bolj potrudili. Naj- bolj disciplinirani davkoplačevalci so v občini Cirkovce in Središče. V teh dveh občnah Upravi za do- hodke nimata nobenih težav pri izterjevanju davkov. Tudi v teh dveh občinah se naleti na dva do tri večje kmete, ki zadržujejo da- vek in s tem občini znižujejo od- stotek pobrane dohodnine. Ker se med volivci v ptujskem okraju mnogo govori, da ne razu- mejo zakaj se je zvišala tretja akontacija dohodnine, jim je tre- ba pojasniti, čeprav bi jim to lahko povedal vsak uslužbenec Uprave za dohodke, na kateri koli občini, da se je tretja akcm- tacija dohodnine zvišala zato, ker je odmera za leto 1957 bila šele pred kratkim zaključena in je predpis dohodnine za letošnje le- to, z ozirom na višjo davčno le- stvico nekoliko višji. To razliko med letom 1956 in 1957, pa so Uprave za dohodke vključile k dohodnini šele v tretji akontaciji. Zajamčene cene žitu ODREDBA DRŽAVNEGA SEKRET ARJA ZA BLAGOVNI PROMET Državni sekretar za blagovni promet FLRJ je izdal odredbo, po kateri so zadružnim orga- nizacijam, kmetijskim posestvom, kmečkim delovnim zadrugam in ekonomijam zagotovljene zajam- čene cene žita letine 1957 in 1958. Za pšenico je določena cena 36 dinarjev za kilogram, za rž 33 dinarjev, za oves ječmen in ko- ruzo pa 31 din za kilogram. Državni sekretar za blagovni promet FLRJ je sprejel tudi od-, redbo o prodajnih cenah žita in žitnih izdelkov. Po tej odredbi bodo podietja za uvoz in izvoz žita prodajala uvoženo pšenico in rž pooblaščenim podjetjem za promet in predelavo žita po ceni, določeni ob soglasju državnega sekretariata za blagovni promet FLRJ. Tako določena cena je po- večana za znesek voznine od že- lezniške postaje Novi Sad do raz- kladalne postaje kupca. Dobava pšenice in rži se vrši franko raz- kladalna postaja kupca. Pooblaščena podjetja za pro- met in predelavo žita in poobla- ščeni mlini bodo prodajali moko tipa »1100«, »1200« in »950«, ki jo dobijo z mletjem uvožene pše- nice in rži po ceni, ki ne more biti večja od 42 din za kilogram, povečani za znesek voznine od železniške postaje Novi Sad do nakladalne postaje kupca, oziro- ma za povprečno voznino 0,50 di- narja za kilogram, če je nakla- dalna postaja na področju okraja Novi Sad. Podjetja za promet in predelavo žita bodo prodajala pšenico in rž iz plačila v naturi in mlevske merice ter moko, dob- ljeno z mletjem pšenice in rži iz plačila v naturi ift mlevske me- rice po istih cenah. VREME za čas od 1. do 10. avgusta. Pričakujemo postopno ustali- tev lepega poletnega vremena, pozneje tudi silno vročino, ven- dar je okoli 3. do 10. avgusta računati še z nevihtnimi padavi- nami in začasnimi ohlSdivami. Nadaljnji izgledi: jasno in sušno poletno vreme s silno vročino. Možne samo nebistvene ali redke nevihtne motnje. (Napoved priredil V. M.) Dežurm zdrciiieiiifi dr. Ivo Medved, sobota, 3. avg.. ob 12. uri; nedelja, 4. avg., ob 7. uri (5. avg.): četrtek, 8. avg., od 16. do 7. ure; torek, 13. avg., od 16. do 7- ure; sobota, 10. avg.. od 12. ure; nedelja, 11. avg., od 7. ure do 12. avg.; četrtek. 15. avg., od 16. do 7. ure. dr. Ladislav Pire, petek. 2. avg., od 16. do 7. ure; ponedeljek. 5. avg.. od 16. do 7. ure; sreda. 7. avg., pd 16. do 1. ure. NA DVOR/5Č17 REŠEVALNE i'OSTAJE V PTUJU STOJE V VR- STI LEPI BOLNIŠKI VOZOVI, KI SO VEDNO PRIPRAVUENI, DA ODHITIJO V NAJBOU ODDAUENO IN ZAKOTNO VAS TER RE- ŠIJO ČLOVEŠKO ŽIVUENJE. ME RCEDES IN DVE NOVI ŠKODI SO V PONOS TEM POŽRTVOVALNIM ŠOFERJEM. TUDI STARI FORD DOBRO SLUŽI SVOJEMU NAMEN U. ŠOFERJI ZELO DOBRO OSKR- BUJEJO AVTOMOBILE. S SVOJIM HUMANIM DELOM SO RESILI NA TISOČE ČLOVEŠKIH ŽTVUENJ. V prostorih »Rdečega križa« je bilo tiho kakor navadno. Lepo urejene sobice so bile čiste in lepo opremljene. Bilo je že pozno popoldne in sonce je za hip po- kukalo izza oblakov ter obsvetilo postelje ob stenah, kjer navadno počivajo dežurni šoferji Dežurna je pri majhni mizici prebirala dnevno časopisje ter se od časa do časa zaspano zazrla skozi okno. Na obrazu se ji je videlo, da bi zelo rada zapustila pisami- co in šlo ven v lepo, sončno na- ravo. Nekoliko starejši šoferji pa so se ozirali po stenah in čakali, da bodo lahko s svojim hitrim avtom rešili trpečega človeka. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Telefon je ostro zazvonil. Nekje je v strašnih bolečinah trpel človek. Verjetno se je zvi- jal in stokal. Mogoče se je boril za življenje. Dežurna je dvignila slošalko, šoferji so skočili pokoa- cu. Naslov na koščku papirja in že je zdrknil Mercedes na cesto in v divji vožnji nadaljeval preko mo- stu med zelena polja. Ljudje so strahoma zrli za ru- menim vozom in s tesnim srcem poslušali sireno, ki je grozno za- vijala. Nekje se je boril človek s smrt- jo. Mogoče je stokal v groznih bolečinah in klical na pomoč. Ver- jetno je bilo njegovo zadnje upa- nje rešilni avto, bolnišnica in zdravniki. Šofer je vozil izredno hitro, toda previdno. Ti šoferji dobro vozijo. Vozijo ljudi in jim rešujejo življenja. Šoferji rešuje- jo človeška življenja. Tudi sedaj je bilo tako. Merce- des je bil že daleč izven Ptuja. Na listku je bilo napisano ime, »Podlože« in »sum tifusa«. To je bilo vse. Šofer je dobro poznal pot. Še nekoliko ovinkov, sirena je utihnila in že se je avto sunko- vito ustavil pred veliko hišo. Hi- ša je bila mračna in temna. Iz nje je odmeval kričeč jok otrok. Nji- hova mati je bila bolna Sum ti- fusa Kaj {ja, če je res tifus. To je strašno. Mama je stara, slaba, lahko umre. Ne, to se ne sme zgoditi. Kaj bi bilo z otroci. Otro- ci jočejo, njihov bolesten jcrfc se- ga do srca. Njihova mati grozno trpi. Zvita sedi pri vratih, iz njenih ust je slišati le bolestno ječanje. Otroc: jo gledajo m jočejo. Nato pride šofer z nosilnico. S sosedovo po- močjo dvigneta in položita ženo nanjo. Otroci gledajo. Kako je to strašno. V njihovih očeh se zrcali obup. Med vrati se mati še en- krat s težavo obrne in s tihim, žalostnim pogledom ozre na svoje otroke. Ali jih zadnjič vidi? Ali se bo še kdaj povrnila med nje? Solze ji skalijo oči. Grozna bo- lečina jo zopet zvije v klopčič. Otroci so ostali sami. Njihov oče je v službi in nič ne ve, kaj se doma dogaja. Ves vesel bo pri- šel domov, doma pa bo našel le objokane otroke. Avto je drvel proti Ptuju. Sire- na je zopet pošastno tulila. S tu- ljenjem pa se je mešalo ječanje in vpitje bolne žene. Domača vas je bila že mimo. Nato so se vr- stili gozdovi in polja, ki jih je tako dobro poznala Saj je vsak dan delala na njih. Zopet ji je žalostna misel prešinila srce. Ali se bo kdaj vrnila? Ali bo še kdaj zdrava in vesela delala na teh po- ljih? Kaj bo s pšenico, pa z do- mom? Kdo bo skrbel za otroke? Otroci! Da, zanje mora živeti! Ne. ne bo umrla. Žarek upanja je zo- pet posvetil v njeno srce. Že so vozili proti Ptuju. Druga vozila so se umikala, šofer je hi- tro in previdno vozil. Bližali so se bolnišnici. Žena je za hip pre- magala bolečino in se skozi okno zazrla v bela poslopja, ki so tako tolažilno vplivala nanjo. V njenih očeh je bi';? tiha prošnja po živ- ljenju, po domu in otrocih. Zopet jo je prešinilo. Ali se bo kdaj sa- ma vrnila iz te stavbe. Trenutek nato so zacvilile za- vore. Rešilni avto se je ustavil pred vrati internega oddelka. Že so prihiteli bolničarji in odnesli bolno ženo v sprejemno ambu- lanto. Polna upanja se je zgrudila na belo posteljo. Nad njo pa se je sklonil zaskrbljeni zdravnik. Otroci pa so ostali doma čisto sami. Ko je avto odpeljal njihovo ma- mo, ki so jo imeli tako radi, so stali pri oknu. Nato so se potrti sesedli na posteljo. Kaj bo z nji- hovo mamo? Ne sme umreti! Nji- hova mama je dobra, najboljša ma- ma na svetu. Sedaj se že gotovo pelje proti Ptuju in nekaj tre- nutkov pozneje: sedaj pa je že v bolnišnici in zdravnik se sklanja nad njo Zdravniki dosti vedo, ne, njihova mama ne bo umrla. Zo- pet se bo vrnila med njih. Šofer »Rdečega križa« pa je za- dovoljno sedel v svoj avto. Zopet je pravočasno pripeljal na smrt bolno ženo v bolnišnico. Sedaj jo bodo gotovo rešili. Zdravnik je tako rekel. Če bi prišla pol ure prepozne, pa to ne bi bilo več mogoče. Dobro in daleč je vozil, prav nič ni zamudil in rešil je človeško življenje. Rumeni avto je tiho zdrknil od bolnišnice proti glavni cesti in odhitel v svoje izhodišče, da bi bil zopet na razpolago. Mogoče se še kje k d rt bori s smrtjo. Tudi temu bo pomagal. PTUJ, 26. JULIJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 1 : aj naj dela novinar ko so vsi na dopustu? Tudi danes zjutraj je bilo iz- redno lepo vreme. Človeku je igralo srce ob prijetni modrini neba m ob nežnem zelenilu nara- ve, des, to je bilo sijajno jutro, kakršnih je zelo malo. BU sem tako dobre volje, da sem si med žvižganjem kar po taktu očistil čevlje, naio sem se s prsti nekoliko pomočil okrog nosu in dejal, da sem se tako do- bro umil kot še nikoli. Ko sem srebal napol grenko kavo in pri- grizoval teden dni star kruh, se mi je zdelo, da pijem nektar in jem slaščice. Skratka, bilo je čudovito jutro in bil sem nepopisno dobre volje. Ko sgm se še trikrat obrnil pred ogledalom, sem sedel na sposojeno kolo in veselo zavozil proti mestu. To je bila najlepša vožnja, kar sem jih kdaj koli doživel. S svo- jim »veščim novinarskim očesom« sem opazil stvari, ki jih »navadni smrtniki« niti od blizu ne bi opa- zili. In sonce se mi je tako pri- jetno smehljalo, da se mi je srce kar topilo od sreče. Ptički so peli in zdelo se mi je, da poslušam rajsko milo muziko. To je bilo res nenavadno jutro, najlepše jutro na svetu, jutro, ki me je prevzelo in navdalo z novimi močmi. Ves žareč sem stopil v mračno poslopje, kjer domuje najboljši časopis v Ptuju — »Ptujsid te- dnik«. Nenadoma me je obšla takšna delovna vnema, da bi lahko vkratkem času napisal za tri šte- vilke najboljših zunanje in notra- nje-političnih, gospodarskih in športnih sestavkov. Tedaj pa se je začelo. Ponosno sem zakoračil na naj- višje ministrstvo v našem mestu, da bi zahteval nekaj podatkov za najsenzacvonalnejši sestavek o sta- nju svetovne politike in o uporabi atomske energije za medplanetar- ne polete. Zavedajoč se svojih no- vinarskih pravic sem hotel zakora- kati skozi vrata, ne da bi sploh potrkal. Toda, joj! Debela bunka, ki se mi je naredila na čelu, je pričala, da so vrata zaklenjena. Nekoliko začudeno sem se ozrl okoli in prebral: »Uslužbenci na dopustu.'!!« Potipd sem bunko, si dejal, da sem imel smolo in da so še drugod različni uradi, ki mi lahko servirajo polno svežih no- vic. Čez nekaj trenutkov sem zopet sijajno razpoložen sedel na kolesu in dirjal novicam nasproti. Ustavil sem se pred največjim gospodarskim podjetjem. Z dvi- galom sem se odpeljal h glavne- mu direktorju. Toda šmenta! Ad- ministratorji so rekli, da je na do- pustu. Potem sem rekel, da želim samo direktorja. Pa tudi ta je bil na dopustu. Tehnični vodja? Na dopustu! Komercialni? v bolnišni- ci! Računovodja? Na terenu! Ze nekoliko slabše volje sem zapustil to nesrečno poslopje. To- da lepo jutro me je zopet navdalo z lepimi upL Potrkal sem pri nVeletkaninis, da bi zvedel nekaj o proizvodnji, izvozu in o delavskem samouprav- Ijanjiu Tukaj pa zopet! Direktor? Na dopustu! Komercialni? Na dopu- stu! Tehnični vodja? Na dopustu! Predsednik delavskega sveta? Na terenu! Šel sem v tovarno koles. Hotel sem napisati senzacionalni članek o najboljši ktxtliteti novih koles. Vratar je ves preplašen odprl vra- ta in se hitro 'umaknil. Sel sem do upravnega poslopja, toda, groza, zopet napis: »Vsi ha dopustu.« Torej tudi tukaj nisem mogel ni- česar zvedeti. Bil sem tako razočaran, da ni- sem niti videl, da se je vreme ne- nadoma poslabšalo. Oglasil sem se pri »Jugoslaoija- vino«. Zaprto! Vsa vrata zakle- njena, na glavnih napis: »Do na- daljnjega zaprto. Člani kolektiva na kolektivnem dopustu.« Tudi pri »Jeklu« — »Na dopu- stu«. Nato sem zavU k najbližjemu stadionu, da bi zvedel, kaj delajo naši športniki. Toda vratar mi je povedal, da prav nič ne delajo, ker so skoraj vsi na dopustu. Sedaj pa sem bil že slabe volje. Pozabil sem, da imam kolo in sem ga potiskal proti mestu. Tedaj pa se je vlilo. Lepega jutra je bilo konec. Dan se je nagibal že k pol- dnevu, jaz pa nobenega članka. Moker kot cerkvena mii sem zavil v široko vežo Mestnega so- dišča. Predirjal sem vse sobe od pritličja do drugega nadstropja in našel samo dva uslužbenca, ki sta mi z zaspanim glasom povedala, da so vsi na dopustu. Na Notranji upravi sem doživel isto. Torej tudi s kriminalom ne bo nič. Ura na zvoniku je odbila dve. Maloštevilni uradniki so se napo- tili proti domu. Kaj naj napišem?! Pisem in časopisov ni, ker je poštar na dopustu. S skoraj solznimi očmi sem se zagledal v prazno beleznico. Po celodnevnem letanju brez novic! Vsi na dopustu! OdločU sem se, da grem. ttečU sam na dopust in si spočijem raz- burjene živce. Za današnjo številko pa sem pri- pravil samo ta članek. Sedaj pa dragi bratci presodite, če ni naš poklic res težaven in naporen. Toda to je najlepSi pokHc na svetu. Celo več veš kakor vse kle- petave babe skupaj. Zato sem se tudi odločil, da bom ostal vse do svoje smrti novinar in mogoče še potem. Dnevni spored za nedeljo, dne 4. avgusta 19S7 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrat — vmes ob 6.05—6.10 PoroCila in vre- menska napoved. 7.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.35 zabavne melodije. 8.30 Mladinska ra- dijska igra — Friedrih Feld: Almazar- ski vodnjak (ponovitev). 9.23 Slovenske narodne in umetne pesmi. 9.45 Se pom- nite tovariši ... — Oskar Hudales; Bodi zdrava, domovina. 10.15 Kar radi poslu- šate (pisana vrsta priljubljenih skladb). 11.15 Opoldanski glasbeni spored. 12.00 Zabavni koncert. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved, pregled dnev- nega sporeda in obvestila. 13.15 Zabav- na glasba, vmes reklame. 13.30 Za naio vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Kaši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — n. 16.00 Sprehod po ,,Zla- ti Pragi" (»tisi s potovanja na Češko- slovaško). 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Operetni zvolri. 18.00 Reportaža z med- oarodnifa avto-moto dirk na Ljubelju. 18.30 Melodije za dobro voljo. 19.00 Za- bavna glasba, vmes reklame. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 .,\falo od tn io msto od tam" (zabavna glasbena oddaja s konferanso). 21.00 Športna nedelja. 21.15 Nočni kocert. (Izvaja orkester Slo- venske filharmonije p. v. Boga Leskovica in Sama Hubada). 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaple- šhno! 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). MESTNI KINO PTUJ predvaja od 2. do 4. avgusta francoski barv- ni film »Šentjemejska noč«; od 6. do 8. avgusta angl. film »Razdvojeno srce«. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja 3. in 4. avgusta nemški film »LAŽNI ADAM« in 7. avgusta švedski film »TAT LJUBEZNI«. KINO MAKOLE predvaja 3. in 4. avg. mehiški film »LA REED«. KINO MAJŠPERK predvaja 3. in 4. avgusta češki film »DIVJA BARBARA«. KINO MURETINCI predvaja od 3. do 5. avgusta nemški film »STRUP V ZOOLOŠKEM VRTU« in ameriški barvni film »POŽE- NI JOE«. KINO DORNAVA predvaja 3. in 4. avg. avstrijski film »IRENA V ZADREGI«. KINO VIDEM PRI PTUJU pred- vaja 3. in 4. avg. jugoslovanski film »KRVAVA POT«. ★ , NOVI KONTORIST — Dobili boste začetno plača 12 tisoč mesečno, pozneje več. — Dobro. Bom pa prišel po- zneje. Kaj pravi hišni s?et o hisi, ki se pogreza Poštno poslopje je bik) svoje- časno eno največjih in najlepših v Ptuju. Bilo je včasih tipična javna poslovna zgradba. Edina in najhujša slabost te stavbe je ta, da je zgrajena na mehkih tleh nekdanjega zasutega mestnega jarka in se je po vojni začela po- časi usedatL Leseni piloti, na ka- terih stoji stavba, so verjetno za- radi starosti in bombardiranja med drugo svetovno vojno popustili m je sedaj nevarnost, da se lahko stavba ob hujšem potresu poruši. Hišni svet je poklical strokovno komisijo,,ki je ugotovila usedanje in na določenih mestih postavila steklene plombe, ki pa so že popo- kale, kar dokazuje nadaljnje use- danje stavbe. Upa pa, da ne bo kaj hujšega. Predsednik hišnega sveta nam je povedal, da poslujejo v stavbi štiri ustanove in sicer Pošta, Ptujski tednik, Panonija in delno tudi Slovenske gorice. Stanovalcev je 43, od tega 19 moških in 24 žensk. Razen dveh delavcev so vsi uslužbenci. V rednem delovnem času dela v stavbi 54 ljudi v vseh štirih ustanovah. Hišni svet je nameraval moder- nizirati stavbo in je mislil tudi na olajšanje dela gospodinj. Nabavil je sesalec za prah, katerega se lahko poslužujejo vse gospodinje. Kupil je tudi pet novih štedilni- kov, ker stari niso bili več za upo- rabo. V načrtu pa imajo ureditev pralnice z električnim pralnim strojem. Najvažnejša naloga hiš- nega sveta pa je obnavljati in mo- dernizirati stanovanja. Sredstva za redno vzdrževanje stavbe, ki jih dobiva hišni svet od ustanov in od stanovalcev, zadostujejo samo za vzdrževanje notranjih prostorov, če pa bi hoteli pristo- piti k večjim adaptacijam, bi mo- rali najeti {Kjsojila. Seveda bo imela pri tem zaradi kritičnega položaja stavbe zadnjo besedo strokovna komisija. Odnos med hišnim svetom, sta- novalci in ustanovami je zelo do- ber, kar je vsekakor hvalevredno. Skupaj rešujejo vse proWenie in naloge ter skupno sklepajo, kaj bodo počeli z najemnino. Najem- nine sicer niso ekonomske, vendar jih lahko dober hišni svet s pri- dom izkoristi. Povedali so tudi, da se hišni sveti zelo obnesejo ter da imajo vse pogoje, da lahko dobro izvršujejo svoje naloge. Eden izmed takšnih dobrih hiš- nih svetov je hišni svet v pošt- nem poslopju v Lackovi ulici. Na koncu smo še zvedeli, da po- sluje v tej stavbi tudi ilegalni hišni svet, sestavljen iz osemnaj- stih najmlajših članov ter ima svoja zasedanja v drvarnici na dvorišču. Tudi ta »hišni svet« po svoje pridno dela. Pazi, da kdo s fračami ne razbija oken In pridno pometa veliko dvcmišče. Delegacija sindikalne organizaci.e Tovarne turbin iz Leningrada \e bila v Kidričevem Pred nedavnim je obiskala To- varno glinice in aluminija v Ki- dričevem 4-članska delegacija sindikalne organizacije Tovarne tiu-bin iz Leningrada, ki je bila gost Litostroja v Ljubljani. Delegati so si v spremstvu za- stopnika Okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru tov. Corupa in zastopnikov delavskega sveta in sindikata iz Kidričevega m iz Li- tostroja v Ljubljani ogledali obrate tovarne in se zanimali za proizvodnjo aluminija v Kidriče- vem. Po ogledd tovarne so bih gost- je povabljeni na kosilo v letovi- šče Dom ob Dravinji, kjer se je zastopnikom iz Kidričevega za- hvalil za vso gostoljubnost in to- variško pozornost inž. Sergej Ti- homirov. Tov. Lojze Veble se je v imenu delavskega sveta v Ki- dričevem zahvalil gostom za obisk in jim je izročil pozdrave za delavce in nameščence lenin- grajskega kolektiva tovarne tur- bin. ZA DOBRO VOLJO PRI ZDRAVNIKU J— Kak apetit imate? — Jem kot volk. — Ali dobro spite? — Kot medved, tovariš doktor. — Tovariš, svetujem vam, da se obrnete na živinozdravnika. V ŠOLI • Učitelj: Anonimnež je oseba, ki hoče ostati nepoznana. (Čez nekaj minut): Kdo pa brbra tam? — Dobili boste začetno plačo Kri so darovali V zadnjem času so darovali kri v ptujski bolnišnici: Rudolf Zida- rič, Leskovec 11; Stane Šešerko, Kidričevo 1; Silvo Šentjurc, Lju- tomerska 9; Ciril Pondrk, For- min 35; Stanko Pondrk, Formin št. 25; Jožko Slanic, Rajčeva 8; Jožef Murko, Sela 10; Terezija Štumberger, Nova vas 90; Marija Cvetko, Nova vas 6; Jera Veršič, Nova vas 88; Neža Ciglar, Nova vas; Roza Horvat, Nova vas 7; Marija .Roškar; Marija Štrafela; Marija Zelenik, Markovci 54; Jera Simcnič; Anton Murko; Franc Strelec; Jože Korošec, Zabovci št. 40; Peter Cvetko, Nova vas 6; Štefan Malek, Krčevina 46; Janez Vrtačnik, Nova vas 4; Janez Horvat, Zabovci 38; Anton Zavec, Nova vas 10; Anton Kristovič, No- va vas 80; Anton Matjašič; Leo- poldina Skrbiš, Mostečno 10; Ma- rica Kamenšek, Stoperce 73; Mi- roslav Kolenko, Breg 10 — Maj- šperk; Franc Adam. Stoprce 13; Ludvik Fabjanič, Miklošičeva 6; Stanko Potočnik, Središče 81; Franc Kramberger. Črmlja št. 13; Frančiška Reisman, Štuki 20. Po vsem svetu primanjkuje šol in učiteljev Mednarodni Ihto za prosveto in kulturo je postavil na Dvajseti mednarodni konferenci o ljudski prosveti na dnevni red kot naj- važnejšo točko vprašanje o po- manjkanju šolskih zgradb na sve- tu in nujno potrebo po pomoči. Na vprašalno polo Organizacije za prosveto, znanost in kulturo in Mednarodnega biroja za pro- sveto je odgovorilo 40 držav. Iz odgovorov je razvidno, da je po- manjkanje šolskih prostorov pereč problem v vseh državah. Tako je bilo n. pr. v ZDA v letu 1955-56 zgrajenih 67.000 osnovnih in srednjih šol, potrebnih pa bi bilo še enkrat toliko. V nekaterih državah se je šte- vilo novo zgrajenih šol zelo po- večalo. V nekaj letih so zgradili dosti več šol, kakor prej v poi- stoletja. V Belorusiji je z novim petletnim planom predvidena gradnja dvakrat večjega števila šol. V ZSSR pa primanjkuje šol še za 4 milijone otrok. Predvidevajo, da bodo zgradili te šole v šestem petletnem planu. V Španiji so dobili posebno po- sojilo in bodo zgradili 25.000 no- vih šol. Tudi Škotje so v 1955. letu naredili za 25% več šol. Da bi zmanjšali pomanjkanje šolskih prostorov, se poslužujejo v Italiji kar preurejenih tovarni- ških barak. Tudi pomanjkanje učni hmoči je del zelo perečil problemov, čeprav se je položaj sedaj že nekoliko iz- boljšal. Čutiti je tudi pomanjkanje specialnega pri^m^vljanja učiteljev za svoj poklic. Zato je bil tudi eden glavnih ci- ljev konference, da v čimveč dr- žavah organizira tečaje za tiste, ki pripravljajo mlade učitelje za njihov poklic. Čebele napadle sladkorno tovarno čebele napadle sladkorno tovar- no. Sladkorna tovarna »Partizanka« je doživela nenavaden zračni na- pad. Na tisoče čebel je v rojih vdrlo skozi odprta okna in napad- lo kotle, v katerih so kuhali sadne sokove. Spomladanski mraz je letos če- bele v času paše precej prikrajšal. Zato so pričele, kot pravijo čebe- larji, »ropati«. Pri svojih tatvin- skih podvigih so si izbrale kot najprimernejši objekt tovarno »Partizanko«. V rojih so se vsule v predelovalne prostore in napadle vse, kar je bilo sladkega. Delavke so se morale boriti proti njim kar na dveh frontah. Obvarovati so se morale pred vsiljivkami, ki so ho- tele izsesati vse sladke sokove po njihovih oblekah, na drugi strani pa so kolikor hitro mogoče pokri- vale ogromne kotle, kjer je že iz- ginilo v sirupu na tisoče čebel. Čebele premogole kobilice Nenavaden dogodek v Tunisu je bil vdor kobilic Te so napadle v okolici (Damprona veliko plantažo pomaranč. Nekaj sto tisoč čebel se je istočasno dvignilo tudi nad te plantaže na svoje delo — nabirat med. Razvil se je srdit boj, v ka- terem so zmagale čebele. Sadjarji menijo, da so čebele napadle ko- bilice same od sebe, da bi obvaro- vale sadovnjak zasajen s poma- rančami, ki je njihov največji vir prehrane. širjenie otroške ohrome- losti po vsem svetu Iz nekega poročila Svetovne zdravstvene organizacije je raz- vidno, da je prišlo v obdobju 1950 do 1955 do nadaljnjega širjenja poliomieiitisa na vseh kontinentih, vendar je bito to širjenje neena- komerno. Zadnje statistike kažejo, da je bilo v letu 1952 rekordno število obolenj v Evropi in v obeh Amerikah. V tem petletnem ob- dobju je zaradi poliomieiitisa umr- lo več moških kakor žensk. Ce izvzamemo vzhodne države, je bilo v Evropi manjše število obolenj kot v ZDA, toda zato je bila umr- ljivost mnogo večja. Po podatkih, ki jih je dobila Svetovna zdrav- stvena organizacija iz 61 držav, se je število obolelih za poiiomieiiti- som povečalo od 63.199 v 1951. letu na 105.092 v 1952. letu. V 1954. in 1955. letu je število obo- lelih padlo. V zapadnih državah je bilo v 1952. letu zabeleženih 65.408 primerov obolenj in 3899 smrtnih slučajev. V ZDA pa je bilo istega leta zabeleženih 57.879 primerov obolenj in 3145 smrtnih slučajev. EHjročilo nadalje pravi, da niso v to statistiko zajeti vsi primeri obolenja za poliomielitisom, ker mnogi ljudje niso teh obolenj pri- javili zdravstvenim orgjinom. Rekordna proizvodnja jekla v Evropi Proizvodnja jekla v Evropi in v svetu je bila v preteklem letu zo- pet na rekordni višini. Delno se je povečala trgovina s tem artiklom tudi med zapadno evropskimi dr- žavami ter tudi med zapadno in vzhodno Evropo. V letu 1956 je v večini vzhodno evropskih držav porastla proiz- vodnja surovega železa, surovega in valjanega jekla. Izjema je Ma- džarska, kjer je proizvodnja padla predvsem zaradi dogodkov v zad- njem četrtletju 1956. leta. To so osnovni zaključki poročila o evrop- skem tržišču z jeklom, ki ga je pripravil sekretariat Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. IZJEME Žena: »Vsi možje so norci!« Mož: »Ne vsi, imamo še samce!« NA SODIŠČU Sodnik: »Vi ste razžalili so- seda, ko ste ga imenovali ,idiot'«. Obtoženec: Prosim opro- stite, tovariš sodnik. ri'sem vedel, da mora to osuu tajnost. Gorišnica in III. študentske igre v soboto, 27. julija je bila v Go- rišnici svečana otvoritev letošnjih III. študentsko dijaških iger. Po uvodnem ceremonijalu je sprego- voril predsednik Sekcije tov. Franc Mlinaric, ki je govoril o pomenu iger, nato pa je v imenu pokrovi- telja Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Ptuj tov. Koren čestital študentom in dijakom iz Ciorišnice k njihovemu velikemu delu, ki ga opravljajo na vasi in otvoril letoš- nje igre. Popoldne je bil že na sporedu turnir v malem rokometu 7.a mo- ške. Prvo mesto je osvojila ekipa Drave I., ki je v finalu premagala Gorišnico in dobila zastavici III. štud. dij. iger. Podrobni rezul- tati: Drava I. — Gorišnica 14:12, Drava I — Drava II 14:11. (^riš- nica — Drava II 14:12. Zvečer je bil v Zadružnem do- mu veseli večer »Nič se ne čmiži, rajši se reži«, ki je nudil gledal- cem 90 minut zabave in smeha. Občinstvo je z aplavzom potrdilo, da si takšne večere želi, zato je bila v nedeljo ponovitev istega. Kakor vsako leto, so študentje tudi tokrat položili venec na grob padlih borcev na občinskem po- kopališču. Na turnirju v namiznem tenisu je tekmovalo nad 20 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Franc Mav- ric, lanski zmagovalec. Slede: 2. Kranjc (Ptuj), 3. EL Mavric (De- sternik), 4. Kirbiš (Pragersko), 5. Sluga (PAK) itd. V torek je igral šahovsko simul- tanko proti 24. šahistom mojstr. kandidat Dušan Njegovan iz Mari- bora. Njegovan je dobil 15 partij, 9 pa remiziral. Neodločeno so igrali: Debeljak, Feguš, Rupnik, Svetek, Šugman, R. Golob, Feko- nja, Bezjak Bohak. Zanimiv program bo v soboto in v nedeljo. V soboto začne turnir v odbojki za pokal Okr. zvere Par- tizan Ptuj, ob 20.30 pa bo pred- stava Gogoljeve »Zenitve«, kome- dije, ki jo bodo izvajali člani Sek- cije. V nedeljo ob 13.30 bo krenila parada športnikov, PGD itd. po glavni cesti v Gorišinci; na vozo- vih pa se bodo predstavile razne folklorne skupine (narodni plesi, orači, kurenti, lukarji). Sprevod bo krenil na igrišče Partizana, kjer bo nastop ta isih. Za vesel zaklju- ček pa bo nogometna tekma med debelimi in suhimi. Dovolite, da vam predstavimo le nekaj nogo- metašev, ki es bodo med seboj pomerili: Drevenšek, mesar, Bra- tušek, poslovodja gostilne v Mu- retincih, Znidaršič. E»ukšlč Hala id. Imena jamčijo, da bo nogomet več kot »kvaliteten«. Po nastopu bo velika veselica in srečolov v ga- ju, igrali pa bodo »Veseli prlekl«. Študentje vas vljudno vabijo na vse prireditve. Združitev občinskih ko- mitejev LM nove ptujske občine v sredo, 7. avgusta 1957, bo ob 14. uri v dvorani komiteja ZKS v Ptuju skupna seja občinskih ko- mitejev ljudske mladine: Kuj, Juršinci, Desternik, Cirkovci in Viderp pri Ptuju, na kateri bo združitev omenjenih komitejev v nov občinski komite ljudske mla- dine nove občine Ptuj. Novi ob- činski komite bodo sestavljali vsi dosedanji člani združenih komite- jev, iz njihovih vrst pa bo izvoljc- no novo predsedstvo. Skupni seji bodo prisostvovaH tudi delegati za VI. kongres ljud- ske mladine Slovenije. Pogovorili se bodo o pripravah skjvenske mladine na zgodovinski kongres, ki bo 14. in 15. septembra tjega leta v Celju. Elektrika ni igrača! v nedeljo, 21. julija 1957, je pri pripravljanju mlatilnice v Loper- šicah pri Ormožu električni tok ubil naprednega živinorejca in skrbnega kmetovalca Ivana Babica v starosti 48 let. Sin ga je hotd rešiti iz električnega objema, a tu- di njega je tok vrgel na i;vlažna tla in le prekinitev, toka je sina rešila gotove smrti, da ni postala' nesreča še večja. Tudi očeta bi lahko rešil človek — vaščan, ki je stal v bližini utične doze, a se m znašel v pravem trenutiai, da bi prekinil tok. Vse nesreče je krhr slabo — nestrokovnjaško monti- ran vtikač na kablu, ki je služil pri mlačvi prej že pri 5 gospodar-« jih in pri vseh metal ljudi ob tla, kar je pri nerazsodnih mlatičihi vzbujak) celo smeh in zabavo, a pri neobveščenem pokojnflcn je postala zadeva tragična. Pravilno in pravočasno umetno dihanje bi najbrž tudi očeta (rftra- nilo pri življenju. Ljudje na dežeU so še zelo potrebni strokovnfc na- svetov o uporabi električnega toka in o dajanju prve pomoči! OBVESTILO za davčne zavezance kmetijskih gospodarstev na območja občine Ptuj. Obveščamo vse davčne zave- zance kmetijskih gospodarstev na območju občine Ptuj, da je urad- ni razpored ugotovljenih davčnih osnov in izračuna dohodnine od kmetijstva za leto 1957 JAVNO RAZGRNJEN na vpogled vsem davčnim zave- zancem kmetijskih gospodarstev v času od 1. avgusta do vključno 10. avgusta 1937., in sicer: za bivšo občino Ptuj — v pro- storih Uprave za dohodke ObčLO Ptuj; za bivšo občino Grajena — v prostorih Krajevnega urada Gra- jena; za bivšo občiho Rogoznica — v prostorih Krajevnega urada Rogoznica; za bivšo občino Markovci — v prostorih Krajevnega urada Mar- kovci; za bivšo občino Hajdina z na- seljem Apače — v prostorih Kra- jevnega urada Hajdina; za bivšo občino Starše — v pro- storih Krajevnega urada Starše vsak dan razen ob nedeljah od 7. do 14. ure. Pritožbeni rok zoper odmero davčnih obveznosti od kmetijstva teče od 11. do vključno 25. avgu- sta 1957. Pritožbe zoper odmero dohod- nine od kmetijstva za leto 1957. vložene po 25. avgustu 1957 se bodo zavračale kot prepozno vlo žtne. Ptuj. dne 30. julija 1957. Občinski ljudski odbor E>tuj Uprava za dohodke LUDOVIK XIV. »Kaj je postal Ludovik XIV. po i")četovi smrti?« »Sirota.« Učitelj je seveda pričakoval, da tX) rekel učenec: francoski kralj. Rudolf Perkovič, Vitomarci 70, si je ob vozu poškodoval nogo; Marjan Bombek, otrok iz Budine št. 34, si je odsekal prst na levi roki; Vlado Iljevec, otrok iz Ptu- ja, se je zaletel v plot, poškodba na glavi; Ivan Bedenik, Strmec 89, je padel po stopnicah, poškodba glave in desne roke; Ignac Ve- dernjak, Pacinje 30, pri prekla- danju lesa mu je padla deska na nogo; Bojana Kajžnik, otrok, Mar- kove! 31, padla, poškodba brade; Julijana Kodrič. Bukovci 92, pa- dla je s skednja, poškodovala gla- ve; Anton Belšak, Bukovci 29, je padel in si poškodoval levo nogo; Danica Hedžet, otrok iz Gomile št. 46, padla na paši, poškodba roke. Stran PTUJSKI TEDKIK Pn-J. 2. AVGUSTA 1957 Prvenstvo Slovenije v jahanfu Jahalni klubi Slovenije so te dni v zaključnih pripravah in tre- ningu za prvenstvo Slovenije v jahanju, ki bo 4. avgusta v Ma- riboru. Tu se bo odločilo, kateri klub bo nosil naslov prvaka za leto 1957. Tudi v vrstah ptujskega jahal- nega kluba se vneto pripravljajo na to tekmovanje. Od Ptujčanov bodo nastopili: 1. kobila Valcnci- ja z jahačem Erikom Nekrepom, 2. žrebec Belgijec z Greto Jere- mičevo, 3. žrebec Desant s Ferči- jem Papstom, 4. žrebec Sak z Albinom Grdina, 5. žrebec Idol s Karlom Grdina in 6. konj Ašo z Aleksandrom Breznikom. Kakor zatrjuje tehnično vod- stvo ptujskega jahahiepa kluba, je ptujska ekipa letos v precej dobri formi in i ma precejšnje šanse na tem tekmovanjja. »Drava« ponovni prvak Manborsko-celjske no- gometne lige ^ Aluminij igra kvalifikacijske tekme... Mnogi so vpraševali, kako je bilo mogoče, da je postal prvak M-C lige Kovinar iz Maribora. Alum jij in domača Drava sta ta- ko ostali na mrtvi točki in le Drava je imela pravico do igranja kvalifikacijske tekme. -Sedaj pa je nnenadoma prišlo do nove re- šitve. Tekmovalna komisija v Ce- lju se je znova sestala in reše- vala ponovne proteste na odigra- ne tekme. Obravnvali so zopet zadnjo odigrano tekmo med Ko- vinarjem iz Štor in Kovinarjem iz Maribora. Tekmovalna komisija je anulirala rezultat 3:0 p. f. v ko- rist Kovinarja iz Maribora in re- gistrirala tekmo z doseženim re- zultatom 3:2 v korist Kovinarja iz Štor. Kegljanje 29. julija je kegljaški krožek »Obrtnik« tekmoval na štiristez- nem kegljišču v Mariboru s so- imeskim kegljaškim krožkom iz Maribora ter dosegel 336 lesov pred Mariborčani, ki so dosegli le 257 lesov. Pri Ptujčanih se je iz- kazal Trpine. Za kratek čas ■ PRAVA BESEDA NA PRAVEM MESTU Ko je bil Napoleon še topničar- ski častnik, se je v neki družbi razgovarjal tudi z ošabnim nem- škim stotnikom. Poln nečimerno- sti in na glas, da so ga vsi lahko slišali, je rekel stotnik: »Moji nemški sodeželani se bojujejo ve- dno le za slavo, vi Francozje pa samo za denar.« »Imate -čisto prav,« je rekel Na- poleon, »vsak se bori za to, česar mu m_anjka.« SADNA KREMA 1/2 1 mleka, 12 dkg sladkorja 1 strok vanilije, 3 dkg moke, sneg 2 beljakov, 1/4 kg poljubnega sadja (dušena jabolka, zrezana na košč- ke, kuhane suhe slive, ali kakršno koli vloženo sadje). Umešamo ruhienjake z 1/3 slad- korja. Ko dobro naraste, dodamo moko in počasi prilivamo vroče mleko. Postavimo na štedilnik in mešamo s šibo, da se zgosti in zgodaj zavre. Nato odstavimo, do- damo vanilijo in rum, narezano sadje in sneg iz beljakov, v katere smo vtepli ostali 2/3 sladkorja. Vse skupaj narahlo zmešamo, na- devamo v kompotne skledice ali kozarce ali pa v eno skledo. Kre- mo lahko po vrhu še okrasimo s sadjem, z naribano čokolado ali s stepeno sladko smetano. ČOKOLADNE KROGLICE 2 beljaka, 15 dkg sladkorne mo- ke, 15 dkg orehov, sok in lupinica od 1/2 limone, 5—10 dkg čokola- de. Beljaka stepemo v sneg, ki mu primešamo sladkor in vse še ste- pamo, da obstane sneg na metlici. Snegu primešamo sesekljane ore- he, limonino lupinico in sok ter naribano čokolado. Testo mora biti tako gosto, da -se dajo iz njega napraviti kroglice, ki drže obliko. Če je premehko, mu primešamo še orehov. Kroglice povaljamo v naribani čokoladi ali v sesekljanih orehih. Uporabljamo jih za okras- ke. MEDENA LIMONADA Segrejemo 10 litrov vode in j; primešamo 1 kg medu. Dobro zme- šamo in zlijemo v posodo s celim loščem ter dodamo približno 2 dkg zdrobljenega kvasa. Po dveh dneh začne tekočina vreti. Ko se izčisti, ji primešamo po okusu limoninega soka. Pijačo nalijemo v močne steklenice in jih zamašimo s prekuhanimi za- maški. Zamaške privežemo z vr- vico na stekleničin vrat. Steklenice hranimo na mrzlem prostoru. Ta medena limonada šumi in se peni kot šampanjec. Kumare, vendar ne prekisle Lepe, popolnoma zdrave kuma rice operemo, zbrišemo in vložimo v kozarce. Vmes po okusu vložimo nekaj malih paprik — feferonov. Kumarice pokrijemo s koprom, li- sti višnje in vinske trte. Posebej zavremo vinski kis, ki ga razredčimo z vodo primerno osolimo, dodamo šalotke. cel po- per, lorberjev list in malo na ko- leščke zrezanega hrena. Kis popol- noma ohladimo ter ga nalijemo čez kumarice toliko, da stoji vsaj za prst visoko nad njimi. Na kon- cu vsujemo v kis galun (dobiš v lekarni). Na 4—5-litrski kozarec vzamemo noževo konico ali pol kavne žličke galuna. Nato kozarec dobro zavežemo in shranimo na suhem in hladnem prostoru. Take kumarice niso prekisle,-so lepo trde in se zelo lepo drže. Uporabljamo jih lahko že po pri- bližno 14 dneh. Nič naj vas ne plaši, če postane tekočina v začet- k-u malo belkasta, ker se vse lepo izčisti. Kozarce, v katerih hraniš zele- njavo, vloženo v kisu, moraš več- krat pregledati; če se kis čez ne- kaj tednov posuši, ga dolij, toda zavretega in ohlajenega. M. V. Sodni his Kis je začimba, ki je nujno po- trebna prav v vsakem gospodinj- stvu. Potrebujemo ga za začinje- nje solat,' raznih omak, juh, pa tudi v zdravilstvu je neprecenljiv za razne obkladke. Kisove esence, pa čeprav raz- redčene z vodo, so zdravju škod- ljive. Zato si bo dobra gospodi- nja med letom pripravila zalogo zdravega sadnega kisa. ki ga bo imela za vso zimo dovolj in še cenen bo. Sadni kis iz olupkov si bomo pripravile na tale način: Kadar lupimo jabolka ali hruške, odbe- remo vse nepoškodovane olupke in obrezke, ki pa ne smejo biti nagniti. Operemo jih in stresemo v velik kozarec za vlaganje ali pa kak drug primeren lonec. — Olupke zalijenio s toplo vodo(, da so popolnoma zaliti. Da se ne dvignejo jih obtežimo s čisto de- ščico in kamnom. Posodo pokri- jemo z redko tkanine in preve- žemo ter jo postavimo na vrh štedilnika, kjer je toplo. Olupke in tudi kako slabše odpadno sadje bomo ob vsaki priložnosti dola- gale. Vendar moramo vedno spro- ti zalivati olupke s toplo vodo. — Sadju bomo že pri prvem vlaga- nju prilili še dobro skodelico močnega vinskega kisa. V približ- no šestih tednih je tekočina ski- sana ter je ne smemo pustiti na toplem in nezavezano. ker bi se nam pokvarila. Kis odlijemo ter počakamo, da se izčisti in sede vsa gošča na dno. nakar ga precedimo skozi gosto krpo. Po okusu lahko do- damo še malo vinskega kisa ter ga nalijemo v či.ste steklenice, jih dobro zamašimo ter shranimo v hladnem prostoru. Tudi pozimi, če uporabljamo sveža jabolka, ne zametavajmo olupkov in obrezkov, pač pa si sproti pripravljajmo zdrav in ce- nen kis. Prav tako pripravimo kis iz ma- linovih, ribezovih ali grozdnih tro- pin. Zalijemo jih s toplo vodo in malce vinskega kisa. Ostalo po- stc^>amo, kakor pri jabolčnem ki- sa. MaSnav kis je odličen, zlasti razredčen za pripravljanje vinskih omak in okisanje jedi. Ribezov kis na drug način: zmečkana ribezova jedrca damo v vinski kis in pustimo nekaj dni na soncu. Nato precedimo skozi gosto krpo. Ta kis na n služi zelo dobro pri pripravljanju raznih pi- kantnih omak. Seznam šolskih knjig za leto 1957/58 OSNOVNE ŠOLE I. razred: Uredniški odbor: Prva čitanka — 200 din; Rudi Završnik: Raču- nica za I. razred osnovih šol — 80 din. II. razed: Ribičič-Winkler: Druga čitanka — 200 din; Rape-Sežun-Završnik: Računica za 2. razred osnovnih šol — 46 din. III. razred: Rape-Ribičič-VVinkler: Tretja čitanka — 160 din; Ferlinc-Ledi- nek: Računica za 3. razred osnov- nih šol — 80 din. IV. razred: Rape-Ribičič-VVinkler: Četrta čitanka — 190 din; Rape-Sežun- Završnik: Računica 7.a 4. razred osnovnih šol — 70 din; Fink-Ko- priva-Žerjav, Slovenska jezikovna vadnica za 4. razred osnovih šol — 160 din. V. razred: Mihelič: Peta čitanka — 190 dinarjev; Žabkar: Računica za 5. in 6. razred osnovnih šol (založi Mladinska knjiga) — v tisku. NIŽJE GIMNAZIJE I. razred: Jamar-Muser-Stefan: Slovensko berilo I. — 180 din; Bajec- Pacheiner: Slovenska jezikovna vadnica I. — 150 din; Uredniški odbor: Srbska ali hrvatska vadni- ca za 1. razred — 80 din; Anton Grad: Angleška vadnica I. del — 90 din; Anton Grdd: Francoska vadnica I del — v tisku; Dora Vodnik: Nemška vadnica za 1. razred — 145 din; Leopold Pe- tauer: Zgodovina starega veka za 1. razr. gimnazij — 110 din; Kra- njec-Vazzaz: Zemljepis za 1. razr, gimnazij — 120 din; Žabkar: Aritmetika in algebra za 1. razr. gimnazij — 90 din; Brane-Je- lenc-Ziegler-Žabkar: Geometrija za I. razr. gimnazij — 60 din; Hadži-Bernot-Vodnik-Pirc: Zoo- logija za nižje razr. sred. šol — 200 din; Šolski atlas — 900 din. II. razred: Jamar-Muser-Štefan: Slovensko berilo II. — 240 din; Stanko Bunc: Slovenska jezikovna vadnica za 2. razr. gimnazij — 150 din; Ured- niški odbor: Srbska ali hrvatska vadnica II. del — 160 din; Anton Grad: Angleška vadnica II. del — 150 din; Anton Grad: Francoska vadnica II. del — 160; Dora Vod- nik: Nemška vadnica II. del ~ 180 din; Bogdan Binter: Zgodovi- na Južnih Slovanov — 150 din; Mavrici j Zgonik: Zemljepisni pre- gled izvenevropskih zemljin — 165 din; Kapus-Petkovšek: Bota- nika za nižje razrede gimnazij — 220 din; Žabkar: Aritmetika in algebra za 2. razred gimnazij — 120 din; Brane-Jelenc-Ziegler- Žabkar: Geometrija za 2. razred gimnazij — 70 din; Šolski atlas — 900 dinarjev. III. razred: Jamar-Muser-Stefan: Slovensko berilo III. — 200 din; Stanko Bunc: Slovenska jezikovna vadni- ca za «. razred gimnazij — 160 din; Anton Grad: Angleška vadni- ca III. del — 190 din: Anton Grad: Francoska vadnica III. del — 180 din; Dora Vodnik: Nem- ška vadnica III. del — 100 din; Ferdo Gestrin: Zgodovina za 3. razred gimnazij — 105 din; Ma- vrici j Zgonik: Zemljepisni pre- gled zemljin: Evropa: — v tisku; Beta Hudales: Nauk d človeku — 150 din; Zobec: Kemija — 120 din; Kvaternik-Žabkar: Fizika za nižje razrede sred. šol L del, — 180 din; France Šušteršič: Aritme- tika in algebra za 3. razred gim- nazij — v tisku; Branc-Jelenc- Ziegler-Žabkar: Geometrija za 3, razred gimnazij — 80 din. IV. razred: .Tamar-Muser-Štefan: Slovensko berilo IV. — 220 dm; Stanko Bunc: Slovenska jezikovna vadni- ca za 4. razred gimnazij — v ti- sku; Savnik-Kranjc. Zemljepis FLRJ za 4. razred gimnazij — v tisku; Gestrin-Hainz-Mikuž: Zgo- dovina za 4. razred gimnazij (za- loži Mladinska knjiga) — 120 din; Zobec: Kemija — 120 din; Kva- ternik-Žabkar: Fizika za nižje razrede srednjih šol III. del — 180 din; France Šušteršič: Aritme- tika in algebra za IV. razred gim- nazij — 100 din; Brane-Jelenc- Zigler-Zabkar: Geometrija za 4. razred gimnzij — :^40 din; Anton Grad: Angleška vadnica IV. del — 200 din; Anton Grad: Francoska vadnica IV. del — 240 din; Dora Vodnik: Nemška vadnica IV. del — v tisku. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega dragega moža in očeta mihiieliilainaniia ter darovali vence in cvetje. Po- sebno se zahvaljujemo pevcem iz Ptuja in g. župniku iz Vidma pri Ptuju. Žalujoči: žena z otroci in ostalo sorodstvo. Rniporad flUEiriigriifikih pregiediBu OBČINA DESTERNIK 14. avgusta 1957 ob 8. uri Ja- nezove! pri Olgi Čeh — za Placar, Janežovci. 14. avg. 1557 ob 13. uri. Vinta- rovci pri Mariji Hrga — za kraj Drestelja. 14. avg. 1957 ob 16. uri Jiršov- ci pri Tereziji Lovrec — za Jir- šovci. Strmec. 15. avg. 1957 ob 8. uri Dester- nik, Sejmišče — za kraj Dester- nik, Vintarovci in Zasadi. 15. avg. 1957 ob 15. uri De- sternik. Pokopališče — za Dester- nik. Trnovski vrh, Ločki vrh. 16. avg. 1957 ob 8. uri Jane- žovski vrh. pri Terglavčnik Kri- sti — za Janežovski vrh. 16. avg. 1957 ob 10 uri Gomilice pri Rebernak Francu — za Gomi- lice. Dolič. 16. avg. 1957 ob 15. uri Sve- tinci pri Firšt Janezu — za Sve- tince. ' 17. avgusta 1957 ob 8. uri Le- vajnci pri Pihler Alojzu — za Le- va jnce in Zgor. Velovlak, Desenci. 17. avg. 1957 ob 13. uri Ločič bTv. gostilna — za Ločič. 17. avg. 1957 ob 15. uri Trnov- ska vas zadr. dom — za Trnovsko vas. 19. avg. 1957 ob 8. uri Biš pri Šalamun — za Biš, za kraj Sov- jak. 19. avg. 1957 ob 12. uri Črmlja pri Švarc Janku — zfi kraj Črm- lja, Črmljeniak, Sovja. 19. avgusta 1957 ob 15. uri Bi- sečki vrh pri Požegar Francu — za kraj Bišečki vrh. Trnovski vrh. DNE 31. JULIJA 1957: Čebula 40—50. česen 100. lušče- ni fižol 40—50, koleraba 40, hren 100. jabolke 40—50, jajca 15, ko- renje 40- krompir 20, koruza 1. 40, ječm.en 1. 40, ajdova moka 1. 60, surovo maslo 500, mleko 30, oves 1. 40, petršilj 50, piščanci 350—450. perutnina 350—450, proso 1. 50, solata 70—80, koruzni zdrob 1. 50, zaseka 300, glavnato zelje .30, paprika 100, cvetača 60, sveže gobe 150, ajda 50, kumare 70, ohrovt 40, rdeča pesa 50, hru- ške 50—60, slive 50—60, marelice 60, breskve 50—60, ringlo 60— 70 dinarjev. Rodile so: Brumec Terezija, go- spodinja, Skorba — Zvonka in Mi- roslava; Ljubeč Jožefa, gospodinja, Zelenikova — Majdo; Rajšp Mari- ja, gospodinja, Destemik — Vik- torja; Godec Frančiška, gospodi- nja, Njiverce — Stanka; Bezjak Ivana, gospodinja, Bukovci — Franca; Korbos Marija, gospodinja, Kidričevo — Vladimira; Lukan Frančiška, gospodinja, Ptuj — Benjamina; Črešnik Silva, gospo- dinja, Etoj — Silvo; Bombek Kri- stina, gospodinja, Draženci Jo- žefo; Meznarič Ana, posestnica, Gruškovci — Ano; Gašparič Marta, gospodinja, Muretinci — Marto; Šeruga Marija, učiteljica, Sp. Haj- dina — Dragorada; Trojnko Fran- čiška, delavka. Nova vas — Mari- jana; Kmetec Marija, gospodinja, Šikole — Milana; Firbas .Marija, gospodinja, Moškanjci — Branka; Čeh Marija, gospodinja. Podvinci — Alojza; Letonja Elizabeta, go- spodinja, Sp. Jablane — Zdenko; Obilčnik Vilma, uslužbenka, Lju- tomer — Ano; Rimele Marija, go- spodinja, Ptuj — Vesel jka; Žuna Josipa, gospodinja, Budinščak — Ano; Šibila Juljana, gospodinja, Marjeta — Sonjo; Temen t Marija, gospodinja, Spuhlja — Marijo; Pečnik Ana, gospodinja, Lancova vas — Ano; Kozel Ivanka. Tržeč — Marto; Kmetec Marija, gospodinja. Strmec — Ljubo; Povše F.lizabeta, gospodinja, Šmartno ob Paki — Ivana; Hvaleč Ana gospodinja, Ljubstava — Branislava; Žera:c Magdalena, gospodinja, Lovrenc — Nežo; Kmetec Marija, gospodinja, Vareja — Janeza; Jus Pavla, de- lavka. Žetale — Zvonka; Kiseljak Angela, gospodinja, Gorečja vas — dečka. Porok v.tem času ni bilo. Umrli so: Smrekar Franc (18fo), utx)kojenec, Ptuj; Drevenšek Mar- tin (1688). upokojenec, Ptuj.